Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj X Ih
Ljubljani v sredo 15. novembra 1854.
lAst 91
Zakaj tekne sadnemu drevju pušati
Iz časopisa Berolinskih vertnarjev.
(Konec.)
i «

zdravih, dobro
Drevju se pusa, ako se z oštrim vertnim no- se skorja potem ne lupi. Pervikrat
« ^ a	• ft	m ' m	»	»	v	• • v	A	t	lit	v	%/
hiravce svetovali, ker sočnost je v rejenih drevesih taka, dapo vsakem risu se raztegne skorja za pol pavca saksebi, — zato se risi ne
po deblu potegovati, da
je dosta, ce
smejo preblizo skupej
zem po vsem deblu od krone do korenín koža do narediš 4 rise po deblu; cez več mescov ali pa iesa prereze. Rana, ki si jo na deblu naredil po drugo leto znaš ponavljati pušanje
5
tem risu, se bo zacelila
V • f
s pomoc jo muzge
tedaj
se bo preobilna muzga tii v deblu prideržala, tretje leto rodilo.
Ce boš tako ravnal, ti bode drevo že večidel
veje in mladike bojo namesti obilne rasti potem cvetne popke delale.
Ne boj se pusati
uuj o*. piAvati, ako potreba nanasa, pri no-benem drevju, naj je hruška ali jablana, sploh pri
Pa nekteri se bojé, da pušanje bi ne slabilo nobenem peskatnem sadju ne. Pri češpljah in če drevesa, ker mu muzga odteka. — Da je to prazen šnjah sem se smolotoka bal, pa sem se prepriča!
kakošno da se ga ni bati. Vendar pri če šnjah mi pušanje
strah, se lahko

ocitno prepricajo
ako
5
upi ii/Hji; , aivu nanuouu	«v	«»	i
postavimo smokvino ali ni nikoli pomagalo.
drevo z mlečnim sokom figino drevo podoJgoma prerežejo. Če režejo lepo
Pusal sem jez vsaki čas — od spomladi
ko je
ličinu ui > w puuuj^uiiia jjiçituvju« v/u jl t^tju it/jju«	*	ovih	»ocrni	- uu ^jjuunaui ^ t\ u ju
kakor drevesne nitke podolgoma teko, bo lemalo začelo drevje zeleneti noter do pozne jeseni. Nikoli
muzge se izcejalo, če je ris tudi
dolg.
do
\sa druga pa je, če deblo po čez
čevljev si s pusanjem nisem škode napravil, velikrat pa
raniš;
_	_	pomagal. Spomlad in pa perva polovica po
tù bo iz pol cola rane veliko več muzge izteklo,(zato letja bi utegnila naj bolji čas za pušanje biti. Če
slabí olupni k krog in kr0g d eb 1 a a 1 i vej(Rin- se puša 14 dní pred ali 14 dní po krešu,
se
geln) drevje zlo, in mala vejica, če jo odřežeš, bo napravila dvakrat ali trikrat večo zgubo muzge. In vendar še ni nobenemu vertnarju na miseIprišIof
da bi drevo preveč oslabil, ako mu vejico odrežel pravi s kertaćo in rana z ilovco zamaže. Naj bolje
večkrat primeri, da tisti kebrički, ki se rivčarji imenujejo, pokladajo jajčke v rane, — to pa ni dobro; zato je treba paziti, da se taka zalega od
Treba je tedaj, da vsako stvar do dobrega je pa ta cas ne pusati.
poskusamo in da se ne damo oplasiti le samo po
Kako globoko naj se reže?
Tako, da se , in ne vec ; belina
besedah. Deblo ali le kakošno vejo olupiti na skorja skoz in skoz prereze okroglo, je dvojna škoda, ker po poprečnih (Splint) se ne sme vrezati. Tega se privadi roka ranah veliko muzge odteka, in se drevesu tudi skorje po večkratnih skušnjah.
vzame
, — vsega tega se pa ni bati pri pusanju, čeravno vec risov podolgoma potegneš.
Zakaj tedaj tekne pušati drevju? Da drevo zadobí ob pravem času rodovitnost, mora deblo dobro dorasti, inne, da bi gor v veje
Kratko premišljevanje o novem redu ka
ženske pravde

V
c.
30. dan preteklega mesca 00 novo osnovane
preveč muzge dotekalo , deblu pa je primanjkovalo.	ce», sodnije perve stopnje in pa deržavne pravdnije na
Ako se pa to vendar zgodi, je skorja večkrat	Štajarskem, Krajnskem in Koroškem,—na Primorskom pa
tega kriva, ki tako rekoč premoćno oki epa in	že 30. sept. t. I. svoje opravila začele, in ravno ta dan
davi deblo, da se muzga ne more po njegovih	so tudi z novo uredbo pravosodnih oblastnij sklenjene
sokotokih dostojno precejati.
Ta zaderžek odpravi pušanje na moćnih pa tudi
postave (zakoni) v teh deželah moč zadobile.
Med temi novimi postavami je red ka ženske
na medlih in bolehnih drevesih popolnoma, ako se pravde (Strafproaessordnung), ki je bil s cesarskim vertnar le ne boji, risov potegniti po deblu, kolikor patentom od 29. julia 1853 okličan, posebne važnosti
* _ J	1	rv	•	I	• L	1 ■	•	1*1	11	• • 1 Vi	V •	•	1 t •	1	v	•	»T	f
je treba. Ce je skorja slaba in suha in drevo medio, in obširnega sezaja ; ne bo tedaj od več, ako v „Noví
ki so že marsiktero, v vsakdanje življenje sega
je treba naj manj dvakrat toliko risov potegniti
cah«
1
9
tudi
9
od krone do korenine, kolikor ima drevo pavcov	jočo postavo po domače razjasniti si prizadevale
(colov) v okrogu ; skor vsacega pol pavca je tu	novi red kazenske pravde, sedaj ko je v djanje stopil
treba en ris potegniti. Pervo leto to še ne bo dosta	ob kratkem razložimo in važnisi pravila tega novega reda
zdálo, in ker še le drugo leto se bo drevo bolj raz-	svojim bravcem povémo, verh tega pa tudi tistih zauka-
tegniti zamoglo, bo treba še enkrat ponavljati pu-	zov omenimo, po kterih je tudi nas domaći jezik pred
sanje. Ce so se risi pervega leta tako terdo za-	sodnijami nekoliksno veljavo zadobil. rastli, da jih komaj z nožem přeřežeš, nikar se ne Pod la ga za osnovo novega reda kazenske pravde
boj lanskih ran vnovič prerezati, toda le ćetertinko	so cesarski sklepi od 31. dec. 1851 in ž njimi ustanov
ali polovico toliko risov potegni kot pred to leto.
Ijene
-3;
vodila za organiške naprave v kronovinah austri
Včasih je pri zlo oslabljenih drevesih treba še janskega cesarstva", ker s temi vodili so bile osnovine
tretje leto ponavljati pušanje
Pri drevju pa, ki močno in hitro raste
Kar ne narejaj toliko risov, kakor smo za medle zborne sodnije (Collegialgerichte
ni
čerte djanskega ravnanja po kazenski postavi dolocene. Vsled teh vodil ima v kazenskih zadevah, ki imajo pred
Landes
und
362
Kreísgerichte) priti, z a t o ž b a veljatí, zatoženemu se ima gimnazij. Le v peamih (etarib) se ni dalo vse do zobca
zagovornik postaviti io k o n č n a obravnava popraviti.
ima ustna ali z besedo biti.	Ker je pa hvaljena raba (kakor srno vidili) res
V obce (sploh) se je obderžalo v novi napravi već tadi staroslověnská in ker v drugih jezikih narodov
, ni v obliki med
žive
važnih vodil tistega reda kazenske pravde, ki je bil s	evropejskih, med kterimi Slovani
cesarskim patentom od 17. januarja 1850 vpeljan, zra-	glagoli doversivnimi pa nedoveršivnimi nobe-
ven pa so se dodali zaukazi, ki so primerjeni stopnji	nega razločka; zato moramo po pameti tudi soditi, da
omike vsih narodov našega obširnega cesarstva, kterega	se niso mogli drugi Slovani te posebnosti od nobenega
glavne pravila so: varnost in enakost pravic vsacega	drugega naroda navaditi, da je tedaj edina raba njihov
pred postavo, in varnost družbinskega reda. — Vredba	edino prava, izvirajoča iz natore glagolov jezika slo-
zatožbe in zagovarjanja kakor tudi neposredna	vanskega. Prazna je tedaj misel, „da imajo morebiti
končna obravnava uiso aicer nova naprava v dednih	oni prav, mi pa tudi".
deželah austrijanskega cesarstva, kar hoćemo naj popřej
Kako pa, da bi se bila izvergia ravno ljuba slo
s kratkim zgodovinskim ozirom dokazati, in potem o venščina? Po moji misii tako-le: Slovenci smo se
^ ^	V • ■ •	m	« * «r % m »	*	m	m	•	•	m	v
svojem predmetu dalje govoriti.
V starih postavah mnogoverstnih dednih dežel au strijanskih, posebno v Austrii nad in pod Anižo
učili od nekdaj bolj
kot
drugi
Slovani po nedomaćem
kopitu
>
vse po nemški, po laški, po latinski, po gerški
»
na
samo po slovenski ne. Zato ni vedil izveršivši vse sole Štajarskem, Krajnskern, Koroškem in Tiroljskem je bilo nobeden, kdor se ni učil slovnice slovenske iz lastnega
k^MJU.u^V... ,	»»j **.» v i»., —— j-	;	7
že bistvo tožbine kazenske obravnave: zatožbe namreč, nagiba samotez
šivne lastnosti
>
nič
od doversivne pa nedo ver
Pa če je kdo to
glagola slovenskega.
zagovora in ustne končne obravnave pred vsimi razsojevajočimi sodnijami vpeljano. Tako je postava Ma- tudi vedil, ni vedil zato še tega, kedaj je treba govoriti ksimilijana I. *) za Tiroljsko in nadvojvodstvo s to, kedaj pa z uno obliko. Iz perva je govoril po
austrijansko nad Anižo 2) določila sostavljanje nevedoma prav, kakor se je naučil od matere, terde Slo eodništva iz 12 sodnikov (v Austrii pod Anižo naj manj venke. Ko je še le začenjal po nemški govoriti, ko jo
iz
sodnikov), pred kterimi se je imel zatoženec vse- znal še bolje po slovenski kot po nemški
oođaj j e
lej zaslišati; ukazana pa je bila tudi bramba zatoženca nakával celó nemščino na kopito slovensko: „hast da
po zagovorniku skozi celi čas kazenske pravde.
Ti zaukazi se nahajajo skor z istimi besedami v
zwei Federn b e i si ch*' (pri sebi
»
menda boljše s e
boj);
9 »
wir habensich gefreut" (veselili smo se};
n
Sit)
postavi za vojvodstvo krajnsko in pridružene gospod- sagen (pravijo), dass wir d sterben" (da b o umerl) itd.
»
stva
3
in s posebno skerbljivostjo in natančnostjo tudi
ucivši
v postavi za Štajarsko
in v mnozih poznejih.
To
»
se pa v slovnici nemški, da je treba govoriti: ich mich, du dich; ich mein, du dein»* itd., je misli!
y
podlage nekdanje kazenske pravde so ob veljavo prišle da, velja to tudi za jezik slovenski. Zato je govoril po še le pod vlado cesarice Marije Terezije, ker od 1. ja- slej: „(ali) imaš dve peresi pri tebi"; „jaz sem zgubil moj
nuarja 1770 je po tako imenovanem zakonu „There- (namesto: svoj) klobuk"; „se pové, da umerl bo", dass er
Vendar ni mogel nikakor še go-
veselim" ali „mi nas veselimo" itd.;
. Ker
«jvi^ijM	m v v/ j v ^/v	vm vr « iuvuu w *»uvi*í owuwuu ^ f íivív	-----------* j
siana" 5) vpeljana bila perva občna austrijanska sterbeu wird) itd.
,	.	.	.	.«	M	.	'.nrwU
m e
yy
a
v
kázeňská postava in s to je namesti mnogih popřej	voriti: „jaz
omenjenih postav zgol preiskavna obravnava po-	pa sčasoma se je nekteri pri vadil tudi temu
stavno moč zadobila, ktera je v naši deželi blizo sto let	niso * nemščini itd. glagoli doveršivni pa nedover
________	____V •	«	1 I I	i • V •	,	•	• •«
navadna bila, v bistvenih stvaréh pa tudi v kazenske sivni po podobi različni, zato je pozabljal čedalje bolj postave Jožefa II. v letu 1788, in Franca II. v letu kako ee je naučil od matere, pa je zacel mešati dover
1803 vzeta bila. (Dalje sledi.)
t
šivne
Slovstvine řečí
v
z nedoveršivnimi, kakor mu je prihajalo na jezik.
" v tem
y
i
Od glagolov doversivnih
Wenn er morgen kommt, so gib ihm das stavku se veli „kommt" — pride; slovnice slovensko neučeni Slovenec je menil toraj, da se pravi „kommen^
vselej
»
priti
cc
>
pa je začel govoriti: „der Bruder kommt
Le glejmo

Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
kako imata lepo na
so eben, brat že pride" (nam.: „brat že gre"), kakor ma
več
mestih T
bar pa Dalmatin prav po starosto venski glagole ne-doveršivne (na drugem mestu v ravno tistem pomenu
je govorila mati, pa nedavno tudi on, ki je pa zdaj re vež prepregel ponevedoma). Taka se je godila Slovenca po solah tudi z drugimi glagoli, postavimo: „wean er
da
je pisal
tako ne! i a jpoznej
pa spet doveršivne). Japel, ki , ima največ doveršivnih. Tako
bringt (bringen wird); wenn ich dir befehle wenn er dich einladet	** nr%
>
so
9
9
SO
♦ • ♦
to se pravi v teh stav
kih
pozabljamo, misle po tuje ne pa po slovenski, ta raz- povem
prav
V
ce
\V Or
'I*
po slovenski: „ako prinese, ako
z a
i
te po v a b i
a
Slovenec slovnice slovenske
locek, to posebnost glagolov slovanskega
dalj
ter mešamo doverši
z nedoveršivnimi o
e bolj,
ki popa odgovorite po pravici: ne bi li bili pred nekoliko leti do ma-
neučen, je začel toraj (ker se pravi v zgornjih in enakih
pogojnih stavkih
»
bringt
«
prinese, „ich sage
a
membi. Pisavci slovenski I roko na serce
po vém, „er ladet ein" — povabi), tudi v pravém
ravno ti prinese (namesto nese)
sed. času
govoriti :
lega vsi „wir bezeugen
a
9
schwore dich itd. ni li: „popričamo
„wir ermahnen",
39
ich be
nov klobuk"

kaj povedo" (namesto povedajo,
9
»
na
u
menovanih mestih p
pripovedujejo, pravijo)?
99
p o v ab i m te
na „oh
9
opommmo
«
• y
81 C
Da je za hvalj
» 99
zakolnem te" itd
rabo tudi slavni
Mi k 1
9
cet" (namesto: vabim te na svatbo) itd. Po razlic-nih bukvah smo brali celó: „zakaj mi orodje pop a čiš?"
konji so prek grabna tri ure
to pričata I. in II. zvezek berila slov. za vikši (.namesto pa čiš)?

Malefi
d Halsgerich
I. vom 30. November 1499 fůr Tirol
Ordnung Maximi
5)
skočili" (namesto skakali);
»
J. J. je začel to
2
richt
des g
Ordnung ddo. Gmunden 21. Aug. 1514
L a n d e s g
L a
mesto obzidati (namesto o b zidova ti).
__i:Î _____A.'tf 4.	U nomaat
»
J, J. v po
3
Ordnung Ferdinand
slednji volji
„*poročí",
y
namesto: „uaporo
I
ddo. Wien 18
Febr. 1535 fur das Herzogthum Krain und die angereiheten
Herrschaften n T - - J * -- - J n -;-1, î -1 ^ ■ -- -1 A -
y
Land
d Peindl
Geri cht
Ordnung des Furstenthumbs Steyer Carl II. auffgericht reformirt und gesetzt im J. 1574.
Slišal sem na svoje ušesa, tako po slovenski govoriti bral z lastnimi očmi tudi pismo tako, pa ne slovensko, am pak serbsko — jako učenega, pa po nemški izrejenega
Tako navadna nedomaća
m
M
Th
Constitu 31. decembris 1708
eri
sina zdravega naroda serbskega. misel na posled domaćo zadušuje I **) Zakaj? to bodemo slišali pozneje.
Pis
u
Glejte tako nas moti tuji jezik, ako se ta kameo cerk? Na to m znal riihce od^ororiti.
čuje, da
nismo učili slovnice jezika maternega I Glejte kako me- mi ni več pripusal v samo I — Tukaj spominjam, da ne moremo po posamez nh giagolih, ampak le po cel i h stavkih soditi: je
Čas
sumi
kamna iskatí.
Velki oltar sv. Miklavža v velikim Pudlogu mizo kamen 3% čevlja dolg, 2 širok, na kterem.
glagol do verš. na svojem mestu na posled. (Dalje sledi.)
>
ni li.
ima za
ker
od tega je gornji oltar na-nj postavljen, sem od zadej le sledeče
brati zamogel:
Starozgodovinski ostanjki

Za čast svoje domovine vneti slavni gosp. Dav. Terstenjak popisvaje rimsko cesto iz Akvileje (Ogleja)
v Sisek opornioja Ne vi od
kterega razvalio se
mu tudi iz daljnih krajev ni tozilo ogledovat iti. Ker se mi je bila priložoost, okolico tega nekdaj rimskega me
I V PR
A GR CO ET. PR PA
Brez posebnoga iskanja sem imenovane spominke zasledil; gotovo jih je pa še ve-
tedaj pač dobro vsaki
posebno
liko skritih
9
bilo
>
vekši kamen bolj natanko pogledati kadar se vidi, da ni v domaćem kraji izkopan.
Na Dernovem bo v kratkom stara cer-kvica poderta, da se bo nova napravila ; po
trebno bi bilo pri poderanju kakega umetnega
sta na drobno ogledati, naj kaj
povem o zgodovin- člověka, da bi dragi spomioki se ne pogubili.
skih ostaojkih Ne vi od
da bi
to
kar je še ostalo
Pr. Remic.
ne pogubilo, in da bi vsi, kterim okoljsine dopušajo
?
na
te za zgodovino ljube nase domovine kakor vejo in znajo.
stvari pazili
>
Slavensko slovstvo

Koledar ček slovenski za leto 1855. Na svetio dal
Če po sedanji veliki cesti potuješ iz Kerškega me
sta proti Kerški vasi
stojiš
>
»
kadar čez polovico Der
vske vasi priderdraš, na razvalinah Neviod
dr. Bleiweis.
Naznanjati imamo
3
da je
»
koledarček slovenski"
za prihodnje leto gotov in sicer v lepoznaoskem delu za
Veliko sto let je preteklo — kjer je mesto stalo, se se- celo polo pomnožen, namreč tako, da pratiko, kot
doklado koledarćka, smo« natisniti dali le na eno po!o in
ílaj prosto polje razširja
vendar vse še vničeno ni!
Se se nahaja od cerkvice sv. Janeza Kerst. na D
tako
m proti vasi
35
Brege
u
imenovani na poprejšnem ob
za lepoznanski del celo pô!o.
Letošnji
naš
53
koledarček" nadaljuje zbirko (ga
režju naše Save dovelj znamenj, ki nam očividno ka- lerijo) slavnih Slovencov in k podobám Valva-
Obilno obdelanega ka- zorja, Vodnika, Miklosiča, ki sta jih prinesladva
prednja tečaja, donaša letošnji del podobí slavnih mož:
zejo : tu ka j je b menja se tukaj izkopuje
stale
mest
>
vidi se, kako da so hise
najde so veliko dnarjev, kteri imajo podobě barona Ziga Zois-a in Stanko Vraza z življenjo
in napise rimskih vladarjev; tudi parsteni in druge sta- pisama. Nadjamo se, da smo rodoljubom ustregli riuske reci se dobe	*" .... v	... v
>
da
d
h
v----—----------eta prišla sedaj ta dva moža na versto v „koledarčku",
Ceravno zgodovinskega zagotovila nimam, se ven- ki si je svojo nalogo osnoval biti „Piu tarček s lole prederznem reci: Neviodun je bil berž ko ne s venski" in se po tem posebnem namenu točiti od vsih
silo pokon
9
sicer bi bili prebi
odnesli, ne najdlo bi se se dan današnji toliko starega
gotovino bolj druzih koledarjev.
dnarja. Ob časih Konstantinov je moglo mesto še mo- Davorina Terstenjaka
iz te dôbe se naj več dnarjev narajma. darčka", je obsežek njegov
Razun omenjenih življenjopisov, spisanih od gosp
m
izda jatel j a
g D
io biti
se je pa mesto Neviod
V
se
sledeči:
53
kole
zvalo
3
sklepam
mno
gih napisov na starinskih kamnih tega kraja.
Pri Malnicah. vasi na desni strani Kerke
Kerške vasi, bi se vsak slovensk zgodovinar niti. Vec kamnov se je tukaj že izkopalo in ra; todi velike opeke starih časov so bile tù najdene
>
blizo
Dorota. Narodna igra iz Hane na Mar skem. Slavnoznani gosp. dr. J. A. Fran kl je izda jatelju koledarćka prijazno izročil to zanimivo igro v če
imel ogla- skem jeziku, ktero, z dostavkom narodnoga „napeva" prodalo, in poslovenjeno objavljamo Slovencom.
9
Zato
Trikratno srečanje. Povedka domaća
3
ki jo
me misel navdaja. da je bila pri Malnicah kaka vas ob je spisal gosp. Ivan Kuk.
casih Rimlja
9
ali saj pod prijetnim gričom kak grad
neviodunskih bogatinov
Pa ne samo na Dernovem in pri Malnicah
>
po
na
Potovanje po okrajnah slovenskoga naroda. Narodopis, spisal gosp. Peter Kozler.
Kočevarji. Narodopis, spisal Is ti nič. Pridjana
menda
vsi okolici se dokaj starinskega nahaja. Na priliko : je pesmica v izvirnem kočevskem jeziku leskovški cerkvi na levi strani vrat se vidi kamen perva natis nj ena kočevska pesem.
9
izvirnih
skega malíka, in višej nad podobo kamen, na kterem in poslovenjenih pesmic", ki so ga spletli gospodje
m napis, na desni strani zdolej je podoba nekega pagan
Za tem sledi „venec dobrovoljnih
i______ : „u u: «« ani
so uime časa in menda tudi zidarji čerke popolnoma zbri- Dragotin Dežman, Znojemski, J. Stefan, Ceg sali. Snuška cerkev sv. Lucije ima pred vratmi kamen nar in Svetec.
z lopim napisom; znotrajna zazidana stran kamna ima
Konec „koledarčku" pa stavlja „torbica národ
pa po zagotovilu tistih, kteri so pri sozidanji cerkve pri- ni h pregovorov", ki jih je po Istrii nabral gosp
mm	m	m	m m m	mm	m .	. .	. -	_ .	__ . V . V	«	• .	« V	« • a « M •	J •	•___• _ f__1*1*
cijoci bili, podobě dveh malikov
ali
9
rekli
» 55
dveh svetnikov
cerkvijo je debel kamen so zlo oglajene
>
kakor so mi kmetje Jak. Volčič, in kteri še nikoli nikjer natisnjeni niso bili
To je obsežek letošnjega „koledarćka". Skušali smo nabrati blaga, zanimivega po zapopadku, in mičnega po
Na strani sv. Valentina pred kterega dež jako umiva, čerke
9
samo
mislim da
motim
pervo
>
9
versto I 0 M sem še prav bral
krasni besedi, v kteri so sostavki pisani men dosegli, gré sodba častitim bravcem
9
ali smo na ne nam. P i
moze
Pri ogledovanju poslednjega kamna sem pričijoče s at el ji, ki so nam pripomogli delo doveršiti, so slavno-zpraševal: je li še vejo za kak enak kamen? znane imena. Da je natis iz tiskarnice Blaznikove
« a	. .	____^ V	*	m	m	• «	Vi	1
Eden mi beseduje: To je gotovo kamen od „ajdovske tako krasen in ličen v
deklice" prinešen. V raški fari je nekdo pri izdeljevanju manah" svojega poda tak kamen v podlago porabil
3
to pa
že
19
• v
al
vsem, kakor vsak naj lepsi smemo reci vsacemu, ki poprejšne
pa
pod „koledarčke" ima«
je vedno škripal, dokler ni kamna izlekel in ga v šumo	Dobiva se tudi letošnji mehko in terdo vezan z zlatim
zapeljal. Bil je tudi od „ajdovske dekliee" prinešen;	obrezkom, uni po 24 kr., ta po 32 kr. vLjubljani v
persti, kamor ga je přijela, se še prav dobro poznajol	bukvotiskarnici gosp. Blaznika, po vsih druzih mestih
Tako je pravlica — se vé da prazna marnja. Ali ima	pa pri bukvarjih, ki jih bomo drugopot na znanje dali.
364
Novičar iz austrianskih krajev

22, na Salcburškem in Štajarskem 18, na Koroškem
«v».
na Krajnskem 153 4,
Is Gorice 11. nor. A.M. Nas gimnazij je dobil 15, na Tiroljskem 9V2,
novega začasnega vodja
»
tadi wNovicama znanega
y
VI
h3/4,
na Istrijanskem in Goriskem na Českem 13, na Marskem Šlezkem 12, v izhodni Galicii 15, v zahodni 12,
eokoučenega gospoda VaclavaJozefa Mencel-na y Bukovini 15, v Dalmacii 9l/4, na Ogerskem, Erdelj kteri sluje tudi posebno zavolj izverstne znanosti mnogih skem, Horvaškem, Slavonskem. v Vojvodini in teme
jezikov. Zvun nemskega namreč, latinskega in ger-	skem Banatu 15, v Lombardii 4!/2, na Beneškem 53/
èkega, kterega uccnjo si je letos priderz&l, ume tudi	krajcarjev od vsacega goldinarja naravnih davkov.
laški, francoski, angleški (vse tri je tudi učil), češki in	Kadar bojo v našem cesarstvu vse zdaj poterjene že-
slovenski jezik. Poprejšni gosp. vodja je v Terst	leznice dodělaně, bo njih dolgost znesla 1240 nemških
prestavljen. V kratkem bomo zamogli, nadjam se razveselivnega naznanjati.
y

milj; dolgost že dodelanih znese 244, začetih 199 milj
C. k. ministerstvo ponavlja ob času vojske veljavoo Iz Ptuja na Štaj. * Ni davnej, kar je v neko prepoved, da noben časnik ne smé govoriti od cesarske
gostivnico blizo Ptuja přišel neki ptujec, rekoč, «« ji? ------—7 -j- — -----
zdravitelj in da zna 0 skrivnimi zdravili odpraviti vsa- ptujih deželah ali na morji
da je
armade, kje je in kam gré, naj bo v domaćih ali
Včeraj je bil c. k. dvorni
ktero bolezen. Kerčmarica, že dolgo časa bolna in sama doma, mu verjame, in ker ji obeta, da za 100 £1. tadi
da mu dá bankovec za staliran.
njo hipoma ozdravi, jo pripravi,
Berž začne slepar nektere sleparije ž njo uga
kaplan, prof. dr. J. Schreiner za rektorja magnifika dunajskega vseučilišča v tem šolskem letu slovesno in-
Po pismu misionarja p. Gostner-a, ki je do-
100
šlo 27. augusta v Brixen, se je strašen oblak atergal
ujati in se v tem zmuzâ iz izbe, da "prekanjena kerč- v Kartumu, ki bi bil mesto kmali pokončal; več (ilov-maríca ni imela ne duha ne sluha po njem. Ondašnji natib) hiš se je poderlo in veliko ljudi konec vzelo; tudi žandarji so zvedili, da je oni slepar tisti dan v okolici misionarjem seje več staniš poderlo. Gosp. provikar dr
ptujski več ljudi na enaki način goljufal, in ponoči z nalašč najetim vozom v Varaždin pobegnil.
Knobleher izdeluje obsiren popis obrežja bele reke, kt
ga bo na Dunaj poslal.
V Atenah se je 28. p. m.
y
lz St. Jerneja na Dolenskem 12. nov. Starší
ne pušajte majhnih otrok k ognju! Přetekli teden smo
. Jernejski fari dvoje otrok, enega fantiča okoli 5
v
kolera tako hudo začela, da blizo 13.000 ljudi skor polovica stanovavcov—je pobegnilo iz njega. Sevastopolja še zmiraj nič posebnega novega.
Iz
let in eno deklice okoli 6 let staro zakopali. Na pasi sta se bila od zakurjenega ognja užgala in čez ene dní v neznano velicih bolečinah zalostno smert storila.
J. 0. Lepstanski.
Iz Ljubljane. Kmetijska družba je přejela onidan
od gosp. dr. Ad. Schmidl-a iz Danaja njegovo naj no-vejšo knjigo, v kteri popisuje krajnske luknje in jame v Postojni, Jami, Planini in Ložu, ki jih je pre-iskavati začel leta 1850.
Obširno to delo, ozaljšano z ličnimi podobami imenovanih jam, je zares zanimivo in hvale vredno. Dunajska cesarska akademija znanstev ga je dala na svoje stroške na svitlo pod naslovom: „Die Grotten und Hôhlen von Adelsberg, Lue Planina und Laas" von Dr. Ad. Schmidl. Mit einem Heft Tafeln in Folio.
Angleški poslanec na Dunaji je prejel te dní od angleškega konsula iz Varne zagotovilo, da 4. dan t. m. je bil za občni napad terdnjave namenjen. Po pismu pa, ki ga je po „Terž. čas." pisal general Canrobert 6. dan t. m. iz Sevastopolja v Pariz, je rusovska armada 5. nov. z neizrečeno pogumnostjo napadla desno stran angleške armade, vendar se je mogla z zgabo 9000 mož povratiti; pa tudi zedinjena armada je veliko vojakov zgu bila in med temi nek 3 angleške generale. Napad na
terdnjavo ni tedaj še bil 4. nov.
Omer
pasu je

Za tergovce in obertnike, in za vse, ki si želijo potrebno znanstvo štacunarskega in sploh kupčijskega blaga z ozirom na austrijansko in nemško colnino pridobiti, je prišla v Ljubljani od gosp. dr. H. Costa v nemškem jeziku knjiga na svetio pod naslovom: „Leitfaden zur Waarenkunde mit Rucksicht auf
Eno-. ki
došel iz Carigrada ukaz, da naj vso armado iz Valahije berž posije v Moldavo. — Na austrianski meji postavljena rusovska armada se je n&zaj pomaknilaunikra^ reke Piliće. — Kraljica španjska je 8. dan t. m. deržavni zbor (Cortes) osebno začela. Vse tiho je bilo, ko je stopila v zbor; po dokončanem ogovoru na poslance pa je bila pozdravljana z iskrenimi klici: vila Î živila !"
n
zi
»
den Zolltarif Oesterreichs und des Zollvereines".
glasno je pohvalilo to knjižico ze mnogo casnikov, jo priporočajo, da ob kratkem vse razjasnuje, česar je mlađemu in starému ter go vc u vediti treba. — Ker ravno od tergovstva govorimo, moramo omeniti, da tište
je po prošnji v 86
Za pogorelce Podhoščane
Od gosp, J
86. listu „N
O. Lep 2 fl.
vred. dalje došlo
Stan kursa na Dunaji 13. novembra 1854.
derhali, ki z dolgimi persti sega v ljubljanske štacune,
ko je nekemu šta-
5
4V
se se zmiraj ne
manjka ; ni davnej,
cunarju iz dobro zapeřte št&cune 200 fl. ukradenih bilo, in preteklo nedeljo na zvečer je neki tat spet v dragi
Obligacije deržavnega { 4
3
7
0
2 r>
dolga
[ 2 y
r> 1 w
Btacuni že ključavnico polomil iu bi si bil pot odperl v atacuno, ko bi ne bil gospodar še o pravém času zapa- Zajeln od leta 1834 *.
833/.
64%
50 %
41 y2
96
fl.l Esterhaz. srečke po 40 fl.
Oblig. 5% od leta 1851 B Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75
zil nevarnosti.
Ker ni moč, da bi c. k. policaji povsod
bili , bi bilo, ziaati
pozimi o dolEih
noceh, potreba , da bi
V
»
r>
1839
224 134
T) V T)
T)
1/
hl V)
n
Windišgrac. Waldštein.
v
r>
r>
v 20„ » 20»
i» 1°»
h rt
87 '/., fl 30 %
29% a 10% „ 5 fl. 48
Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 9fl.41
Suverendor.......16fl. 45
Ruski imperial..... 9 fl. 58
Pruski Fridrihsdor
10 fl. 20
z loterii o od leta 1854 | Anglezki suverendor . 12 fl. ft
si tergovci posebne štacunarske čuvaje napravili.
97% fl.
r>
Novičar
mnogih
krajev
narodili od leta 1851
87'/
Nadavk (agio) srebra:
2 V)
na 100 fl. 26 fl.

Po razpisu c. k. ministerstva so přiklade za deželne potrebe in za potrebe zemljišne odveze za prihodnje leto takole določene: v spodnji Austrii za Danaj 15, za deželo 16, v zgornji Austrii
na Dunaju v Gradcu
Loterii ne srečke:
4. novembra 1854:
30. 19. 10. 38. 53. 61. 49. 78. 59. 53.
Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 18. novembra 1854
V Terstu 11. novembra 1854: 35. 88. 47. 27. 58.
Prihodnje srečkanje v Terstu bo 25. novembra.
Odgovorni vrednik; Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.