TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 16. OKTOBER / VINOTOK 2009, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIV, ŠTEVILKA 9 (134) IZ VSEBINE: Ostajam zvest vrednotam slovenske pomladi ............... ................................stran 2,3 Fotografija: Metka Kajzer Gradnja igrišča pod šolo je v polnem teku........................ .................................stran 4,5 Cepljenje proti gripi....................................stran 5 Vabilo na veselo martinovanje..................stran 5 Občan - 16. oktober 2009 Aktualno Pogovor z županom in poslancem Francem Pukšičem Ostajam zvest vrednotam slovenske pomladi V zadnjem času je bilo precej ugibanj o tem, v katero stranko bo prestopil nepovezani poslanec Franc Pukšič. Veliko se je govorilo, da se bo vrnil v poslansko skupino SDS, takoj po izstopu iz te skupine pa je bilo govora o tem, da se bo pridružil poslanski skupini SLS. Sedaj je ugibanj konec, poslanec in župan Franc Pukšič je vstopil v poslansko skupino SLS. Nikoli ni bil preveč zgovoren okrog političnih zapletov, tudi takrat ne, ko je leta 2005 nepreklicno odstopil Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Melitta Hameršak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Pogled na Destrnik 2 kot državni sekretar in se vrnil v poslanske klopi. Sedaj je član poslanske skupine SLS in zastavili smo mu nekaj vprašanj ter preverili, če bo sedaj zgovornejši. Občan: Leta 2005 ste odstopili kot državni sekretar, kar pomeni, da ste doživeli razočaranje v politiki. Kaj je bil vzrok takratnega odstopa? Franc Pukšič: »Res je, da sem kot državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu prišel do spoznanja, da je vladna in državna birokracija izredno počasna, zato se nekatere stvari opravljajo in odvijajo predolgo. Sem pač človek akcije in ko si postavim cilje, jih seveda želim tudi čim prej izpeljati, vsaj v nekem doglednem času. Če mi to ne uspe, sem za ceno, ki jo plačam, pripravljen narediti tisto, česar marsikdo drug ne naredi. Tako preprosto razmišljam zato, ker želim vedno doseči zastavljeni cilj in ne lastne promocije. Res je, da so tudi takrat bila nekatera stališča ministra Rupla drugačna, skratka takšna, kot jih je zagovarjal in vodil zadnjih deset let ali pa jih vsaj pomagal oblikovati. Dejstvo je, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu pričakovali nekatere spremembe, ki sem jih zagovarjal tudi jaz. Skratka, zadeve niso potekale tako, kot sem si predstavljal. Stališča so bila različna in čas je pokazal, kdo je imel prav. Spomnim se takratnih izjav Slovencev v zamejstvu, ki so obžalovali moj odstop in so povedali, da nisem bil samo politik, ampak tudi odkrit prijatelj slovenske skupnosti v zamejstvu. Da z dr. Dimitrijem Ruplom ne misliva enako, se je pokazalo že pri takratnih demokratih, ko sva šla vsak svojo pot.« Občan: Ob razočaranju se človek tudi ozre na pretekle dogodke, kako se spominjate svoje prehojene politične poti? Franc Pukšič: »V politiki sem od leta 1993, ko sem postal prvi slovenski župan in bil med tremi kandidati na neposrednih volitvah izvoljen za župana KS Destrnik. Leta 1994 sem bil izvoljen za župana Občine Destrnik-Trnovska vas, 1996 sem bil prvič izvoljen za poslanca in potem še v letih 2000, 2004 in tudi lani. Po spremembi lokalne samouprave (leta 1998) sem postal župan Občine Destrnik, enako tudi 2002 in 2006. Vsi volilni rezultati, tako na občinskih kot tudi na državnozborskih volitvah, so bili vedno višji, kar pomeni, da mi ljudje iz mandata v mandat bolj zaupajo. Kot kandidat za župana vedno nastopim z listo in skupaj z njo vedno pridobimo veliko zaupanje. Na osnovi tega smo v zadnjih letih v občini tudi veliko naredili.« Občan: Ali bi se za podobno politično pot odločili še enkrat, če bi vnaprej vedeli, da boste doživeli razočaranje? Franc Pukšič: »Glede na zaupanje, ki sem ga dobil na dosedanjih volitvah – kot preprost in neznan Slovenjegoričan, ki prej ni bil profiliran politik ali otrok nekoga, ki se je gibal v političnih krogih, bi takšno pot vsekakor ponovil. Lahko rečem, da smo v zadnjem desetletju veliko stvari premaknili. Naj omenim samo največja prizadevanja in vloženi trud. V prvem poslanskem mandatu je bil to Zakon o demografsko ogroženih območjih in seveda sem ostro nasprotoval sprejemu takratnega Zakona o regionalnem razvoju, ki se je v zadnjem času pokazal za izredno slabega. Nasprotoval sem novemu Zakonu o financiranju občin ali tako imenovanemu Trofenikovemu zakonu, ki se je prav tako pokazal kot zelo slab in preko ustavnega sodišča nam je uspelo zagotoviti stoodstotno financiranje v primerni porabi. Da ne omenjam razkrivanja korupcije v zvezi z oškodovanjem druž- Občan - 16. oktober 2009 Aktualno benega premoženja. Prav naši kraji so bili najbolj prizadeti zaradi tega, ker je ogromno ljudi ostalo brez služb, nekaj posameznikov pa je v kratkem času obogatelo na barabinski način. Nekateri so že propadli, ker niso imeli dobrih temeljev. Zaključek tega je bil, da sem bil kot predsednik preiskovalne parlamentarne komisije pravnomočno obsojen, ker sem opozarjal na nepravilnosti. V drugem mandatu je bil poudarek na Zakonu o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki je bil potem sprejet na referendumu, aktivnosti so bile zaključene v lanskem letu in ljudje so končno dobili vrnjen preveč vplačan denar, s katerim bi se drugače spet okoristili posamezniki. Veliko sem se ukvarjal tudi s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter to vtkal v naše razvojne programe Slovenije in tudi našega ožjega območja Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz. V tretjem mandatu sem bil član vladajoče koalicije in največje vladne stranke, kjer sem seveda, tako kot marsikdo, pričakoval in želel nekatere spremembe nekoliko hitreje, kot so se dogajale. Res je, da ima danes SDS vse preveč različnih novodobnih slovenskih demokratov, ki so bili prej daleč od te stranke in daleč od načel, kot so pravičnost, poštenost in preglednost. Tudi nekaterim ministrom, ki nikoli niso sodelovali na volitvah, je takrat položaj kaj hitro stopil v glavo. In to se je tudi pokazalo na zadnjih volitvah, čeravno so mi takrat nekateri trdili, da sem preveč zaskrbljen. Mislim pa, da je danes vsem jasno, da sem bil upravičeno zaskrbljen.« Občan: Ob lanskem izstopu iz poslanske skupine SDS ste dejali, da to ne pomeni tudi izstopa iz Slovenske demokratske stranke, kljub temu pa ste izstopili iz nje. Zakaj? Franc Pukšič: »Glejte, to stranko sem pomagal graditi več kot 15 let in to takrat, ko je za tabo letelo kamenje, če si se javno izpostavil kot član SDS. Leta 2004 so v stranko prišli posamezniki, ki so videli zgolj osebne interese, in ti ljudje so za stranko prava sramota. Seveda se ve, kdo je te ljudi pripeljal v stranko. Rezultati takšnega kadrovanja preteklih štirih let so jasno vidni, zato imamo danes, vsaj na nekaterih področjih, več težav in zgodb, ki SDS niso v ponos. Predvsem mislim na področje gospodarstva, zunanje politike in neurejene zakonodaje na področju šolstva. Vzrokov za moj izstop iz stranke je več. Zapletov pa ni sprožila stranka, ampak njeni posamezniki.« Občan: Sedaj ste nekaj mesecev delovali kot nepovezani poslanec, zakaj ste se sedaj odločili vstopiti v Slovensko ljudsko stranko? Franc Pukšič: »Dejstvo je, da kot nepovezani poslanec ne moreš narediti nič, ker je tudi Poslovnik Državnega zbora RS napisan tako, da onemogoča normalno delo samostojnim poslancem. Prihajam s podeželja in kot nekdanji predsednik krajevne skupnosti ter sedanji župan še kako dobro vem, s takšnimi težavami se srečuje mali človek na podeželju, da si zagotovi osnovne pogoje za življenje. Pri svojem delu se vedno srečujem s težavami malega človeka, problemi kmetijstva, malega gospodarstva ... Zato menim, da bom v dobro slovenskega naroda laže deloval kot poslanec Slovenske ljudske stranke, saj kot neodvisni poslanec ne moreš narediti nič. Še vedno trdno stojim na vrednotah in načelih slovenske pomladi, ki jih je začela graditi Slovenska kmečka zveza in nadaljevala Slovenska ljudska stranka.« Občan: Kaj vaš prestop pomeni za vaše županovanje in občane? Franc Pukšič: »Tudi pri dosedanjem delu nisem nikoli de- Občan - 16. oktober 2009 lal razlik in tudi po prestopu bom delal enako za dobro vseh ljudi v naši občini. Menim, da je največja napaka, ko si posamezniki v lokalni skupnosti pričnejo nagajati zaradi političnega prepričanja. Vsekakor bom deloval v korist občanov in menim, da celo laže, saj so mi do sedaj v lastni občini nagajali visoki predstavniki Slovenske demokratske stranke, ki pa so, ko so bili na visokih položajih, na svoj Destrnik kar pozabili. Delo bo lažje tudi zato, ker je v SLS zapihal svež veter, stranka se iz dneva v dan krepi, kar pa je dobro za demokracijo na Slovenskem in še posebej za slovensko podeželje, del katerega je tudi občina Destrnik.« Občan: Ali drži, da SDS zahteva, da ji povrnete stroške volilne kampanje v višini 22.000 evrov? Franc Pukšič: »Res je, kar pravite, SDS od mene zahteva 22.817,82 evrov povračila sorazmernega dela stroškov volilne kampanje. Veliko sem premišljeval, ali naj izstopim iz stranke ali ne, in takšna dejanja mojo odločitev samo potrjujejo. Na vseh volitvah do sedaj, sem dosegel višji rezultat od povprečja stranke, zato mislim, da stranki nič ne dolgujem, saj bodo še tri leta tudi na osnovi mojih glasov prejemali dotacijo. Z SDS imam čiste račune.« Občan: Kaj boste storili, če bo SDS sprožila sodni postopek zoper vas? Franc Pukšič: »Ta zahtevek za povračilo stroškov razumem kot provokacijo. Nobene osnove ni za sodni postopek, saj je prvi odstavek 82. člena Ustave Republike Slovenije jasen in pravi: „Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila.« Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografija: Ksenija Munda Recepti Peka kruha v cvetličnem loncu Ste vedeli, da se lahko peke dišečega domačega kruha lotite tudi v keramičnem cvetličnem loncu? Cvetlični lonček obložimo s peki papirjem. Narežemo 4 trakove, katerih dolžino določimo tako, da izmerimo notranjo višino lončka, širino pa tako, da izmerimo zunanji obod in ga delimo s 4. Na papir postavimo cvetlični lonček, obrišemo za 1 cm večji krog in ga izrežemo. Trakove postavimo v lonček tako, da se med seboj prekrivajo, na dno pa potisnemo še izrezan krog tako, da se robovi zavihajo preko obloženega papirja. Moke zmešamo. Kvasa ni potrebno posebej vzhajati, le zaradi lažjega postopka ga raztopimo v mlačni vodi (temperatura naj ne presega 50 °C). Iz sestavin (moke, kvasa, soli, sladkorja, maščobe, začimb in tekočine) zamesimo srednje gosto testo. Vzhajamo. Vzhajnega pregnetemo, oblikujemo dva kosa, ju postavimo v s peki papirjem obložen in na sobno temperaturo segret cvetlični lonec. Ponovno vzhajamo in pečemo pri 210 °C (začetna temperatura, med peko jo nekoliko zmanjšamo, da nam hlebčki ne potemnijo) 30 minut. BK 3 Aktualno Pogovor z direktorjem občinske uprave Občine Destrnik Miranom Čehom Gradnja igrišča pod šolo je v polnem teku Občan: V prejšnji številki Občana smo lahko prebrali, da bo Destrnik dobil lekarno, saj smo bili priča podpisu pogodb z izvajalci. Sedaj pa nas zanima, kdaj bo do tega prišlo in ali bodo dela končana v roku? Miran Čeh: »Avgusta je bila podpisana pogodba, v kateri je predviden zaključek del konec oktobra 2009. Dela potekajo po predvidenem terminskem planu. Vsako spremembo sproti rešujemo. Mislim, da rok bistveno ne bo podaljšan. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je po končani gradnji potrebno objekt tudi na novo opremiti, kar predvidevamo do konca leta, lekarna bi lahko začela delovati nekje v začetku prihodnjega leta. Trudili se bomo, da bo do realizacije prišlo čim prej, vendar pa ne smemo pozabiti, da je treba pri gradnji upoštevati obdelavo materialov in njihovo naknadno ponovno obdelavo.« Občan: Tudi gradnja igrišča pod šolo je v polnem teku. Kaj lahko občankam in občanom poveste o tej investiciji? 4 Miran Čeh: »Kot ste že opazili, je gradnja igrišča pod šolo v polnem teku. V tem trenutku je že pripravljen osnovni plato za igrišče z vsemi nasipi, drenažami in odvodnimi sistemi. Zgrajen je tudi že pomožni objekt, izgradnja opornih zidov, v dolžini približno 100 m, je v zaključni fazi. Vsi zidovi prvotno niso bili načrtovani, vendar jih je bilo nujno zgraditi zaradi varnosti in videza igrišča. V spodnjem delu igrišča je bilo potrebno izvesti veliko zemeljskega nasipa, ki smo ga seveda tudi ustrezno utrdili. Po pogodbi bi morali že v oktobru izvesti montažo umetne trave, vendar se bomo skušali dogovoriti, da bi zaključna dela prestavili v pomladne mesece leta 2010. Vsa navožena zemljina bi se čez zimo še dodatno posedla in tako kasneje ne bi prihajalo do nepotrebnih premikov. Za dokončanje igrišča bi tako spomladi potrebovali kak mesec (postavitev trave in vsega, kar sodi zraven), potem bi ga končno predali namenu. Na igrišču bodo igrišče za mali nogomet – z umetno travo in asfaltno igrišče ter atletska steza, tako bodo pogoji za športno dejavnost urejeni. Zgrajene bodo tudi tribune s 300–350 sedeži.« Občan: V izgradnji je tudi cesta v Vintarovcih – v zaselku Podpršak. Kako daleč so dela, kaj vse zajema izgradnja, kdaj se predvideva zaključek del? Miran Čeh: »Rekonstrukcija ceste v Podpršaku poteka po predvidenem terminu. Po pogodbi morajo biti dela zaključena v letu 2010. Res pa je, da je v prvem delu odseka prišlo do zamude iz opravičenih razlogov, pri polaganju fekalne kanalizacije smo namreč naleteli na material pete kategorije, kar je gradnjo znatno otežilo in jo podaljšalo za najmanj dva tedna. Tudi z lastnikom hiše, ki jo je bilo treba porušiti, so potekala usklajevanja. Tako smo nekako uredili traso nove ceste. V tem trenutku že dobiva novo podobo od pokopališča proti križišču z občino Trnovska vas in proti Podpršaku. Širina ceste je dorečena, zemljišča za pločnik (v širini 1,3 m) so pridobljena. Cesta bo po izgradnji tudi varna.« Občan: Kako so letošnje nevihte poškodovale JP, kako ste reševali sanacije? Miran Čeh: »Vsaka nevihta povzroči poškodbe – tako na LC kot tudi na JP. Do največjih poškodb pride, kjer so cestišča v makadamski izvedbi. Tako nam je največ preglavic delal odsek cestišča v Ločkem Vrhu. V tem delu vsaka nevihta močno poškoduje cestišče in v upravi smo predlagali, da bi teh nekaj metrov uredili, saj sicer ni mogoče zagotoviti kakovostnega dovoza prebivalcem tega dela občine. Tudi drugje po občini je kar nekaj zasutih jarkov in poško- Občan - 16. oktober 2009 Aktualno dovanih bankin. Vse skušamo sproti reševati. Kjer se predvideva rekonstrukcija cest, pa smo s sanacijo nekoliko počakali. Izdelali smo tudi elaborate LC in JP po neurju in ko jih bodo na ministrstvu za okolje potrdili, bomo izvedli sanacije.« Občan: Približuje se zima, kar se odraža v krajšanju dneva in mrzlih nočeh. Kako ste v občini pripravljeni na zimo –mislim na zimsko službo? Občan: Kako se črpajo evropska sredstva, ali smo tukaj kot občina dovolj uspešni? Miran Čeh: » Za Občino Destrnik je težko govoriti, ali smo pri črpanju evropskih sredstev uspešni ali ne, prej bi rekel, da imamo preprosto premalo denarja. Za Občino Destrnik je bilo v obdobju 2007–2013 po osnovnem delilniku predvidenih za slaba 2 milijona evrov sredstev. Kot pa smo lahko slišali iz drugih medijev, je vlada nekako zadržala določena sredstva za bodoče regije. Pričakovali smo milijon evrov sredstev v razpisu, vendar bomo sedaj po informativnem delilniku dobili samo dobrih 500.000 evrov za nadaljnje izvajanje gradnje fekalne kanalizacije. Ta sredstva bodo porabljena za gradnjo kanalizacije v Podpršaku. Okvirna ocena stroškov izgradnje kanalizacije skozi Podpršak in Vintarovški Vrh ter povezave s čistilno napravo v Janežovcih je približno 1.300.000 evrov. Seveda se po najboljših močeh trudimo ta sredstva tudi pridobiti.« Občan: Ali se je občina v letošnjem letu kaj zadolževala, glede na to, da je odprtih veliko projektov? Ali se dela po prioritetni listi? Miran Čeh: »Seveda vse poteka v skladu s prioritetno listo, ki jo je sprejel občinski svet Občine Destrnik skupaj s proračunom. Občina Destrnik ima v tem letu predvideno zadolževanje v proračunu, vendar se moram pohvaliti, da nam je do sedaj uspevalo pokrivati vse investicije brez zadolževanja. Kako bo z zadolževanjem do konca leta, pa bo vidno v rebalansu proračuna, ki je že v pripravi in ga bo občinski svet obravnaval predvidoma konec oktobra.« Občan: Kdaj je predviden odvoz kosovnih odpadkov in kako bo potekal? Miran Čeh: »Na občini in odboru za infrastrukturo smo se dogovarjali za odvoz kosovnih odpadkov, kot je potekal vsa leta do sedaj (kosovni odpadki se odložijo ob posodah za smeti, izvajalec jih odpelje). Letos bo odvoz potekal po drugačnem sistemu (ostale občine so ga po novem sistemu že izvedle). V vsaki vasi bo določena lokacija, kjer bo postavljen zabojnik. Tam bo tudi delavec Čistega mesta, ki bo sprejemal kosovne odpadke. Za lokacije teh mest se z občani dogovarjajo predsedniki vaških odborov, ko bodo le-te znane, bo izpeljan odvoz. Kdaj in kje bo zbiranje kosovnih odpadkov za posamezno vas, bodo občanke in občani obveščeni pravočasno ter na primeren način.« Miran Čeh: »Naš izvajalec – podjetje Gradnje Destrnik je Občan - 16. oktober 2009 zadolžen za izvajanje zimske službe v letu 2009–2010. V teh dneh v Občini Destrnik pričakujemo prejem programa izvajanja zimske službe za leto 2010. Prepričani smo, da je podjetje za zimsko službo ustrezno pripravljeno. Po informacijah, ki jih imamo, imajo nekaj soli že na zalogi, postavitev količkov in zabojnikov za pesek je predvidena v tem mesecu. Torej nas zima ne more presenetiti.« Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografije: Ksenija Munda, Anton Kovačec Obvestilo za paciente splošne ambulante Destrnik Prosimo, da se pacienti, ki bi se želeli cepiti proti sezonski gripi, prijavijo v naši ambulanti. Cepljenje se prične v petek, 9. 10. 2009. Franc Mršnik, dr. med. spec. Veselo martinovanje Vabljeni na martinovanje z živo glasbo, ki bo v soboto, 14. novembra 2009, s pričetkom ob 18.00 v Lovrečevi slamjači v Jiršovcih. Ponudili vam bomo martinove in domače jedi, ki jih boste lahko poplaknili z okusnim mladim vinom. Informacije in rezervacije na telefonskih številkah: 02 753 31 11 ali 031 619 549 ali 031 656 704. 5 Občan Srečanje starejših od 70 let V Kulturni dvorani na Destrniku je v nedeljo, 4. oktobra, potekalo srečanje starejših, ki so stari nad 70 let. Občina Destrnik je skupaj z Društvom upokojencev Destrnik pripravila kulturni program in pogostitev. Prireditev se je začela s plesom Otroške folklorne skupine KD Destrnik pod vodstvom Marka Pukšiča. Nastopil je tudi Mešani pevski zbor KD Destrnik pod vodstvom Slavice Lajh, zapeli so tri pesmi: Kje so stezice, Naj bo pomlad in Moja mati. Srečanja sta se udeležila tudi župan Franc Pukšič in Julijana Černezel, predsednica društva upokojencev. Župan je v svojem govoru med drugim predstavil načrte v naši občini in se dotaknil aktualne problematike v Sloveniji ter izven naših meja. Gospa Julijana Černezel pa je zbranim zaželela veliko zdravja in druženja tudi prihodnje leto, kajti srečanja so postala že stalnica, obenem pa je dobro, da se vsaj enkrat na leto srečajo in pogovorijo ter si pripravijo prijetno druženje. Tudi Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas je za starejše prispevala velik delež, kajti učenci so se zelo potrudili. S flavto je nastopila Eva Hrastar, s harmoniko pa Sašo Arnuga. Posebej za ta dogodek so učenci, ki obiskujejo dramski krožek, pripravili še igrico Babice, dedki in vnuki. V prvem dejanju je bilo prikazano šolsko življenje dedkov in babic oz. tistih, ki so sedeli v dvorani. Drugi del pa je prikazal šolsko življenje današnjih otrok, vnukov. Ti vnučki so se sicer v šoli učili o starih starših. Za domačo nalogo so morali napisati pesmico na temo babica in dedek. Te so opisali skozi horoskop. Besedilo za igro sta napisali Mira Anderlič in Nina Laki, slednja jo je tudi režirala. Starejši so si lahko v dvorani ogledali tudi slike, katerih avtor je Vojo Veličkovič, znani ptujski ustvarjalec in mojster intarzije, posebne tehnike, s pomočjo katere nastajajo njegova dela. Sam jih je podrobneje predstavil in povedal, da je na ogled postavil slike 19 različnih občin in njihovih grbov. Sicer pa je poleg pestrega programa starejše v nedeljsko popoldne pospremilo še lepo sončno vreme, druženje in klepet. V jesenskem času se bodo srečali tudi naslednje leto. Zaželimo jim lahko obilo zdravja in čim več takšnih druženj. Besedilo: Jasmina Bauman Fotografije: Ksenija Munda 6 Občan - 16. oktober 2009 Občan PRVI ŠOLSKI DAN ŠPORT ŠPAS – ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas se že leta trudi, da bi okoliške kraje očistila različnih odpadkov – starega papirja, rabljenih kartuš, uporabljenih tetrapakov, plastičnih zamaškov… Kar hitro na začetku šolskega leta, že v septembru, smo ponovno zbirali stari papir. Učenci in starši ste se spet zbrali v lepem številu ter zbrali kar nekaj papirja. Šola je papir, zbran na prvi akciji, namenila organizaciji ŠPORT ŠPAS, s katero sodelujemo v projektih EKO šola in Zdrava šola. Prvi september je v šolo spet pripeljal množico učencev. Zbrali so se v šolski telovadnici, kjer sta jih po uvodni himni pozdravila ravnatelj g. Drago Skurjeni, župan g. Franc Pukšič, s pomočjo LCD-projektorja pa jih je nagovoril tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Najpomembnejši in najbolj slovesen pa je bil prvi september za učence prvega razreda. V slovesno okrašeni učilnici so jih sprejele njihove učiteljice. Po uvodnem pozdravu g. ravnatelja je učence in njihove starše obiskal tudi policist ter jih opozoril na dosledno upoštevanje pravil v prometu. Še posebej je prvošolčke in starše razveselil župan g. Franc Pukšič, saj je Občina Destrnik za vse učence poravnala letne premije za nezgodno zavarovanje. Vsak učenec je prejel tudi rumeno rutico in kresničko. Sledil je nastop četrtošolcev, ki so zaigrali igrico Mavrična ribica. Da jim je nastop uspel, so dokazali prvošolčki, ki so z zanimanjem in zbrano spremljali igrico. Učenci četrtega razreda so nato prvošolcem razdelili ribice z njihovimi imeni. Učenci so domov odnesli še stenski okrasek z ribico, ki so ga izdelale učiteljice, in knjigo. Vsi učenci in delavci šole si želimo, da bi bilo šolsko leto 2009/2010 čim uspešnejše za vse. Sredstva, zbrana s to akcijo, ne bodo namenjena pomoči pri plačilu šol v naravi za naše učence. Zbrani denar namenjamo organizaciji ŠPORT ŠPAS, ki z letnimi štipendijami pomaga socialno ogroženim učencem po vsej Sloveniji. Upamo, da bo izbran tudi kak otrok iz naše regije. Želimo si, da bi še naprej vztrajno zbirali in na naše akcije prinašali stari papir, saj s tem privzgajamo ekološko zavest našim najmlajšim ter jih usmerjamo v ločevanje odpadkov. V tekočem šolskem letu bomo organizirali še dve zbiralni akciji starega papirja, kjer bodo, kot doslej, razredi med seboj tekmovali in se potegovali za nagrade. Pa ne pozabite, da šteje vsak kilogram. Projekt Zdrava šola, OŠ Destrnik-Trnovska vas Stanka Drevenšek OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 16. oktober 2009 7 Občan Obvestilo v zvezi s parkirno karto za invalide Pri rednih obhodih občinski redarji ugotavljajo, da veliko ljudi uporablja stare označbe na vozilih, ki dovoljujejo parkiranje na parkirnih mestih, predvidenih za vozila, v katerih se vozijo invalidi, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, sredi katere je invalidski voziček bele barve. Da bi zmanjšali zlorabe in zagotovili parkiranje invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo: - Z izdajo Pravilnika o parkirni karti (Ur. l. RS, št. 41, od 18. 4. 2006) so natančno določeni postopek za njeno izdajo, veljavnost in način označevanja vozila. - V 14. čl. navedenega pravilnika je zapisano, da stari znaki za parkiranje vozil ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika. Stare oznake za invalida torej od 3. 5. 2009 ne veljajo več in jih je bilo potrebno že zamenjati z novo parkirno karto. - Parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in OBVESTILO 1. Občane, ki za kratek čas urejajo zadeve na pošti v Vodnikovi ulici na Ptuju, v izogib kršitvam Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) v zvezi z neupoštevanjem prometne signalizacije (prepoved zaustavljanja in parkiranja) ponovno obveščamo: – Na parkirišču za pošto z vhodom iz Lackove ulice nasproti trgovine Borovo je od 1. 1. 2009 omogočeno brezplačno parkiranje do 15 minut. – Voznik, ki zapusti parkirišče pred potekom 15 minut, ne plača parkirnine; če pa ga zapusti po poteku 15 minut, plača vsako začeto uro parkiranja; – Navodila so napisana na tabli ob vhodu na parkirišče pri zapornicah. 2. Glede na pogosta vprašanja uporabnikov parkirnih mest v modri coni, ki opravljajo storitve, ki trajajo krajši čas in ne potrebujejo parkirnega listka za celo uro, dajemo naslednje obvestilo: 0d 1. 1. 2009 je možno v starem mestnem jedru kupiti parkirni listek za krajše časovno obdobje, in sicer: – najmanj za 10 minut v Slomškovi in Miklošičevi ulici ter na Slovenskem trgu; – najmanj za 15 minut v Raičevi, Prešernovi in Lackovi ulici, na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu. – Cena za vsakih 10 oziroma 15 minut znaša 10 centov, parkira pa se lahko največ za dve uri. Vstaviti je potrebno točen znesek, ker parkirni avtomati denarja ne vračajo. Ob nadzoru mirujočega prometa občinski redarji nadzirajo, ali je v vozilu na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom nameščen veljavni parkirni listek. Ker imajo sedaj vozniki možnost plačila parkirnine za krajši čas, lahko občinski redar kršiteljem izreče globo takoj. Pripravil: Robert BRKIČ,vodja medobčinskega redarstva Skupna občinska uprava: vodja Alenka KORPAR 8 invalidskih organizacij. - Parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivališče. Zahtevi za zamenjavo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji in potrdilo o plačilu obrazca parkirne karte. - V 10. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta za čas parkiranja vozila namesti na vidno mesto na levi notranji strani vetrobranskega stekla. Občinski redarji bodo izvajali nadzor nad uporabo veljavne (nove) parkirne karte, v skladu z 11. odst. 53. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) odvzeli neupravičeno uporabljeno parkirno karto in jo poslali upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izrekli predpisano globo 120 evrov. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 evrov kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Pripravil: Robert BRKIČ,vodja medobčinskega redarstva Vodja Skupne občinske uprave Alenka KORPAR Recepti Kako namažemo in okrasimo rolado? Kako najlaže in najbolj učinkovito speči testo za rolado, kako jo namažemo, obmažemo in posujemo. Pečenemu testu odstranimo papir, testo obrnemo, ga navlažimo s sladkorno vodo in poljubnimi aromami ter namažemo s poljubno kremo. Rolado zvijemo. Povrhu jo prav tako obmažemo s kremo, kar najlažje storimo tako, da od papirja, na katerem smo pekli, odtrgamo trak, ki ga zapognemo tako, da je gladka stran navzven. Nato obvijemo debelino obmazane rolade in potegnemo po celotni dolžini. Na ta način dobimo enakomerno gladko površino rolade. Zdaj roladi z ene strani primaknemo ustrezno velik kos papirja, ki ga potresemo z mletimi praženimi lešniki (ali pa s kokosovo moko, mletimi orehi, mletimi mandlji, mandljevimi lističi ...), in zavalimo rolado po lešnikih. Vrnemo jo na začetno mesto, papir in ostanek lešnikov pa odstranimo. Vrtnica iz paradižnika Preprost trik, s katerim boste iz paradižnika izdelali dekorativno vrtnico, ki pa ni le za okras, saj jo lahko tudi pojeste. Srednje velik okrogel paradižnik z nožem zarežemo na vrhu. Nato nadaljujemo z ostrim lupilcem za krompir in ga olupimo do konca. Olupek položimo na desko z zunanjim delom olupka na dno. Del olupka, ki smo ga nazadnje odrezali, zavijamo proti drugemu koncu (delu, ki smo ga zarezali najprej), ko zavijemo do konca, se nam prikaže lepa vrtnica. Za dekoracijo krožnika lahko dodate liste bazilike. BK Občan - 16. oktober 2009 Občan V slogi je moč V kulturnem domu na Destrniku so se sestali predstavniki župnijske Karitas, Rdečega križa, občine, Centra za socialno delo Ptuj in obrtniki z željo, da bi združili moči in pomagali kar trem družinam v Občini Destrnik. Najprej bodo pomagali očetu in brezposelnemu sinu, ki od lanskega avgustovskega neurja živita v za človeka neprimernih življenjskih razmerah – v svinjski kuhinji gospodarskega poslopja. Novo hišo sta s skromnimi prihranki in s sinovo plačo (v času recesije je službo izgubil) zgradila tako daleč, da so vzidana okna. Naprej pa sama brez pomoči, žal, ne bosta zmogla in bosta še naprej živela v prostoru, v katerem kuhata ter spita, o sanitarijah in kopalnici pa lahko samo sanjata. Približuje pa se tudi zima, kar vso stvar še dodatno otežuje. Destrniški župan Franc Pukšič je zbranim, ki so pripravljeni pomagati, med drugim povedal, da želijo pomagati do te mere, da bi jima zagotovili osnovne življenjske razmere, da bi dobila vsaj kuhinjo, sanitarije in sobo, da bosta na toplem in na suhem. Nato bodo pomagali še gospodu, ki živi ob glavni cesti in nujno potrebuje fasado, ter 80-letni gospe, ki živi s posvojencem, nujno pa potrebujeta ostrešje ter novo streho. Predstavnik obrtnikov Branko Goričan je med drugim povedal, da je prav, da gredo lepo po vrsti, saj je zima pred vrati, zato bodo najprej pomagali najbolj pomoči potrebnima. Ob obisku v Doliču so bili zgroženi, v kakšnih razmerah živita. Z obrtniki se bodo dobili na mestu samem in se dogovorili, kaj je treba urediti čim prej, da bo še pred zimo urejeno bivališče v hiši, ki sta jo zgradila. Ker imajo dobre izkušnje z dobrodelnimi akcijami v Halozah, je prepričan, da jim bo tudi tukaj uspelo pomagati. Direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin je povedal, da je njihov center po uspešnosti humanitarnih akcij tretji med slovenskimi centri. Je eden redkih, če ne edini, ki vsako leto uspešno izpelje humanitarne akcije. Do sedaj so je pomagali predvsem v Halozah, tokratna akcija pa bo prva v Slovenskih goricah. V tem delu Slovenije je znano, da solidarnost in humanost še živita. Prepričan je tudi, da vedno pomagajo samo tistim, ki so pomoči res potrebni. Branko Goričan je najbolj vesel, ko akcijo uspešno izpeljejo do konca. Omenil je še, da so do sedaj vse akcije uspele. Pomoč pri zbiranju denarja in iskanju donatorjev sta obljubili tudi predstavnica krajevne organizacije Rdečega križa Majda Petrič ter župnijske Karitas Marija Potrč. Odprt bo tudi poseben račun za ta namen. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Občani pišejo ... VOLKMERJEV DOM – DOM KULTURE Smo v času, ko nas Evropa združuje in povezuje, ko se trudimo biti enaki ter vredni te enakosti v evropski družini. Smo Evropejci, še prej in predvsem pa Slovenci. Kaj je tisto, kar nosi zastavo prepoznavnosti, identitete Slovenije v množici narodov? Gotovo je to kultura, ki zajema preteklost in sedanjost ter daje upanje za prihodnost naroda. Kultura smo ljudje, njen temelj pa je jezik – eno brez drugega ne obstaja in skozi zgodovino ne bi obstalo. Ponosni smo na svoj jezik in na ljudi. Pa smo res? Poglejmo lokalno. Destrnik se lahko pohvali z nekaj dragocenimi ljudmi, ki so v preteklosti tu živeli in delovali. Pa se postavljamo z njimi, jim mi, Urbančani, dajemo pravo priznanje, kakršnega zaslužijo tudi v širšem slovenskem prostoru? Izpostavimo, na primer, Leopolda Volkmerja, duhovnika, učitelja in pesnika, vsestransko ter široko razgledanega človeka, ljubitelja umetnosti in slovenskega jezika, ki ima velike, neprecenljive zasluge za dvig kakovosti šolstva v teh krajih ter za ohranitev materinščine. Volkmer je tudi tisti, po katerem naj bi se imenovala destrniška dvorana. To je tista, na kateri piše Dom kulture. Najbrž so nekateri v času obiska predsednika gospoda Türka želeli z urejanjem napisov na določenih stavbah poudariti njihov pomen. Bi zmanjšali pomen stavbe, če bi dali nanjo napis Volkmerjev dom ali Volkmerjev dom kulture? Bi imel kdo težave, kako pomembnim obiskovalcm razložiti, kdo je Volkmer? So v naglici pozabili na to »malenkost«? (Vmes je preteklo dovolj časa, da bi lahko napis popravili oziroma dopolnili!) Večina drugih krajev svoje kulturne domove in kulturna društva s ponosom poimenuje po pomembnih občanih. Destrničanom pa je vseeno? Se sramujemo Volkmerja? Očitno ima kultura pri nas svoj dom, a je le redko doma! Mogoče pa je na mestu vprašanje, ali bi bilo Volkmerja sram, če bi lahko zdaj spremljal našo kulturo kraja in bi mu bilo poimenovanje v sramoto? Sprašujemo se tudi, zakaj lahko naši občani – intelektualci in kulturniki zelo uspešno družbeno in družabno delujejo drugod, doma pa ne morejo, ne želijo ali jim je onemogočeno. Spoštovani gospod župan in občinski svetniki, ali ne mislite, da je dobro, če se promocija občine naslanja tudi na pomembne ljudi iz preteklosti kraja, k čemur pripomorejo tudi takšne »malenkosti«, kot je poimenovanje oziroma napis na stavbi? Ali pa to častno mesto čaka na nekoga, ki misli, da si ga sam bolj zasluži? V imenu skupine občanov Destrnika Majda Kunčnik Občan - 16. oktober 2009 9 Občan ŠPORTNI DAN ekoŠKRAT Ko nam je učiteljica povedala, da bo v torek kros, smo se vsi Radi se odpravimo v gozd po različne gozdne plodove, a nas večkrat preseneti, v kakšni obliki kažemo svoj odnos do narave. Z našimi najmlajšimi bomo odkrivali čudovit gozdni svet, ki je del našega ekosistema in s katerim smo povezani, pa če se tega zavedamo ali ne. Da bomo doživeli naravo tudi v prihodnosti, moramo danes pogledati vase in narediti korak naprej. Še je čas, da naredimo nekaj za nas in naše potomce. Mi ne bomo čakali, da bi bilo prepozno. razveselili. Ko sem prišel domov, sem takoj naredil domačo nalogo in šel tekat okrog hiše. Tako sem vadil do torka. V torek zjutraj sem se spraševal, na katerem mestu bom, morda na sedmem. Ko smo prišli v Trnovsko vas, sem komaj čakal, da odtečemo 500 metrov, bil sem osmi. Ko sem šel spat, sem razmišljal o naslednjem šolskem dnevu. Žan Lorenčič, 4. a Mentorica: ALENKA FERK Ko sem izvedel, da bomo imeli športni dan, sem bil zelo vesel, ker sem mislil, da bom prvi. A sem se motil, bil sem deveti. Na začetku sem bil dober, potem pa ne več. Bil sem žalosten, dokler me ni Larisa potolažila, ko mi je rekla,da sem bil vseeno dober. Timi Goričan, 4. a V soboto in nedeljo sva z bratrancem tekala in se pripravljala na športni dan. V ponedeljek zvečer nisem mogla zaspati do treh zjutraj. Potem sem končno zaspala. Z veseljem sem šla v šolo. Tam me je presenetila Špela. Z avtobusom smo se odpeljali do Trnovske vasi. Na igrišču smo se najprej razgibali in se pripravili na tek. Najprej sem bila druga in pred ciljem sem prehitela Niko, ki je ves čas bila prva. Uspelo mi je, da sem bila prva. Nato smo šli na malico. Potem smo se igrali. Ob pol dvanajstih smo šli nazaj na igrišče, kjer sem dobila zlato medaljo. Potem sva z bratrancem šla domov. Doma so se vsi razveselili. Imela sem lep dan. Nuša Drevenšek, 4. a Ko sem izvedel za kros, sem postal raztresen, kajti slabo tečem. S sestrico sva se začela pripravljati. Dosti sva tekala, delala in jedla. V torek zjutraj me je mamica odpeljala v Trnovsko vas. Šli smo na igrišče. Na cilj sem pritekel osmi, moja sestrica pa prva. Po krosu naju je mamica odpeljala domov. Ta dan mi je bil zelo všeč. Simon Fridl, 4. a Tehniški dan učencev Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Učenci 7., 8., in 9. razreda so se v četrtek, 1. oktobra, z avtobusom iz Ptuja odpravili na kmetijo Lovrec v Jiršovce, kjer so obirali grozdje. Najprej so se preobuli in preoblekli, dobili so škarje in vedra ter se odpravili v vinograd. Ob trganju grozdja so se veliko pogovarjali, smejali in opazovali naravo, ki se že jesensko spreminja. Lastnik vinograda Marjan Lovrec je učencem predstavil kmetijo in povedal tudi nekaj o različnih sortah grozdja, trgali so renski rizling. Učenci so pomagali drug drugemu, tako da so vse vrste obrali približno enako hitro. Po končanem delu so si ogledali še domače živali. Najbolj so bili navdušeni nad kozami, pavom in psom Reksom. Kmetijo so zapustili zadovoljni in z nekaj novimi življenjskimi izkušnjami. Obljubili so, da prihodnje leto spet pridejo. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Ko sem slišal, da bo kros, me je postalo malo strah. Doma sem se dobro pripravljal. Na igrišču sem opazoval tek prvega, drugega in tretjega razreda. Med tekom sem začutil bolečino v kolenu. Bil sem drugi od dvanajstih. Potem smo šli na malico. Ko so devetošolci odtekli, smo dobili medalje. Dobil sem srebrno. Z bratom sva šla na avtobus. Doma sem legel na posteljo in takoj zaspal, ker so me noge zelo bolele. Denis Polanec, 4. a Ko sem izvedela, da bo kros, me je postalo strah, ker sem mislila,da bom spet zadnja. V ponedeljek zvečer sem sanjala le o krosu. Pred krosom sem veliko telovadila. Bila sem deveta od desetih deklic. Tega dne ne bom nikoli pozabila. Špela Cafuta, 4. a 10 Občan - 16. oktober 2009 Občan Za študente – brezplačna stanovanjska oprema Novo študijsko leto se je Ste vedeli, da se veliko sta- obiskovalcev mlajših od 24 potreb. tudi uradno pričelo, vendar novanj oddaja neopremlje- let, 27,6 % pa se jih še šola. Ljudi pozivamo, naj daruje- za marsikoga ne brez težav. nih? V letu 2009 je daritveni jo uporabno pohištvo, go- Sobe in stanovanja, ki so si Zato smo se v društvu Poda- oglasnik zabeležil že več kot spodinjske aparate in raču- jih s svojimi prihranki lah- rimo Si odločili, da z okto- 1,9 milijona obiskov, kar je nalniško opremo, saj bi bilo ko privoščili študentje, so brom organiziramo akcijo, bistveno več kot v istem ob- škoda, da bi jo uničili, če je dostikrat neopremljena, go- v kateri bomo pozornost dobju preteklega leta (1,1 na drugi strani veliko takih, spodinjski aparati pa v okva- namenili študentom, ki si milijona obiskov), k čemur ki bi jo potrebovali. ri. Dobrodelno društvo Po- z novim študijskim letom je prispevalo tudi gospo- Dodatno gradivo na naslo- darimo Si tudi letos v okviru urejajo stanovanja v bližini darsko in socialno stanje vu: daritvenega oglasnika www. svojih fakultet. V društvu si v državi. Samo letos je bilo www.podarimo.si/novica podarimo.si pripravlja ak- prizadevamo spodbujati lju- objavljenih več kot 10.000 cijo »Za študente«, v kateri di k darovanju, poleg tega oglasov podarim, od tega je Dodatne informacije in spodbuja ljudi k darovanju pa smo darovalcem v ogla- bilo podarjenih več kot 120 intervjuji: stanovanjske opreme. sih na spletnem daritvenem hladilnikov, Miha Jereb, idejni vodja Ste vedeli, da sobe v štu- oglasniku omogočili naved- strojev, 260 sedežnih gar- dentskih bo, da predmete darujejo nitur, 480 postelj in več kot opremljene s televizijo, niti izključno študentom. 600 najrazličnejših omar. z računalnikom, če pa se po- Demografska analiza obi- Poleg oglasov podarim pa kvari hladilnik, morajo no- skanosti oglasnika v avgustu je bilo objavljeno tudi več vega kupiti študentje sami? namreč kaže, da je 20,1 % kot domovih niso Društvo kmetic Destrnik 5.000 200 pralnih projekta, telefon: 051 810 388, e-pošta: info@podarimo.si najrazličnejših Trganje in ličkanje koruze je ličkanje. Čeprav smo ličkale v zgodnjih večernih urah, ko so nas še pozdravljali sončni žarki, je bilo zelo veselo. Prepevali smo stare slovenske pesmi, si pripovedovali šale in popoldne je minilo v znamenju veselega druženja. Ličje bomo posušile, nacefrale in ga uporabile za »štrozok«. Ker ga je veliko, bomo izdelale kar dva, in sicer bo eden služil za izvedbo kmečkih balov Turističnega društva, drugi pa bo dobil dom v Toplakovi viničariji, saj je sedanjega že zelo načel zob časa in je v zelo slabem stanju. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Jesen je čas pospravljanja pridelkov, ki jih pridne kmečke roke negujejo skozi vse leto. V večini primerov jesensko delo opravijo stroji. Članice društva kmetic pa se potrudimo in prikažemo, kako so nekatera opravila postorili nekoč. Letos smo trgale koruzo na Vodovi njivi v Doliču. Gospodinja Marica nas je pričakala s sveže pečenimi krapci, nakar smo se odpravili na njivo. Najprej smo si razdelili vrste in pazili, da ne bi katera izostala. Koruzne storže smo metali na kupe, nato pa jih je sosedov Milan v kripi odpeljal domov. Sledilo Občan - 16. oktober 2009 11 Občan Drobne zvijače v kuhinji Izdelava čokoladnih listov Sladki čokoladni listi so lahko odlična dekoracija tort, pudingov, sadnih kup in drugih sladic. Zakaj jih ne bi pripravili sami? Mojster Goljat svetuje, kako. Temni čokoladni obliv ali (couverturo) raztopimo v vodni kopeli ali mikrovalovni pečici, pazimo le, da čokolade ne segrejemo preko 45 °C. Stopljeno čokolado med občasnim mešanjem ohlajamo na njeno »delovno« temperaturo 31 °C. Če bomo ravnali po navodilih, se bomo izognili sivin lisam pri ohlajenih izdelkih. Uporabljamo bolj čvrste rastlinske liste lovorja ali bršljana. Segreto čokolado s čopičem namažemo na spodnjo stran listov, počakamo, da se strdi, nato premazane liste premažemo še enkrat in pustimo na sobni temperaturi vsaj 1/2 ure, da se strdijo. Rastlinske liste odstranimo od čokolade in dobili smo lepe, svetleče čokoladne lističe, ki jih lahko uporabimo za dekoracijo razilčnih sladic. Domača priprava aromatiziranih sladkorjev Ni nujno, da vanilin sladkor kupimo v trgovini. Sladkorje s posebnimi aromami lahko pripravimo tudi sami. Domači pomarančni sladkor Bio pomaranče operemo, osušimo in olupimo z lupilcem za krompir (samo oranžni del, brez belega), olupke zmešamo s kristalnim sladkorjem (lahko tudi mletim), stresemo v posodo, jo zapremo in vsake toliko časa malo premešamo. Sladkor se bo tako navzel 12 pomarančne arome, uporabljamo ga lahko za posip ali pa za izdelavo piškotnih test. Na ½ kg sladkorja uporabimo olupke 4 pomaranč. Domači limonin sladkor Na enak način si lahko pripravimo limonin sladkor, le da na kg sladkorja uporabimo olupke 6 limon, uporabljamo ga v enak namen kot pomarančnega. Domači vanilin sladkor Domači vanilin sladkor pripravimo tako, da v posodo s kristalnim sladkorjem (lahko tudi mletim) dodamo vanilin strok, ki ga lahko razpolovimo po dolžini. Posodo zapremo in jo vsake toliko časa pretresemo. Sladkor se bo tako navzel vanilijine arome in pripravili bomo domači, aromatičen vanilin sladkor. Kako pravilno trdo skuhamo jajca? Jajca skuhati pa res zna vsakdo, porečete. Res? Sledite navodilom! Ste vedeli, da se kuhano jajce enakomerno vrti okoli svoje osi, surovo pa neenakomerno? In da se sveže surovo jajce v vodi potopi, gnilo pa priplava na vrh? Jajca položimo v posodo s hladno vodo. Prelijemo jih z malce kisa, da jih bomo laže olupili. Počasi jih zavremo, odstavimo in pustimo v vodi pokrite 20 minut. Jajca bodo ravno prav skuhana, pa še v hipu jih boste olupili. Da se riž ne bo prijel posode Vsaka gospodinja je že kdaj prismodila riž na dno posode za kuhanje. Tu je preprost trik, da se to ne bo zgodilo nikoli več. Obenem pa se lahko kuhanja riža loti- te malce drugače. Na dno posode položimo krožnik z vdolbenim delom proti dnu. Zdaj v posodo vlijemo zadostno količino hladne vode. V vodo dodamo riž in ga kuhamo v zaprti posodi. Ko je kuhan, odvečno vodo precedimo skozi cedilo. Da bo krompir res hrustljavo zapečen Če hočemo speči hrustljavo pečen krompir, moramo osušene krompirjeve slane rezine pred peko povaljati v ostri beli moki. Krompir olupimo in narežemo na rezine. Osušimo ga s papirnato brisačo Posolimo in potresemo z ostro belo moko. Naložimo ga v pooljen pekač in ga še enkrat po želji prelijemo z oljem. Da bodo umešana jajčka res rahla Nekateri pravijo, da je umešanim jajcem treba dodati mleko, lahko dodate kar mineralno vodo. Odličen nedeljski zajtrk bo v hipu nared. Jajca ubijemo v posodo. Primešamo 1 žlico gazirane mineralne vode na 1 jajce. Razžvrkljamo jih z metlico. Stresemo jih na olje ali maslo in ob mešanju z metlico spečemo. Da se sol v solnici ne sprime Ste se morda kdaj spraševali, zakaj v nekaterih restavracijah v solnico poleg soli na- tresejo zrnca riža? To počno zato, da se sol ne sprime v neuporabno kepo. Poskusite tudi sami! Sol iz vrečke stresemo v kozarec. Vedno uporabljamo fino mleto sol. Primešamo ji nekaj zrnc surovega riža. Riž namreč vleče zračno vlago nase in sol bo ostala sipka. Kako pravilno skuhamo testenine? Kuhanje testenin je sicer preprosto opravilo, a ga je kljub temu potrebno opraviti pravilno. Premalo ali preveč kuhana testenina je težje prebavljiva in nam ne more pričarati gurmanskih užitkov niti prekrita z najboljšo omako. Testenine kuhamo v veliki količini vrele slane vode, zato da se kuhajo prosto, ne da bi se sprijele (za 100 g testenin potrebujemo 1 l vode in 10 g soli). Vodo solimo, tik preden zavre (voda se trese), da povečamo silovitost vrenja. Vanjo na široko stresemo testenine, jih premešamo in pokrijemo. Ko voda s testeninami ponovno zavre, odstranimo pokrovko in testenine kuhamo z zmernim vrenjem. Med kuho jih večkrat premešamo, da se ne primejo dna. Edini način, da se prepričate, če so testenine kuhane al dente, je, da jih poizkusite. Kadar čutite, da niso prav nič surove, čeprav so še trdne, ne oklevajte in jih takoj odcedite. Cedilo večkrat temeljito pretresite, da se odcedi vsa voda. Testenin ne splakujemo z vodo, če pa hočemo testenine ohladiti za solate ali za kasnejše pogrevanje, jih odcejene stresemo v večjo posodo, dodamo nekaj kapljic olja, premešamo in ohladimo. Testenine pogrevamo izključno v vreli slani vodi, s tem jim dodamo svež videz in sočnost. BK Občan - 16. oktober 2009 Občan Ansambel Dinamika se predstavlja festival narečne popevke v Mariboru. V glasbeni oddaji »Slovenskih 5 v letu 2003« smo prejeli tretjo nagrado s skladbo Moje življenje je glasba. Glasbo za ansambel Dinamika pišejo: Damjan Kolarič, Edvin Fliser, Danilo Jeza, Smiljan Grajf, Damir Tkavc, Vinko Štrucl, Ivo Mojzer in Robert Smolnikar. Besedila pišejo: Barbara Kovačič, Metka Ravnjak Jauk, Vera Šolinc, Renata Smolnikar, Aleksandra Šegula, Ivan Sivec, Franc Gorza, Miroslav Slana, Hermina Matjašič in Majda Rebernik. Izvajamo glasbo za staro in mlado; igramo na vrtnih veselicah, porokah, družabnih srečanjih in seveda povsod, kamor nas povabijo. Izvajamo slovensko narodnozabavno in komercialno glasbo, hrvaške in druge tuje hite, evergreene in rock and roll glasbo. Za boljše razpoloženje poskrbimo z lastnim šov programom. Imamo tudi svojo spletno stran: http://www.ansambel-dinamika.com.« V sklopu kmečkega praznika je sekcija TDD ansambel Dinamika praznoval 15. obletnico delovanja. Ob tem je izšla njihova četrta zgoščenka, ki nosi naslov: Moje življenje je glasba. Na njihovem praznovanju so nastopili: harmonikarica Tamara Kovačič, pevki Teja in Sara iz Slovenske Bistrice, Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart, Edvin Fliser, humorist Gorza – Taci. Program pa je povezoval Boris Kopitar, zaključek prireditve pa je popestril ansambel Fehtarji. Zahvaljujejo se županu za vzpodbudne besede in vsem sponzorjem ter donatorjem, ki so jim pomagali, da so lahko obeležili 15. obletnico. Pa poglejmo, kaj nam je o ansamblu povedal vodja Drago Dajčman: »Smo narodnozabavni ansambel Dinamika iz Destrnika pri Ptuju. Korenine ansambla segajo v leto 1987. Prva zasedba je igrala 4 leta, nato se je popolnoma razšla. Uradno je bil ansambel ustanovljen aprila 1992, ko smo pridobili strokovno pomoč Borisa Roškarja, ki je začel pisati glasbo in nas strokovno podkoval za nastope na festivalih. Prvotno ime ansambla je bilo Fantje s klančka, a smo se pozneje preimenovali v Dinamiko. Člani ansambla so: vodja Drago Dajčman iz Jiršovcev (trobenta, bobni), Tomaž Dežman iz Vrhloga (vokal, kitara), Simona Meznarič iz Stojncev (vokal), Ernest Kokot iz Stojncev (harmonika, klaviature, vokal), Ivo Ornik iz Svete Trojice (kitara), Daniel Prelog iz Lancove vasi (klarinet, saksofon) in Miran Jug iz Hoč (bariton, bas kitara, vokal). Prvo kaseto z naslovom »Naše srečanje« smo izdali 1996, izšla je pri založbi Igor in Zlati zvoki. Druga kaseta »To naš je Ptuj« je zagledala luč sveta 1999 pri založbi Melopoja v Slovenj Gradcu. Ob praznovanju desete obletnice delovanja (2003) smo na RTV Slovenija izdali kaseto in zgoščenko z naslovom »V tretje gre rado«. Ob tem jubileju smo pripravili velik koncert v športni dvorani v Destrniku. Sedaj je izšla nova zgoščenka z naslovom »Moje življenje je glasba«, ki smo jo predstavili na prireditvi »Praznujmo z ansamblom Dinamika«. Največ nastopamo po Sloveniji, tudi v Avstriji in Nemčiji. Z lastnimi skladbami sodelujemo na vseh pomembnejših festivalih v Sloveniji in izven meja. Najpogosteje smo se predstavljali na Ptujskem festivalu, na Števerjanskem festivalu v Italiji, v Cerkvenjaku in na festivalu narečnih popevk v Mariboru. Prav tako nastopamo na različnih oddajah na radiu in televiziji. Posneli smo tudi televizijsko reklamo za Haribo, ki jo predvajajo v Angliji. Najbolj smo ponosni na osemkratni nastop v finalu festivala v Števerjanu v Italiji. Na Ptujskem festivalu smo dvakrat prejeli bronasto in petkrat srebrno Orfejevo značko, leta 2006 nagrado za najboljši kvintet ter nagrado strokovne komisije za najboljšo melodijo festivala. Trikrat smo bili sprejeti na Občan - 16. oktober 2009 Pogovarjala se je: Ksenija Munda Fotografije: arhiv ansambla 13 Občan Pesnica s svojimi pritoki ob hudih neurjih poplavlja stanovanjske in kmetijske objekte ter kmetijske površine 23. septembra so se v kulturni dvorani v Trnovski vasi na skupnem sestanku sestali predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leon Ravnikar ter Branko Ravnik, predstavnika Ministrstva za okolje in prostor Mojca Černe ter Samo Kopač, župani in predstavniki občin s prizadetega območja – g. Alojz Benko (Občina Trnovska vas), g. Franc Pukšič (Občina Destrnik), g. Franci Krepša (Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah), g. Jože Kokot (Občina Gorišnica), g. Drago Slameršak (Občina Juršinci), g. Rajko Janžekovič (Občina Dornava), g. Jože Žel (Občina Sv. Trojica v Slov. goricah), g. Roman Rozman (Občina Ormož), g. Janko Širec (Mestna občina Ptuj) ter Drago Klobučar (VGP Ptuj), Branko Kelenc in Borut Roškar, ki sistem v Pesniški dolini vzdržuje. Ostali prisotni: ARSO oddelek Drava: Veronika Firm, Andrej Lukman; Konzorcij za namakanje Podravja, GIZ: Mira Edelbaher; Vodno gospodarski biro: Smiljan Juvan; KGZS-zavod Ptuj g. Peter Pribožič; Žipo Lenart: Milan Repič, svetnik Občine Trnovska vas: Franc Tašner. Sestanek je potekal na temo poplavljanja reke Pesnice. Župani so na tiskovni konferenci 13. 8. 2009 sprejeli sklep, da bodo ministrstvi seznanili s problemi reke Pesnice in jih pozvali k reševanju težav. Pesnica s svojimi pritoki ob hudih neurjih poplavlja stanovanjske in kmetijske objekte ter kmetijske površine. Župani ugotavljajo, da reka poplavlja, saj je bila struga izkopana pred 50 leti. Takrat je bil obseg struge načrtovan za določeno količino vode, danes je ta obseg dosti večji. Vedno več je asfaltiranih površin, količine padavin, ki padejo v določenem trenutku, so zelo velike. Za določene površine, ki so v primeru hudih nalivov OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 10. številko časopisa Občan oddajte do 5. novembra 2009 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: casopis.obcan@siol. net Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo pod vodo, pa so krivi tudi lastniki sami, ker brez soglasja gradijo prepuste. Na sestanku so povedali, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2009 izplačalo subvencije nosilcem kmetijskih zemljišč ter kmetijskih gospodarstev. Izplačila bodo izvedli v 90 % primerih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor se zavezujeta, da bodo izdelali projekt glede sanacije Pesnice in njenih pritokov (zagotoviti je treba večjo pretočnost po strugi reke). Ministrstvi morata v čim krajšem času pristopi k reševanju problema reke Pesnice in obveščati župane. Ti želijo, da bi vzdrževalci oziroma upravljavci na komasacijskih območjih sisteme čim bolje vzdrževali, kar bi pomenilo, da voda v primeru poplav na poljih in travnikih ne bi stala tri ali štiri dni, ampak bi se vrnila v strugo. Vsi prisotni ugotavljajo, da je potrebno za omenjene pristope pri reševanju problema reke Pesnice zagotoviti sredstva, zato bodo župani naslovili poslansko vprašanje na Vlado RS. Pripravila: Ksenija Munda Fotografija: Rok Leban 14 Kako pravilno uporabljamo vok? Vok je polkrožna ponev, ki za segrevanje svoje površine potrebuje tudi veliko toplotne energije ob strani. Z navadnimi pločevinastimi voki lahko to dosežemo na izredno velikih plinskih gorilnikih ali pa v štedilniku na trda goriva, kjer vok postavimo do polovice v ogenj. Vok, ki ga predstavljamo, pa je izdelan iz litine, primeren za naše gospodinjske štedilnike na plin, elektriko, steklokeramične plošče ali indukcijske plošče. Živila, ki jih pripravljamo v voku, vedno stresemo na zelo vroče olje, s katerim prej oblijemo tudi strani voka. Živila pražimo na hitro na dnu in po straneh voka. Pri mešanju bodimo pozorni na prevleko voka, zato vedno mešajmo z dodanimi lesenimi mešali. Če v voku pripravljamo različne jedi, ga vmes samo izplaknemo, tako da mu ne znižamo temperature. Pri pomivanju voka ne smemo uporabljati ostrih žičnatih pripomočkov, da ne poškodujemo prevleke. BK Občan - 16. oktober 2009 Občan Podjetje Pikapoka prejelo nominacijo za uspešno, hitro rastoče podjetje v Podravsko-Pomurski regiji, imenovano slovenska gazela Silva in Jani Volgemut Podjetje Pikapoka vse za otroka d. o. o., ki je letos stopilo v osmo leto poslovanja, prodaja otroško opremo, igrače, otroški tekstil in vse drugo, kar otrok potrebuje za zdrav razvoj, oziroma vse, kar staršem olajša nego ter vzpodbuja razvoj otroka. Zgodovina podjetja sega pravzaprav 15 let nazaj, v čas, ko je Silva Volgemut – kot samostojna podjetnica, na Ptuju odprla prvo majhno prodajalno Pikapolonica – igrače in igre. Odtlej se je ponudba nenehno širila, podjetje se je nenehno razvijalo in raslo ter se leta 2001 preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo Pikapoka d. o. o. Že nekaj let po odprtju prve prodajalne sta zaradi potreb in želje po pestrejši ponudbi izdelkov za otroke zakonca Volgemut ustanovila še podjetje Apollo. To se je specializiralo za trgovino na debelo z izdelki za otroke in izjemno dobro dopolnilo ter prepletlo maloprodajo in prodajo na debelo. Prodajaln, ki so združene pod blagovno znamko Pikapolonica – vse za otroka, je v Sloveniji 26, še pet ali šest jih bodo odprli v naslednjih dveh letih. Prodajalne so velike od 200 do 1000 m2 glede na potrebe kraja oziroma število prebivalcev. Cilj podjetja Pikapoka je približati se potencialnim kupcem po vsej Sloveniji, jim omogočiti nakup, ko na enem mestu dobijo vse za otroka. Prodajalne Pikapolonica so znane po prijaznih in strokovno podkovanih zaposlenih. Prav tako so ključ za uspeh premišljeno izbrani, edukativni, kakovostni izdelki za otroke, upoštevajoč njihov razvoj in spreminjajoče se potrebe ob njihovem razvoju ter načinu življenja na sploh. Enako uspešno pot želijo razviti tudi na Hrvaškem, kjer že peto leto uspešno posluje hčerinsko veleprodajno podjetje. Letos so tam odprli tudi prvo prodajalno pod imenom Bubamara. Pri izbiri novih izdelkov ima glavno besedo Silva, ki si je bogate izkušnje pri delu z otroki pridobila kot delovna terapevtka. Jani je s svojimi odličnimi organizacijskimi sposobnostmi in podjetniško žilico prevzel finančni del poslovanja. Vsi zaposleni v podjetju stremijo k temu, da potrebe svojih kupcev ne le zadovoljijo, ampak presežejo njihova pričakovanja. Vodstvo ves čas spodbuja tudi osebnostno rast zaposlenih. Zaposleni se izobražujejo na rednih mesečnih srečanjih, preko informacijskega sistema, na srečanjih z dobavitelji ter na pomembnejših svetovnih sejmih. Dvakrat Občan - 16. oktober 2009 v letu pripravijo srečanje vseh zaposlenih.Izdelke, ki vsako leto dobijo vrsto priznanj »dobra igrača«, naročajo pri več kot 60 dobaviteljih doma in v tujini, saj proizvajalcev izdelkov za otroke v Sloveniji skoraj ni več.Pikapoka je v okolje vpeta s sodelovanjem na otroških, športnih in družabnih prireditvah. Zaposleni enkrat letno odnesejo igrače v vrtce ali šole. V vrtcih in osnovnih šolah igrače tudi preizkušajo, ob tem pa ne pozabljajo na pomoč socialno zapostavljenim in šibkim. V podjetju se vedno radi odzovejo tudi na prošnje domače osnovne šole po finančni pomoči, za kar so prejeli tudi že srebrno občinsko priznanje.Časopis Dnevnik že veliko let z namenom pospeševanja podjetništva v državi objavlja lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij, ki jo sestavlja po 100 najhitreje rastočih podjetij iz petih regij. Na lestvice se uvrstijo podjetja, ki v zadnjih petih letih dosegajo največje rasti prihodkov. Med njimi izbere komisija na podlagi še ostalih finančnih podatkov deset najboljših in z njimi opravi podrobne razgovore. Vsi ti podatki služijo komisiji za izbor petih kandidatov, med katerimi z glasovanjem izberejo tri nominirance za regijsko gazelo. Podjetje Pikapoka se je na izboru za podravsko-pomursko gazelo za leto 2009 uvrstilo med nominirance, med prva tri najuspešnejša hitrorastoča podjetja v Pomursko-Podravski regiji. Ostala nominiranca sta bila podjetje Lumar d. o. o., ki izdeluje montažne hiše, in podjetje Rogač d. o. o., kjer izdelujejo promocijski tekstil. Na razglasitvi, ki je bila 24. septembra v hotelu Habakuk v Mariboru, je regijski zmagovalec postalo podjetje Lumar. »Nominacije za gazelo smo bili zelo veseli in je potrditev tudi strokovne javnosti, da delamo dobro. Prodajalne Pikapolonica sodijo med najbolje založene in vodene prodajalne za otroke v državi, priznanje za gazelo je le potrditev. Naš osnovni cilj ostaja zadovoljen kupec,« je povedala Silva Volgemut. Jani je pa dodal: »Smo eden največjih delodajalcev na Ptujskem, skupno nas je v skupini že več kot 130 redno zaposlenih. Ker vsa leta do sedaj s strani ptujske občine žal nismo bili nikoli opaženi ali deležni posluha ob iskanju primernih prostorov, nam to, da smo pa bili opaženi širše, na ravni celotne države veliko pomeni.« Pripravila: Ksenija Munda Fotografije: Arhiv Pikapolonice 15 Občan Nove priložnostne poštne znamke 25. septembra 2009 bomo izdali nove priložnostne poštne znamke in dve razglednični dopisnici.Skupne izdaje so v zadnjih letih popularna in zanimiva oblika izdajanja priložnostnih znamk dveh ali več držav, ki imajo za osnovo običajno skupen ali enak motiv na znamki. Prvo takšno izdajo znamk z enakim motivom dveh držav sta leta 1956 izdali Avstralija in Nova Zelandija. V Sloveniji smo prvo skupno izdajo dobili leta 2000, ko so ob 45-letnici izdajanja znamk EUROPA vsi izdajatelji teh znamk uporabili isti motiv – stolp iz zvezd. Za tem je bilo še nekaj primerov, ki jih lahko štejemo za skupno izdajo, vendar pa so že nekaj časa obstajale različne pobude za skupno izdajo poštnih znamk le z eno drugo državo; to nam je letos tudi uspelo uresničiti. S poštno organizacijo sosednje Hrvaške smo se dogovorili za skupno izdajo bloka z dvema znamkama z varnostno perforacijo, na katerih sta prikazani tipični »hiški« (hrvaško kažun), ki jih najdemo v celotni Istri. »Hiška« je bila bivališče ali zavetišče ob kraških senožetih, robovih njiv, pašnikih in tudi vinogradih. Navedene znamke z enakim motivom bodo torej istega dne, to je 25. septembra, izdali tudi v sosednji Hrvaški.V seriji Živalstvo tokrat prikazujemo štiri hrošče, in sicer rogača, alpskega kozlička, puščavnika ter močvirskega krešiča. Vsi hrošči so tipični za naše območje, vendar so zaradi redkosti in ogroženosti zanje določena posebna varstvena območja v skladu z evropskim omrežjem posebnih varstvenih območij, imenovanih Natura 2000. Kot običajno so tri znamke natisnjene v polah po 25, ena pa v bloku z eno znamko.Serijo Umetnost nadaljujemo z romantičnim krajinskim slikarstvom. Motiv na znamki prikazuje sliko z naslovom Bohinjsko jezero (iz leta 1862), delo ljubljanskega slikarja Antona Karingerja, ki je eden glavnih krajinskih slikarjev slovenskega gorskega sveta. Omenjena slika sodi med njegova znana dela romantične krajine, pri kateri je skrbno upodobil enega od treh idiličnih pogledov z južne strani jezera. Sliko hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani.V seriji Cestna vozila prikazujemo prvi trolejbus pri nas, ki je vozil v Piranu pred 100 leti. Po novi železnici brez tirnic je promet namreč stekel 24. oktobra 1909. Novo vozilo je lahko sprejelo 25 potnikov, žal pa se ta način prevoza ni izkazal kot dober, zato ga je že leta 1912 zamenjal tramvaj, ki je vozil vse do leta 1953. Prihodnje leto bomo v tej seriji prikazali ljubljanski trolejbus, ki je po Ljubljani vozil med letoma 1953 in 1971. Ob 150-letnici prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labodski dolini v Maribor in ob 10-letnici beatifikacije Antona Martina Slomška bomo izdali priložnostno znamko, s katero bomo poleg omenjenih obletnic zaznamovali še širšo kulturnozgodovinsko, versko-pastoralno in narodnostno razsežnost njegovega življenja in dela. Znamka bo izdana v poli 16 znamk.200-letnico ustanovitve Ilirskih provinc in 800-letnico ustanovitve frančiškanskega reda bomo zaznamovali z izdajo dveh razgledničnih dopisnic. Na prvi so prikazani verzi iz pesmi Ilirija oživljena, na drugi pa najstarejša upodobitev sv. Frančiška, ustanovitelja reda manjših bratov (Fratres minores), ki je danes razdeljen v tri veje: frančiškane, minorite in kapucine. 5. novembra 2009 bomo izdali dotiskano dopisnico »ČetrtoOkno 2009, Kranj«. V zadnjem letošnjem sklopu pa bomo 27. novembra izdali priložnostne znamke v serijah Z žlico po Sloveniji in Arheološke najdbe ter redni znamki božič in novo leto.Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu številka 77. PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Pošta Slovenije 16 Občan - 16. oktober 2009