•o SCN iO ON Lojze Posedel: »Zaradi i ovadbe si ne delam skrbi« k. Birol(rati krivi, da so študenti brez bonov PRAZNIČNA noSkvrlnik št. 95 / Leto 63 / Celje, 2. december 2008 / Cena 0,81 EUR •i čas kot za-priprav na de-praznike Icot v Novem C^pi prinesel s^me» delavnice ... FotDtTomTavesr Nepopravljiva škoda pri obnovi stolpa Cel|^ani spretno in srečno do devete zmage B RAR (i) Šmarje pri Jelšah OTVORITEV! Že 75. trgovina v Sloveniji. Vabljeni na bogat in zabaven otvoritveni program. v četrtek. 4.12.2008 Naš« trgovi M odpirate vi? 1MS9WIW M*, u*«** .»yny M 2_gOGOPKI_ »Slovenija je v pubertetiü žalski župan Lojze Posedel, ki prevzema tudi mesto poslanca v državnem zboru, zavrača očitke občinskih nadzornikov • »Zaradi ovadbe si ne delam skrbi« NOVI TEDNIK Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bil v S. volilni enod iz vrst stranke Zares v parlament izvoljen dr. Matej Labovnik» ki je kandidiral v 7., velenjskem volilnem okraju. Po njegovi odločitvi, da sprejme vodenje ministrstva za gospodarstvo, ima po zakonu prvi naslednji kandidat stranke, glede na dosežen rezultat v volilni enoti, možnost, da začasno zasede poslan-sko mesto. To je sprejel žalski župan Lojze Posedel, za katerega je v 3. volilnem okraju glasovalo dobrih 13 odstotkov volivcev. V teh dneh pa v žalski občini zaradi vložene ovadbe občinskega nadzornega odbora kriminalisti izvajajo preiskavo. Spomnimo, da nadzorniki županu Posedelu glede poslovanja občine v lanskem letu očilajo nevestno delo in negospodarno rabo sredstev. Ovadba se nanaša na nakup glasovalnih naprav, sofinanciranje ene od raziskovalnih nalog» vrt aromaiičnili zelišč, projekt za termalno središče, uporabo službenih avtomobilov, pogodbo za lisk in disEribudjo časopisa Utrip ter urejanje parkirišč pri enem od blokov v Šempetru, poleg tega pa niso dobili na vpogled pogodb med občino in EngrotuSem, »Po novinarski konferenci, ki jo je sklical predsednik NO Gvido Hribar, smo izdali izjavo za javnost, ki so jo podpisali vsi trije podžupani. vodje oddelkov in direktor občinske uprave. V tej izjavi smo odločno zanikali trditve NO ter zagotovili, da svoje delo opravljamo V petak je župan Lojze Posedel prilalskwi Keudru pripravil pogostitev za vse simpatizerje stranke Zares in se tako uradrKi zahvalil volivcem za podporo in glasove, ki so ga pripeljali v pariameirt korektno in pošteno. Mnenja, ki jih je zapisal NO, so pač njegova. Kaj pomeni, če nekoga ovadiš za tako huda kazniva dejanja, kot je to storil predsednik NO, pa se verjetno zaveda tudi tisti, ki je ovadbo podal,« je povedal žd-ski župan Lojze Posedel. V javnosti ovadba in predvsem kiiminalistična prel-skava precej odmevata, tako da verjetno ugibanj Še ne bo kmalu konec? Zagotovo je neprijetno, človeka tudi precej pretrese, ko na televiziji sliši> da naj bi dal šest tisoč evrov v žep, Vendar je to trenutek, ki ga živimo. Menim, da je demokracija precej izrabljena, saj moram zdaj jaz dokazovati, da to ni res - tisti, ki pa je izrekel te trditve, dobi vstop v vse medije. Vsi to napiši jo. obdolženi pa se naj brani. Zagotovo je to trenutek pubertete slovenske države, prepričan pa sem, da se bo z leti stanje uredilo in da bodo morali odgovarjati tisti, ki obtožujejo oziroma dajejo izjave brez dokazov. Moje delo je podkrepljeno s sodelavci, vsi postopki javnega naročanja so izvedeni zakonito. Zaradi te ovadbe si ne delam velikih skrbi. Vsa dokumentacija^ ki smo jo predali kriminalistom, je bila vzorno urejena. Zdaj bomo počakali na zaključke in potem povedali kaj več. Ob tem se zaradi odločitve dr. Lahovnika vračate v poslanske klopi. Tako ima tudi Savinjska dolina svojega poslanca ... IzkuSn je iz prejšnjega mandata bodo precej dobrodošle. Prepričan sem, da bom kakovostno opravljal svoje poslanstvo. Je pa res prednost, Če ima neko območje svojega poslanca. Ne gre le za posamezne odseke cest, gre za to, da je vzpostavljen stik med dolino in prestolnico, vlado in ministrstvi. Lahko r^em, da se bom v državnem zboru zavzemal za vse dobre predloge, kot Savinjčan pa navijal za našo dolino. Bo to, za razliko od prejšnjega mandata, lažje, saj boste delovali kot poslanec vladajoče koalicije? Po eni strani lažje, samo delo pa je težje. Če je stran- ka na oblasti, saj je delo poslancev odgovorno na drugačen način. Treba je skrbeti. da dobijo dobri predlogi ustrezno podporo. V stranki smo se dogovorili, kako bomo sodelovali z našimi in ostalimi koalicijskimi ministri. To bodo redne oblike srečevanja, marsikaj iz teh dogovorov pa bomo prenašali na teren, na celotno območje 5. volilne enote. Moja funkcija oziroma moje delo ne bo samo za okraj, v katerem sem kandidiral, in za Savinjsko dolino, temveč za celotno območje od Koroške do Šentjurja. To bo zahtevalo več mobilnosti in angažiranja, ampak Če $e odloČiš, je treba mandat pač pošteno od-delari. Včeraj ste s podpisom pogodb zaokrožili eno največjih nalo^ v Žalcu - po grad-nji kanalizacijskega sistema ste podpisali še pogodbo za nadgradnjo Čistilne naprave Kasaze. Pri gradnji kanalizacije je bilo nekaj nesporazumov in veliko pisanja, vendar smo s sosednjimi občinami uredili odnose. Ve^ad je dobil garancijo. zadeve normalno izvajamo. Za ČN bo izvajalec Cestno podjetje Maribor, podpisali pa bomo tudi sofi-nancerske sporazume z vsemi ostalimi občinami. Gre za velike številke, problemi, ki se pojavljajo zdaj. so delno povezani s krizo, z veliko nelikvidnostjo. ki vlada na bančnem trgu, in po moji oceni neaktivnostjo poslovnih bank. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Izberi življenje - uporabi kondom Število S HIV okuženih v Sloveniji narašča. Skupno je bilo v obdobju zadnjih desetih let zabeleženih 266 primerov novih diagnoz okužbe s HfV, medtem ko je umrlo 38 bolnikov z aid-som. še vedno pa je s HIV v Sloveniji okuženih manj kot eden na 1.000 prebivalcev» kar je relativno malo v primerjavi z večino držav Evropske unije. V letošnjem letu je bilo do 26. novembra Inštitutu za varovanje zdravja RS prijavljenih že 41 primerovnovih diagnoz okužbe s HIV, kar je več kot v kateremkoli letu doslej. Za aldsom je zbolelo 10 ljudi, umilo pa je pet bolnikov. Trenutno je v Sloveniji najbolj ogrožena skupina moških. ki imajo spolne odnose z moškimi. Podatki namreč kažejo, da je povečano število novih dia^oz okužbe s HTV po letu 2003 izključno posledica porasta vtej skupini. Zato je promocija odgovorne in var- ne spolnosti za preprečevanje okužbe s HIV vključno s promocijo uporabe kondoma najbolj pomembna v tej skupini. V primerjavi $ številnimi drugimi evropskimi državami se v Sloveniji relativno malo testiramo na okužbo s HTV, čeprav se obseg testiranja počasi povečuje. V letu 2007 je bilo na 100 prebivalcev opravljenih le 1.5 testa. S tem pa še vedno zamujamo priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje. Med petimi, do 26. novembra letos umrlimi bolniki z aidsom, je bila namreč kar pri štirih okužba s HIV odkrita šele letos. Zato je vzpodbujanje prostovoljnega, zaupnega testiranja na okužbo s HIV v ranljivih skupinah z višje tveganimi ve-denji, predvsem moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pomembno za zgodnje prepoznavanje okužbe s HIV. MV Foto: KATJUŠA h ^ Nb včarajšnji svetovni dan boja proti aidsu so vsredfiću Colja na stojnici Kluba studentov obeine Celjo delIN aitce pentljo In kondome. Na Colj^kem so do konca novembra zabeJeäli šest novih okužb s HIV. dva bolnika pa sta v tem času umria. Stane Mele Bolniki in borci čakajo na CT-aparat Prejšnji leden so javnost razburile visoke plače nekaterih javnih uslužbencev. Celjane sU dvignila re-korderja direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc in strokovna direktorica bolnišnice Frančiška škrabl Močnik. Medtem ko se je veČina spraševala, kako je možno, da javni uslužbenci dosegajo tBke evr-ske višine, so se celjski borci spraševali, kako je možno, da bolnišnica Še vedno ostaja brez CT-aparata. V lanski akciji so namreč zbrali 600 tisoč evrov. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Celje je lani pripravila akcijo, ki je trajala več mesecev. Z občinami, s podjetji in posamezniki, ki €0 darovali denar, so zbrali 600 tisoč evrov in rečeno jim je bilo, da bo bolnišnica CT-aparat dobila letos spomladi. Aparata pa od nikoder, TUdI zato so borce zmotile visoke številke na plačilnih listkih nekaterih, Čeprav predsednik ZZB NOE Celje Stane Mele pravi, da z vodstvom bolnišnice dobro sodelujejo. »Vemo, da denar, ki smo ga zbrali, ni šel za plače in da Čaka na nekem računu za nakup CT-aparata. KJjub temu pa bi si želeli večjo Intenzivnost s strani strokovnih služb v bolnišnici,« pravi Mele. Dodal je, da so jim iz bolnišnice sporočili, da bo aparat spomladi v bolnišnici. Nam so povedali drugače. Do konca letošnjega leta bodo Šele objavili razpis za aparat. Kdaj bo bolnišnica CT-aparat dobila, je torej veliko vprašanje. Če se samo spomnimo ene največjih razpisno-bolnišničnih grozljivk - operacijskih miz - vemo, da 1^-ko zadeva traja leta. SIcer pa bo za aparat treba dodati še približno 1,2 milijona evrov, saj je do zdaj zbrani denar le tretjina vseh sredstev, ki so potrebna za naložbo. Ob tem se postavlja moralno vprašanje, ali ne bi morda namesto nagrad vodstvenim delavcem denar zbirali v poseben fond prav za takšne nakupe. Če bi bilo vodstvo res tako zeio uspešno» akcij zbiranja denarja namreč sploh ne bi bilo treba imeti. ŠK m i«. 95 - 2. december 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Zaradi birokracije študentka brez kosila? Zapletene birokratske poti do bonov za subvencionirano prehrano izrednih študentov Na nas se je obrnila bralka» popolnoma šokirana nad zapleti, s katerimi se je njena hči, sicer izredna Študentka v Ljubljani, spo-padla ob prvemu nakupu bonov za Študentsko prehra-no. »Kakšno zvezo imajo moji osebni podatki s Študentskimi boni?« se sprašu-je bralka. Po navodilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve jo očitno imajo. Ob nakupu bonov Študent-ska organizacija Slovenije (SOS) od izrednih študentov zahteva, da predložijo izpis iz obveznih zdravstvenih zavarovanj. V našem primeru je študentka zavarovana na ime matere tako kot veČina študentov. »Pa če že pustimo ob strani načelno vprašanje o dajanju mojih osebnih po* datkov, ne razumem, kako lahko ŠOS zahteva dokument, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje noče izdali. Na območni enoti v CelJu me je že na vratih pričakalo obvestilo. da teh izpiskov fizično ne izdajajo. Komaj semgado-bila pod mizo> po principu >zvez in poznanstev<, sicer hči še do zdaj ne bi prišla do bonov za subvencionirano prehrano.« pove naša bralka, ki tako iz razumljivih razlogov želi ostati anonimna. Pravilnik ministrstva za delo določa, da morajo izredni študenti predložiti izpis iz osebnih zavarovanj kot dokaz, da so upravičeni do subvencionirane prehrane; da niso zaposleni ali pri- javljeni kot iskalci zaposlitve ter prejemniki socialne pomoči. Pravilo velja brez izjeme, torej tudi, Če bone študenti kupujejo na prodajnih mestih na primer v Celju- »Hči je najprej prinesla izpisek, ki potrjuje, da je osnovno zavarovanje za tekoči mesec poravnano. Vendar to ni bilo dovolj! Na ljubljanskem ŠOU so zahtevali izpis za preteklo obdobje, za katerega ne vem, kakšno zvezo ima z nakupom bonov v tekočem mesecu. Poleg tega so na tem izpisku navedeni moji osebni podatki» na primer emšo in letnica, od kdaj sem zaposlena pri tem delodajalcu,« je ogorčena bralka. Vrh tega zahtevanega izpiska na območni enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje sploh ni mogoče dobiti! Komu se ne ^ubi opravljati Na zavodu povedo svojo plat zgodbe, obrazložitev najdete tudi na njihovi spletni strani. Pa ne bi bilo potrebno Izrednih študentov ob vpisu v Studijsko leto in vsak mesec, ko študentske organizacije kontrolirajo ustreznost zavarovanja, ki je pogoj za nakup bonov, osebno pošiljati po izpis iz obveznih zavarovanj (kar povzroča nemalo gneče in nepotrebnega čakanja pri okencih), je zavod z ministrstvom za delo sklenil dogovor o računalniškem posredovanju teh Izredni študenti lahko do bonov za subvencionirano prehrano pridejo zgolj po zapleteni birokratski poti. podatkov. Da torej lačni študenti oziroma njihovi starši ne bi na zavodih delali prevelike gneče, pravilnik določa, da morajo Študentske organizacije same pridobiti potrdila in izpiske uradnih evidenc. »Ministrstvo za delo vsak mesec tri delovne dni pred koncem meseca na elektronski naslov zavodov pošlje seznam emšojev vseh izrednih študentov, potem ko imena dobi od študentskih organizacij. Zavod pa zadnji delovni dan v mesecu na elektronski naslov ministrstva vrne podatke, da bi lahko izrednim Študentom zagotovili potrdila o obveznih zavarovanjih,« pravijo na zavodu. ŠOS in ministrstvo za delo vseeno trdita, da bi moral zavod kljub pravilniku izdajati izpise iz obveznih zavarovanj. »Zato smo ministrstvo za javno upravo prosili za mnenje o smotrnosti takega ravnanja. Od ministrstva pričakujemo, da bo izredni m študentom omogočilo pridobivanje potrdil brez ad-ministrarivnih ovir. Mi syo-je opravimo, ko elektronsko posredujemo podatke, ki so enako verodostojni kot izpisi, ki naj bi jih osebno pri- dobivali študenti. Zavarovancem smo tako želeli prihraniti nepotrebne poti ter razbremeniti svoje referente,« Še pojasnjujejo na zavodu. Kdo torej ne opravlja svojega dela? Od ministrstva za delo doslej še nismo prejeli odgovora. ŠOS nam svetuje, naj si preberemo pravilnik o subvencionirani prehrani, ki ga je izdalo ministrstvo. Ja. že vemo, kaj v njem piše. Bonov brez izpiska preprosto ne morete kupiti, na zavodu pa vam ga ne dajo! »Kljub aroganci vseh vpletenih sem se uklonila zahtevi in priskrbela potrdilo. Otrok vendarle ne more ostati lačen,« pravi bralka in se sprašuje, kako se znajdejo tisü brez znancev na položajih, ki bi jim priskrbeli izpiske. Ta izpisek Je zavod vsaki osebi sicer dolžan izdati. Vendar brez slabe volje, čakanja in dodatnih poti očitno ne gre. Ker je na relaciji ŠOS. ministrstvo in zavod očitno prišlo do nesporazuma. In to v državi, ki je pred časom napovedala vojno nepotrebni birokraciji. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA ritveni gram Spermarketa V SpriJelSah « 9.30 Pihalna godba Šmarje 10.45 NUšAOERENDA 11J0 ansambel ŠMAftSKI MUZIKANTI 16.00 program za otroke KLOVN ŽABS 16.30 obiSk M{KLA\^ $ spremstvom in obdaritev 17.00 glasbena skupina MAU3U In MAJA KAMPL „ Šmarje pri Jelšah SPAR sir Gauda poArežno, 1 kg OTVORTTVENACENA Piščancja posebna maxi postreino, AVE, 1 kg OTVORrveNACENA 1,99 orvoßt^JÜ 'S 1 4.12/08 ob 10. Uri! Cene veljajo v Spar Šmarje pri Jelšah od 4.12. do 8.12. 2008 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. Bencin se cenejši Cene naftnih derivatov so se danes spet znižale, 9S-ok-lanskj motorni bencin je cenejši za 5 centov in liter stane 0,827 evra, malo manj se je pocenil 98-oktanski bencin» ki po novem stane 0,850 evra. Dizelsko gorivo je cenejSe za centa na liter In stane 0,914 evra» medtem ko je kurilno olje cenejSe za 6 centov in liter je po 0,5S3 evra. Že letos štirje projekti V Sloveniji deluje 14 Lokalnih akcijskih skupin CLAS) za izvajanje pristopa Leader v Sloveniji Eno od teh je tudi društvo Raznolikost podeželja s Celjskega - deluje na območju Stilih občin - Celja» La§kega, Štor in Vojnika. V Vojniku so pred dnevi pripraviU prvo delavnico za pristop Leader. Temeljito so analizirali projekte in vloge, ki so jih prejeli na javni poziv za izvajanje projektov za letošnje in prihodnje leto. Za projekte so pridobili dobrih 90 tisoč evrov, za vodenje LAS pa še dobrih 21 tisoč evrov, občine bodo prispevale nekaj kol 15 lisoč evrov. Prve štiri projekte bodo začeli Izvajati že letos. To so Kraške Jame občin Celje, Laško, Štore in Vojnik (nosilec je koroSko-Saleški jamarski klub Speleos Siga Velenje), Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju (Kmetijsko gozdarska zbornica, enota Celje), Revitalizacija kulturne dediščine (zavod Porta B) ter Spoznajmo čebelarsko dediščino (Čebelarsko društvo Laško). Smisel in bistvo pristopa Leader je v tem, da se posamezniki, lokalna skupnost in podjetniki, kJ se že opogumijo, da b) delali kaj drugačnega kot sosed, prebijejo Čez vse formalne postopke. Od tam naprej se lahko začne tudi razmislek, da bi kak tak projekt prinesel rudi novo delovno mesto. BH St. 95 - 2. december Z009 m ARSTVO NOVI TEDNIK S kmečko logiko do 9 milijonov evrov letnega prometa Kmetijska zadruga Celje letos praznuje 60-letnico delovanja, kar je za takšne zadruge visok jubilej. Kljub razmeroma majhnemu številu Članov - trenutno jih je 94 - letno odkupi skoraj največ, 4 tisoč glav govedi ter 10 odstotkov v Sloveniji pridelanega tunelja. Posebnost zadruge je v zelo podjetniškem načinu razmišljanja. Kmetijska zadruga Celje» ki je ie(a 1992 letno ustvarüa 70 tisoč evrov prometa, je danes z 9 milijoni evrov letnega prometa prerasla v eno najmočnejših zadrug na Slovenskem. Letno odkupi do 4 tisoč glav mladopitanega goveda. ki ga največ proda Celjsium mesninam (tam imajo svoj lastniški delež), stalni njihovi odjemalci so Še Italijani, Avstrijci in celo Arabci. »Muslimani niti niso preveč zahtevni, zato še posebej prav pridejo za plasiranje tržnih viškov.« pojasnjuje predsednik zadruge Marjan Kovač. So tudi edini» ki so vseh 42 predelovalcev mleka, kolikor jih sodeluje z zadrugo, uspeli prepričati. naj mleka ne prodajajo Italijanom. Tako še naprej 2 milijona litrov mleka letno prodajo Mlekarni Celeia, katere solastniki so. Ma 130 hektaijih hmeljišč letno pridelajo še več kot 200 ton suhega hmelja. Kmetijska zadruga Celje se poteg tipičnih zadružnih dejavnosti ukvarja z Polag podjatnlšliega duha je bila dobra odločitev zadnige tudi. da svojim kooperantom niti v R9|teq&) onih oi plačevala v repromaterie-lu.tenrvee vdenaiju, meni Kovač. Tudi nto so uspeli v taksni komlicf^ dočakati 604etnlco. nepremičninskimi» bančnimi posli {med drugim ima lastniški delež v Deželni banki Slovenije) ter s tigovino. Le polovico prihodkov ustvari s klasič-rumi odkupi živine, mleka in hmelja. »Kmetje tradicionalno želijo čim dr^- Kmetijska zadruga Celje je ob Ju-bileju skupaj s Rt medio izdala zbornik Od kombinata do zadruge. Gre pravzaprav za edini dokument, lu opl-suje kmetijski razvoj podeželja na Celjskem. je prodati in äm ceneje kupiti. Če bi sledili zgolj temu> bi prej aÜ slej propadli. Zato smo morali najti tržne niše tudi na za kmetijsko zadrugo netipič* nih področjih,« pojasnjuje Kovač. »Leta 1991, ko je bila zadruga v največjih škripcih, je vseeno nismo prepustili ste-čaju. Smo pa vedeli, da bo vanjo treba vnesti podjetniški duh in ji daä druga-čen tempo.« Dobro se jim je obrestovala tudi odločitev za gradnjo večjega nakupovalnega središča v centru Vojnika, vredna 4,5 milijona evrov, Finančno so naložbo izpeljali tako spretno, da si trenutno lahko privoščijo celo, da imajo del poslovnih prostorov še povsem neizkoriščenih. Jih hranijo za selitev zadruge iz Celja v Vojnik? »Mogoče. Razmišljamo kmečko, mi nismo novodobni podjetniki. ki stavijo vse na enega konja. Mi imamo vedno tri ali štiri v hlevu. In če se kaj v Celju zgodi, bomo tam še vseeno imeli kakšnega konja.« ROZMARI PETEK Zaradi slabega vremena prodali manj piva Devet mesecev letošnjega leta je bilo za Pivovarno Laško in njeno skupino slabših, kot so bili lanski. Do* biček iz poslovanja matične družbe je znašal iO»64 milijona evnnr, celotne skupine pa malo več kot 27 milijonov, kar je za četrtino slabše kot lani. Vzroke za slabše poslovne rezultate je po nmenju upra* ve treba iskati v slabših vremenskih pogojih, ki vplivajo na potrošnjo, predvsem pa v neugodnih inflacijskih giba* njih ter padcu realne kupne moči potrošnikov. Nekaj vpli* va na n^i dobiček so imeli še veliki marketinški stroški, povezaru z vlaganji v prenovo blagovne znanUce, ter dražje osnovne surovine ter energenti. RP Mobing v celjskem Triglavu? Nekdanji director celjske enote Zavarovalnice TVigiav Ivan Mimik, ki je bil odpuščen predlani, toži zavarovalnico zaradi domnevnega mobinga za 70 tisoč evrov. Prva obravnava primca bo na celjskon delovnem sodišču danes. Mirnik je namreč tožbo proti Triglavu na delovnem sodišču dobil septembra, zato naj bi ga zavarovalnica morala sprejeti nazaj v službo. A, kot pravi Mimik, ga je zavarovalnica ignorirala, dokler ji ni poslal poziva pr«i vložitvijo kazenske ovadbe. Opravil je nekaj pogovorov (ponudili so mu službo referenta s 1.800 evrov bruto plače, a jo je zaw-nil}, medtem pa so mu že sporočili, da je v odpovednem roku kot presežek. RP Nova »metla« v Garantu Posle dosedanjega direktorja polzelskega podjetja Garant Rudolia Knimpač-nika je včeraj prevzel Dragan Manj ulov. Prihod novega direktorja, doslej zaposlenega v podjetju Gorenjski tisk in nazadnje kot svetovalca uprave v GBD Borzno posredniški družbi Kranj, je prinesel nov val strahu pred odpuščanjem delavcev. Krumpačnik, ki po štirih desetletjih dela v Garantu odhaja v pokoj» bo do konca leta opravljal funkcijo svetovalca novega predsednika uprave. V tem Času bo tudi izvedena celotna primopredaja poslov. Manjulov si je včeraj vzel čas za spoznavanje poslovanja in proizvodnje p^-jetja. Kot so sporočili iz Garanta, si bo kot prioritetno nalogo pripravil natančen program aktivnosti, s katerimi naj bi uresničeval postavljene dlje. dogovorjene z lastruki družbe. Ali so ti povezani tudi z morebitium odpuščanjem delavcev, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Po Novi in stan direktor GsrBnta, Dragan Manjulov in Rudolf Krumpainik, sta si segla v roke. Stisk rok naj delavcev ne vodi v odpušča njo. skupščini avgusta imata v Garantu največjo moč odloča-Dja podjetji Alfa Holding in P33. ki obvladujeta 47 odstotkov podjetja. Podjetjipo-vezujejo s podjetnikom Boštjanom Marovtom iz Podvi- na pri Žalcu, katerega ime je najbolj odmevalo v kranjskem podjetju Ibi, sledi še Is-kraemeco, Vele, Tkanina, Metro, Pozavarovalnica Sava, je pa tudi nadzornik v Celjskih mesninah. Krum- pačnik je pred meseci zanikal, da bi se v Garantu ponovil scenarij kranjskega fbija, ki je mesečno »pridelal« 200 tisoč evrov izgube. MJ Foto: TT Uspešen teden kot že dolgo ne Na zadnji trgovalni dan v prejšnjem tednu je na domači borzni parket le posijal žarek upanja. Visoki padci in panične razprodaje vrednostnih papiijev, ki smo jim bili na Ljubljanski borzi priča skoraj celo letošnjo jesen> so ob nekaterih dobrih novicah iz ameriškega gospodarstva le dobiO kratkoročno podporo in pripomogli k odboju delniških tečajev v pozitivno smer. Ogromna masa zelencev, ki jib je ameriška vlada namenila za pomoč domačemu gospodarstvu, je prinesla na trg zvrliano mero optimizma. Ameriški delniški indeksi so v preteklem tednu pridobili tudi več kot 6 odstotkov dnevno, še bolje pa so novice vplivale na evropske vlagatelje, saj je indeks DAX v ponedeljek pridobil več kot 10 odstotkov. PItEClEO TEC AJEVV OBDOBJU MED 24.11.2008 iH 28.11.2008 Omrt« lew EnelmtBt^ ProMvlEUR t:£8 QnfcamaCe^a 75.00 27,40 7.14 Ms 0.00 0.00 0,00 GRVG Gorenje 24.23 847,70 •3.78 PILR Pivovarna Laiko S8.16 122.60 -0.05 JTXS Jifisls 0.00 2.40 12,84 tiuu Etcd 0^ 0.00 0.00 OptimizOT. ki je za^^adal na kapitalskih trgih, je z nekoliko zamude prebudil tudi domače via^tdje. Odbtoj zadnjega dne predpreteklega tedna je nakazal, da lahko pričakujemo rast vrednosti domačih »blue chipov«(, kar se je potrjevalo skozi cel teden. Ob koncu sredinega trgovanja je na dan prišla neuradna novica o določenih preiskavah v novomeški Krki, kar je prestrašilo vlagatelje, ^ so začeli s paničnimi razprodajami vseh delnic na Ljubljanski borzi. Kljub razprodaji, ki smo ji bili priča v zadnjih minutah sredinega trgovanja, so viagatdji do konca tedna z nakupnimi naročili potisnili tečaje Še nekoliko višje. Osrednji indeks ^ubljanske borze SBl 20 je pridobil 6,62 odstotka in se v petek zaustavil pri 4.300 indeksnih točkah. Kast v višini 6 JO odstotka je beležil tudi indeks SBI TOP, ki se je zaustavil pri 977 Indeksnih točkah. INDEKSI MED 24.11.2008 iN 28.11.2008 ladek» Zado^t»69i %spr. SBI20 4.165.77 ^ 3.45 Poslovne rezultate za tretje četrtletje je objavila tudi Poza-varovalnica Sava. Poslovanje osnovne dejavnosti je beležilo rast, saj so prihodki iz kosmatih premij v tem četrtletju višji za 12 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Na dru^ strani je za poslat^anje poslovanja poskrbela rast izplačil zaradi škode, ki so 62 odstotkov višje kot v trenem č^tletju 2007. Zaradi visoke rasti teh izplačil in padcev vidnosti vrednostnih papirjev je bil dobiček Save-Re skoraj za polovico manjši kot v Irskem tretjem četrtletju. Te novice so se v zadnjem obdobju že vključevale v ceno delnice» saj so delnice Save-Re od jurüjskega IPO-ja izgubile že polovico vrednosti in teden zaključile pri enotnem tečaju 14,05 evra. Pozitivno vzdušje na Ljubljanski borzi je najbolje izkoristil Petrol, saj je pridobil 13 odstotkov in teden zaključil pri ceni 284,74 evra. Z veČ kot lO-odstotnim donosom so teden zaključile tudi delnice Telekoma, Mercatorja tn Intereuro-pe. Na drugi strani sla razočarala Istrabenz in Gorenje, ki sta teden zaključila z negativnim predznakom. ROMAN GOMBOC borzni posrednik lURIKA d.d.. Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir; Ljubljanska borza d.d. EtolovcI zadovoljni, vendar... Etol je v prvem devetmesečju ustvaril 32,3 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti poslovni izid znaša slabih 2,7 milijona evrov, ker je štiri odstotke več kot lani v tem Času. Nadzorni svet je z rezultati zadovoljen, vendar ga vseeno zanima, kaj je pokazal notranji nadzor pri poslovanju v Srbiji v zadnjih treh letih. Kot Je znano, je uprava septembra iz družbe Etol JVE, ki ima sedež v Nbvem Sadu in skrbi za trge nekdanje Jugoslavije, odpoklicala direktorja Sandija Skaleta in v odgovor dobila odpovedi vseh petih Skaletovib sodelavcev. RP m it. 95 - 2. tececNber 2008 NOVI TEDNIK I^KTUALNO Nikoli več Srednjeveški stolp pri hotelu Evropa z Hotel Evropa, ki so ga letos dokončno obnovili in pridobili četrto zvezdico> ima obnovljen tudi srednjeveški stolp. Težava je v tem, da so srednjeveški stolp začeli obnavljati brez potrebnih soglasij zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kasneje so se z zavodom sicer povezali, vendar je bila nepopravljiva Škoda že storjena. Srednjeveški stolp, ki ga je včasih krasila lesena strešna konstrukcija, ima danes betonski strop. Pred dvema letoma je znani celjski podjetnik Aleksander Jančar kupil Hotel Evropa. Se isto leto je začel hotel obnavljati, del tega pa je bil tudi srednjeveški stolp. Brez soglasja spomeniške službe je zamenjal streho» in sicer je leseno strešno konstrukcijo zamenjal z betonsko ploščo. Vračanje v prvotno stanje je bilo nemogoče. In ko je bila Škoda že storjena, se je oglasil zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je zagrozil s prijavo inšpekcijski službi. Kot pravi Branka Prime iz celjske enote zavoda, so kasneje z Jančarjem dobro sodelovali: »Dal je vlogo, mi smo izdelali kul-tumo-varstvene pogoje za obnovitvena dela. Seveda pa je bil ia<^kalni poseg že izveden. Vendar smo vseeno sodelovali naprej, ker je bilo za preostali deJ notranjščine treba skleniti nekaj kompromisov in on se jih je tudi dižai, s tem da smo dovolili, da se odstrani še lesena etaža med pritličjem in nadstropjem in da se kot neka renuniscenca ohranijo in prezentirajo stropne lege s stropniki.« Nerazumevanje časa Srednjeveški stolp pri Hotelu Evropa je bil tipičen obrambni stolp. Je del obzidja, ki so ga začeli zidati po letu 1451, torej po tem, ko je Celje dobilo mesme pravice, Obzidje je imelo štiri vogalne večje obrambne stolpe, ki so jim kasneje dodajali še vmesne stolpe. In eden teh vmesnih stolpov je tudi omenjeni srednjeveški stolp. Bil je Čista, stroga> obrambna arhitektura. Na zunanjo stran je bil zaprt, vhod je bil le iz obrambnega hodnika v etaži, torej z notranje strani. Imel je minimalne svetlobne, verjetno tudi strelne odprtine. Glede notranjosti Primčeva pravi, da stolp žal ni raziskan, ker te možnosti niso Imeli. Celje je v celoti kulturni spomenik. To pomeni, da je vsa dediščina varovana in je treba pri obnovi pridobiti kultumo-varstvene pogoje zavoda. Danes kaže stolp povsem drugo sliko, Ce je bil pred stoletji namenjen obrambi, kasneje hotelu Evropa za skladišče, je danes najbolj mondeni del hotela, Spodaj je prostor za zaključene družbe, protokolaren prostor, zgoraj je predsedniški apartma. Kot pravi Primčeva, je zagotovo ta funkcija nezdružljiva s tem, kar je stolp predstavljal nekoč. To pa naj bi bil večen problem pri obnovi takšnih objektov: »Če hočemo ohraniti v tovrstni arhitekturi vse bistvene arhitekturne sestavine in pričevalnosi. potem bi morala biti funkcija absolutno podrejena tem sestavinam. To je vedno ideal in težnja, realizacija pa je možna le takrat, če ostane kot muzejski prostor.« Kadar torej objekt dobi drugo funkcijo, je jasno, da bo prišlo do sprememb. "Rjdi radikalnih. Takrat se mora spomeniška služba, tako Primčeva, prilagoditi s svojimi izhodišči. Če pogledamo primer srednjeveških stolpov v Celju, je tako le Vodni stolp ostal takšen, kot je bil, saj nima funkcije. Pri obnovi zunanjosti stolpa so vsaj daloma upoitavali priparaeila stroke. (Fato: KATJUŠA) Srednjeveški stolp pri hotelu Evropa je leta 2002 želelo za svoje prostore Tu-ristično društvo Celje. V zavodu za varstvo kulturne dediščine so bili navdušeni, saj TD Celje ni želelo bistveno spreminjali stolpa. Žal do izvedbe ni prišlo, ker Ima društvo premalo denarja, da bi stolp lahko obnovilo in tudi kupilo od prejšnjih lastnikov. In Če se vrnemo v srednjeveški stolp pri hotelu Evropa. Z novo funkcijo je dobil popolnoma drugo podobo. "Ridi v notranjosti, »Kot strokovna služba ne moremo po-gojevati, kakšna naj bo oprema oziroma kakšne kvalitete naj bo oprema, lahko pa sodelujemo s strokovnimi nasveti, vendar v tem primeru ni prišlo do tovrstnega sodelovanja,« pojasnjuje Primčeva. T^o zdaj v notranjosti protokolarnega prostora vidimo poskus upodobitve detajla i^chelangelove freske Stvarjenja Adama iz Sik- stinske kapele v Vatikanu. Primčeva izbor komentira: »Jaz to zadevo smatram kot aplikacijo, ki je v vsakem Času odsiranljiva in jo je možno prebeliti, in ne posega radikalno v samo spomeniško substanco objekta. Mislim, da je zadeva preambiciozno zasnovana in predvsem gre tu za nerazumevanje dveh kulturnih krogov. Za kulturni krog Italije v 15. stoletju in ta srednjeevropski kulturni krog in slog v 17. stoletju, ki sta nezdružljiva.^« Kar nekaj stvari, ki so jih pri obnovi srednjeveškega stolpa narediÜ narobe, je od-stranljivih in zato v spomeniški službi niso delali težav. Recimo, da so ob vhodu z zunanje strani lučke, ki ne sodijo na stolp, da stolp ni bele barve, da so v notranjščini s sten spraskali ves omet... Vse to se namreč da brez velikih del in naporov popraviti. Vprašanje pa je, ali se bo, glede na to, da so v hotelu s svojim delom več kot zadovoljni. ŠPELA KÜRALT »Za nedovoljene posege na kuitumi dediščini je pristojna inšpekcijska služba na ministrstvu za kulturo, ki oceni, za kai;šen ^adbeni poseg gre oziroma za kakšen negativen poseg gre in ali bo ustavila delo. Če gre za poseg na ravni gradbenega dovoljenja, potem odstopi to zadevo občinskim oziroma gradbeni inšpekciji. Predpisane so tudi kazni. To je stvar inšpekcijskih služb, ampak te kazni očitno niso dovolj visoke,« razmišlja Primčeva. Kazen za fizično osebo je od 400 do 1.200 evrov, za pravne osebe pa je globa od 2.000 do 40.000 evrov. V obnovo hotela Evropa so vložili 1,7 milijona evrov ... Notranjost stolpa in direktor Hotela Evropa Zoran Poifltorftruk (Foto: SHERPA) St. 95 - 2. dMMidMr 2008 Kapitalistični (pn)olcus Ko se vam bo v trenutkih slabosti zazdelo, dn denar ni sveta vladar, se sprehodite do Hotela Evropa. Natančneje, do srednjeveškega stolpa. S prenovo, ki je finančno pač ne zmore vsak, je izgubil edino nalogo, ki jo je imel. Bil je namreč obrambni stolp, danes pa mora biti v vlogi ofi in sploh prostora, namreč protokolarni prostor in še huje, celo predsedniški apartma mora vsebovati Stolp se mora igrati jaro gospodo. Se bolj kot sam sto^ pa se mi smilijo vsi obiskovalci njegove notranjosti. Predsedniški apartma je povsem u redu, nenazadnje človek sploh ne ve, dn je v kakršnem koU stolpu. TfežđUfl pa nastopi takoj, ko stopiš v ta famozni protokolarni prostor. Vsi, ki ste že kdaj bili v Sikstinski kapeli v Vofž-kana. pa tudi tisti, ki ste jo zgolj opazovali na slikah, se pripraviie na šok. Nekdo je namreč mislil, da se Michelangela da kopirati. Še bolj žalostno pa je to, da ob množici srednjeveških motivov iz naših krajev niso naŠU niri enega in je nekdo, očitno nabit z egom, saj si upa kopirati Mojstra, naslikal Adamovo stvaijenje. Zadeva tja paČ ne sodi Mogoče bi bilo dobro, ko bi investitorji vendarle vprašali spomeniško službo, kaj bi noter postavili Sem prepričana, da bi jim povedali zgodbo o Michelangelu, pa rudi o rokokof-skih stolih in lestencu ... Žal spomeniške službe nihče ne jemlje resno. Pokličejo jo (ali pa tudi ne), ko zadevo Že uničijo. Ko je škoda nepopravljiva, Zavod pase tudi ne zgane. Namesto, da bi bili tisti, ki nastopajo z vrhn, ki imajo moč. zakon in red na svoji strani. pa tudi moralno dolžnost nenazadnje, se postavljajo v drugi plan. Z investitorji iščejo kompromise. Zakaj? Zato, da bodo uniČiU še kakšno dediščino? Kompromise iščejo zato, ker so lastniki vedno tisä, ki delajo z dediščino tako, kot hočejo. Če Želijo stavbo porušiti, pa jim zavod nepusä, bodo pač odkrüi streho in počakali nekaj let, da bo narava storila svoje. In se bo »>dediSäna« zrušila sama od sebe. Kazni za kršitelje, kijih predpisujejo zelo ^^dejavne« inšpekcijske službe, so minorne in si jih lastniki lahko privoščijo plačati Kljub temu me Čudi, zakaj zavod vsdj ne laja, če že gristi ne more. Morda pa je zadaj strah pred temi lastniki, ki imajo Še (oäko milijonov, da lahko kupijo Še kakšno dediščino in še tisto uniäjo. Morda pa so le naveličani in vsakič znova užaloščeni, ko vidijo, kako se z »njihovimi« otroki dela. A žal je tako, da te stavbe niso njihovi oiroä, ampak so oiroci velikih kapitalistov. Ki so. skomj da imajo to že v genih, brez okusa. In so jim skropueaia, kot je notranjost srednjeveškega stolpa, v resnid všeč. To pa je res žalostno. SPELA KURALT m IZ NAilH KRAJEV HOVI TEDNIK Advent za otroke V m od ustvarjalnih delavnic Višje cene v rokah nove vlade Prejšnja vlada je malo pred koncem mandata določila cene sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Saviniske regije. Kot smo že poročali, je vodja projekta Toplarna Celje Janez Petennan dejal, da za uporabnike to pomeni, da se bodo cene ravnanja z odpadki dvignile. Direktor Simbia Marko Zidanšek je to potrdiJ, cene pa naj bi bile višje za okrog 55 odstotkov. Cene se bodo zvišale. Ce bo to potrdila nova vlada, ki ji je podjetje Simbio po-slalo predlog zvišanja cen. Če bo vlada predlog potrdila, bodo krajani občin, ki 80 vključene v RCERO, plačevali bistveno več kol tisti, ki živijo v občinaii, kjer nimajo takega načina zbiranja m ravnanja z odpadki. Zidanšek sicer pravi, da je to logično, saj tak način ravnanja z odpadki vsebuje več storitev, ki so okolju dosti bolj prijazne, kot če bi odpadke zgoij zbrali in jih stresli na neko deponijo. Razlike v ceni bodo bolj jasne junija prihodnje leto. ko bo deponijam, ki ne zadoščajo strogim evropskim kriterijem, poteklo dovoljenje za obratovanje. Takrat bo vlada na preizkušnji, ali podelili »»odpustke« občinam, ki si niso uredile ravnanja z odpadki, kot je to pred leti z^tevala Evropska unija in dala Sloveniji tudi čas za prilagoditev, ali jih kaznovati. Šeie Čez dobrega pol leta bo torej vidno, ali bomo krajani občin, ki so dobro poskrbele za okolje, zaradi tega tudi kaznovani. ŠK Začel se je advent in Zavod Celeia Celje je pripravil prvo adventno soboto z usrvarjalnimi delavnicami za otroke in ^edališko predstavo v Celjskem domu. Obetajo se Še tri adventne sobote» ko bo, tako kot je bilo tokrat, pred Celjskim domom tudi adventna tržnica. Otroci so v delavnicah izdelovali iz gline» pod njihovimi prsti so nastajali vet^č-ki, tudi čestitk ni manjkalo. Poleg tega so si lahko ogledali tudi gledališke predstave Majlinica, Katrca Škrateljca in Pedenjped v izvedbi Irene Mihelič. V decembru bodo v Celjskem domu še tri advent-ne sobdte, ko bodo od 10. do 13. ure znova pripravili ustvarjalne delavnice» prav tako pa pripravljajo tudi nove gledaliike predstave. To soboto si bodo otroci lahko ogledali predstavo Spat-ne-še v izvedbi Otroškega gledališča Harlekin, 13. decembra bo na ogled predstava Božični pridnometer v izvedbi Teatra Cizamo, 20. decembra pa bo škratovo lutkovno gledališče predstavilo Kralja Matjaža in Alenčico. ŠK, foto: GrupA VODNIK Vse za lepe praznike v dvorcu Novo Celje je Zavod za kulturo. Šport in turizem Žalec v n^eljo svečano odprl tradicionalni ad-ventni sejem. Pripravili ga bodo še vse naslednje ad-ventne nedelje vavli in pred dvorcem. Zbrane sejmaije, teh je letos rekordnih 32, in Številne obiskovalce je uvodoma pozdravila direktorica enote Kultura na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, nato pa so pod mentorstvom Nataše Kranjc nastopili učenci solopetja Glasbene Šole Risto Savin Žalec Lara KlanČnik, Ana Astrid Kljun in Urša Tekavec ob klavirski spremljavi Irene Kralj. Ob zaključku prvega sejma pa je nastopila vok^a skupina In špiritu iz Vojnika. Na sejmu so lahko obiskovalci izbirali med praznično ponudbo adventnih dekoradj, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačega kruha, peciva, sirov» suhega sadja, medu in med dru^mi raznovrstnimi izdelki. TT ßOKOMETNIKLUB CilJh HVUVinUhhU lü Kempa)!^ Motednik celje v mesecu decembru bo prodajalna odprta vsako soboto med 8.00 in 15.00 urof Za Vas smo pripravili veliko predbožično znižanje športnih copat dresov in hlačk blagovnih znamk Kempa in RK GPL Po - 40 % popusta na določene artikle 1 i I Šport«ooFatižeod6M9€ Dre$lbod3iMi HbcteieodlMOiSI Akcija velja do razprodaje zalog., Vsi naročniki Novega tednika prejmejo ob predložitvi izkaznice Se dodaten popust 11! Obiščite nas v dvorani Zlatorog (pri Mercator centru Celje, OpekarniŠka 10) in privoščite svojim najdražjim vrhunsko iportno opremo za prihajajoče praznike 10 TOREK. 2.12. 10.00 MNZ Celje-OtJoSki _muzej_ Mesto luči Henmnova otroška delaimka 10.30-11.30 in 16,30-17.30 ' MNZ Celje-Živeči v Celju_ Tatjajia Frajle Maslo demDnsrraaia obni 17.00 Cerkev sv. Leopolda iD _OS Lđka pri Žusmu L^ki lestenec voden ogled razstave in predavanje o glažutah 17.00 Lončarskim slikarski acelfe, Na okopih 2b. Celje_ Prikaz oblikovanja ^ine na lončarskem vretenu ler predavanje in tečaj o lončarstvu 17.00 Malinov dol Slovenske K^ to_ Hans Christian Andersen: Kralj ičDa na zrnu graba pravljica 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Veseli december v knjižnid pravljks. pesmice, ustvajjainjce. Božiček 18.00 Avian, osnovne Sole Celje Škrat Kuzma dobi nagrado laikovnapredstava 16.00 Anina gaJerija RogaSka Slatina_ Smart play odprtje razsiai>e Aje Vesrie Gnov^ 18.00 Galerija Moziije_ Plovila odprtje likovne razstave Q> rana Horvata )6.00 Kavama Hotela Evropa Celje_ Prešerne besede literami predvečer Prešernovega roistnega dnß 16.00 NarodnidomvCelju Akademija ob SOOn Vabljeni Društva na preizkušnji m Poize Iski svetniki $o sprejeU pravilnik, ki ure-ja solinaociranje društev v občini. Z njim na) bi ovrednotili programe in projekte» s katerimi se društva v začetku leta prijavljajo na razpU za podelitev proračunskih sredstev. Merila za ovrednotenje so obsežna. »Ali je društvo samostojni organizator ali le sodeluje pri projektu ter kakšnega pomena, vrste, kakovosti in navsezadnje izvedljivosti je nek projekt. Preverjali bomo tudi promocij- it. 95 - 2. dacMiber 2008 - sko-informacijske aktivnosti, sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami in navsezadnje, ali društvo izobražuje svoje Člane in animira krajane,« nekaj glavnih meril slrne direktorica občinske uprave Alenka Kočevar. Zaradi novega pravilnika naj ne bi bila oškodovana manjša društva, čeprav je eno od meril članstvo v društvu, število let obstoja in celo praznovanje okrogle obletnice društva. »Bojazen» da bi prihajalo do razlik, je odveč. Je pa res, da je pravilnik živ in ga bo še mogoče spreminjati in dopolnjevati.« Nad izpolnjevanjem pravil in dodeljevanjem sredstev bo bdela tričlanska komisija. imenoval jo bo župan in bo sestavljena iz enega od občinskih svetnikov ter dveh predstavnikov občinske uprave. Ali bodo društva izpolnjevala vse naštete kriterije in prejela pravično vsoto denarja» pa bo jasno šele prihodnje leto. ko bo pravilnik zaživel tudi v praksi. MJ wwMr.radioc6lje.com NOVI TEDNIK ÜpllMIVOSTI Križanke in rože zlatoporočenca Med tiste» ki so dočakali zlato poroko, sta se v matično ^jigo vpisala tudi zakonca Marija in Edvard Žii-Čar iz Prebolda. Obred civilne poroke sta v preboldskem hotelu opravila župan občine Vinko Debelak in matičar Henrik Krajoc, cerkvenega pa v domači župnijski cerkvi župnik Damjan Ratajc. Marija, prijatelji in domači jo kličejo Mirni, äe je rodila leta 1940 v Pondorju pri Taboru. Pri hi§i je bilo deset otrok, Marija pa se je rodila kot sedma. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold in tam delala vse do upokojitve leta 1990. Edvard Žličar se je rodil leta 1939 v Celju kot drugi otrok, ima pa Še tri sestre in brata. Zaradi tegob, ki jih je prinesla 2. svetovna vojna, so se seüli iz Slovenije v Avstrijo, na Češko in nato v Nemčijo. Po vojni so se zopet vmili v Slovenijo. V pre-boldski tekstilni tovarni je obiskoval vajeniško Šolo, med praktičnim delom pa se je zagledal v ljubko dekle, se vanjo zaljubil, in ker je bila Iju- Zlatoporočenca ŽliČar sta se na poroko pripeljala v pravi limuzini. bežen obojestranska, sta se poročila. Leta 1966 sta se s tremi otroki vselila v novozgrajeno hišo, ki je še danes njun dom. 'ni leta kasneje je Edvard svojo delovno obveznost nadaljeval v Nemčiji, po vrnitvi domov se je zaposlil v Aeru Šempeter, kjer je delal vse do upokojitve. Po zaslugi otrok Vesne, Marjana In Brigite imata zdaj pet vnu-kin)> vesela pa sta tudi dveh pravnukov. Kot sla povedala, sta v mladosti veliko plesala, se zabavala in kampirala ob morju, danes, na jesen življenja, pa za dobro zdravje skrbita s številnimi sprehodi. Edvardov hobi je reševanje križank, Marijin pa vsakovrstne rože, za katere z ljubeznijo skrbi. Vsi skupaj se veselijo, ko ima kdo rojstni dan, vrhunec družinskih srečanj in praznovanj pa je vsako leto božič, ko se zberejo ob božičnem drevesu, se obdari-jo in si izrečejo dobre želje. Tokratno praznovanje pa je bilo za Žličarjeva vendarle enkratno in neponovljivo. TT Gobarska sreča Simoni Zupane iz Kostrivnice pri Kalobju je jesen name-niia gobe velikanke. Največja med njimi je tehtala nekaj več kot kilogram, velika pa je bila 25 cm. Gobe bodo končale v okusni Juhi, Simona pa se bo pošteno najedla pečerdh z jajčki, ki jih ima najraje, AB novitednik www.novitednik.coni Skupaj že celo življenje v Spodnjih Limovcih v občini Vransko sta zlato poroko praznovala 73-let-na Panika in 74-letni Anton Ciikjati. Civilni obred je v Šentgotardu opravil župan Občine Vransko Franc Sušnik. cerkvenega s poroč* 00 ma&o pa je daroval do* mači župnik Drago Mar* kuš. Zlatoporočenca sta se rodila na Limovcah. Fani Hra-stovec, po domače Prosivniš-ka. je kot najstarejša na trdni kmetiji odraščala s Štirimi sestrami in zbratom. Ton-če je rasel na kmetiji s še štirimi brati in tremi sestrami. Oba sta obiskovala osnovno §olo v Šentgotardu. Družila sta se pri večjih skupnih kmečkih opravilih in vaških veselicah. Svojo ljubezen sta potrdila 15. novembra 19S8 s civilno poroko, dan zalem pa še s cerkveno v Šentgotardu. Prevzela sta srednje veliko kmetijo, kjer sta skrbela za ostarele starfe, Tončeto-vega brata in polsestro. V zakonu so se rodili štirje otroci, Anica, Magda, Zdenka in Jani, slednji danes kmetu je na domačiji. Tonče je imel med prvimi motorno žago. zato je v mrzlih zimskih dneh hodil v gozd po vseh okoliških vaseh. Ma— ma Fani je gospodinjila in delala na polju. Tonče se je zaradi nedonosnosti ionetije leta 1970 zaposlil v Litostroju v Ljubljani, kjer se je po 17 letih invalidsko upokojil, še več dela je padlo na mamo Fani. Tonče je bQ ves čas aktiven v krajevni skupnosti, njegova ljubezen pa so čebele- Vsem štirim otrokom sta omogočila nadaljnje Šolanje, učila sta jih spoštovanja In poštenja. Še vedno pomagata na kmetiji» z ljubeznijo in veseljem pa sprejemata 11 vnukov in tri pravnuke. TT A se dež obeta? Tako si je verjetno mislil mali T^dejček, ki se je nepričakovano znašel pod dvema ogromnima dežnikaricama. Nabrali so ju na sprehodu v KrajnČici pri Šentjurju. Martinove gobe so očitno res čisto ponorele. Ne jurček, jure! Jožica Fendre iz Pongra-ca zelo rada gobari in se pri tem rekreira ler sprošča. Največji uspeh je njen 900 g težki jurček» ki se mu lahko reče že kar jure. NB ZlBtoporeeenci Cukjati in otroci Anica. Magda, Zdenka in Jani it. 95 - 2. docemb^r 2008 m 10 RTAZA NOVI TEDNIK Mala dežela • velik korak Pri IvamMm tokratiAin obisku Slovanije je njen mož Jenny laredi službenih obveznosti zamujal. Do petka bosta lepote prvega snega iSvela zgcdj Ivana in mali liike.fisvno tukaj je meK Anglež pred enim letom pnrič videl mg» Angleži ne razumejo Muja in Hasa Nekoč Ivana Markovič iz Velenja, danes Ivana Bensted iz Londona -Želje po drugačnem, lepšem življenju so se ji uresničile v tujini »Ne bom ostala v Sloveniji. Šla bom študirat v Anglijo, da bo nekaj iz mene!« Ambiciozne in na prvi pogled zelo visokoleteče želje komaj šestnajstletne Ivane iz Velenja so se dobri dve leti kasneje začele uresničevati ... Zdaj je gospa Johnatan Bensted, kot bi rekli Angleži, Otok povsem sprejela kot svo| drugi dom, saj tam ustvarja svojo družino. Prav sklepate, tokrat smo reportažo Mala dežela, velik korak obrnili na glavo. gem, ne 5>očetovem« podjetju, da ne bo pomote), sicer tipičen angleški diplomiranec z Oxiorda, ju je tast po pregovorni an^eSki \djudno5ti ždel m^ sabo spoznati. Postavna rjavo-laska z mandljevimi očmi ter za Angleže precej drznimi posedi na svet, mu je zmešala glavo. T\idi Ivana ni ostala imuna na angleški Šarm... Več najbiž ni treba dodati. Ivana in Jonny, kot Johnatanu rečejo prijatelji, sta se pred tremi leti poroČžJa, pred dve-ma letoma pa se jima je pridružil $e tretji čian Luke. Še z let«da se lahko opazi, da tipičen Anglež svojo ženo v vsem občuduje, najbolj mu je ljuba njena >»nenavadnost«<. ki je v Sloveniji skorajda prej kot prednost veljala kot slabost. »Ampak v mešanih zakonih določene razlike vseeno ostanejo, četudi povsem majhne. Tako na primer Jonny sploh ne more razumeti dotočenlh šal, ki se jim sama iz srca nasmejim. Na primer v Sloveniji vsi »štekajo« šale o Muju in Hasu. i^ngležem pa ne le, da niso prav nič smešne, menijo celo, da so rasistične. Podobno sama ne dojamem, zakaj se Angleži določenim šalam tako smejmo. TUdi prepiri pri njih niti slučajno niso na takšni frekvenčni višini, kot smo jih (po večini) vajeni mi. Cdo pri tem so vljudni.« Otočani in kontinentale! še kar nekaj razlik loči Otočane od kontinentalcev.» Se vedno ne dojamem, v čem je prednost dveh pip na umivalniku, torej ena zgolj z vročo, dniga zgolj s hladno vodo. Določene radike so pa povsem po mojem okusu. Angleži ne poznajo primerjave in zavisti med sosedi. Prav vseeno jim pe> kakšen avto voajo (aja, tudi pri vožnji so zelo vljudni in te, ko i^juješ prednost, vedno spustijo) in ali so oblečeni po zadnji modi rn podobno. Denar raje zapravijo za potovanja, prosti čas pa za branje in izobraževanje kot pa za brskanje po trgovini. Zdaj ko imam tudi sama otroka, zzanimanjem opazujem,kako tukaj mamice zavijate otroke. Toliko. da jim pozimi ne oblečete kar dve bundi in ui puloverje. Angležinje so pri tem bolj racioriaine. Menijo. da tako otiod redkeje zbolijo. Pa še eno lepo Jasmost imajo An^e-žj. Vedno z zanimanjön prisluhnejo, od kod prihajaš, VeČina An^e-žev, ko je izvedela, da sem Slovenka, je do naslednje^ srečanja že sama izbrskala ogromno podatkov o Sloveniji.« fvana se z družino zdaj rada vrača v Slovenijo. Vsaj enkrat letno. A zgolj na počitnice. Ivlaslednja desti* Star» sta ime sina izbrala zaradi njegove mednerodnosti. S(doh IjuUtovalnlca ütfd je v obshjeakih enaka. Na ime paja ie pos^j ponosen Ivanin dedek Luka. nadja lyene družine bo za nekaj let znova CiJe, saj bo kol vdana žena sledila službi svojega moža. In čeprav je pred leti ambidozno dekJe prisegalo na izobrazbo, se bo svoji službi ob Tojscvu drugega otroka (ju-hej, je že na poti!) povsem brez zadržkov za nekaj let odpovedala. ROZMARJ PETEK »V Angliji najbolj pogrelam čokolino ter jazke. Slaščica, ki jih v Angliji na pnzna-jo,« pravi Ivana. Mogoče se Štorklje res tu In tam zmotijo, ko nosijo jokajoče cule. saj Ivani, z dekliškim priirnkom Markovič, Življenje v Sloveniji ni bilo z rožicami posuto. Malo zaradi priimka (kar zamislimo se maJo nad sabo, Slovenci), malo zaradi povsem drugih okoliščin, malo pa tudi zaradi njenih predvsem drznih načrtov. Njena obljubljena dežela je bila že od nekdaj Anglija, v kateri bi dokončala študij, nato pa jo mahnila še kam drugam. In če je pred siabimi petnajstimi leti o svojih načrtih govorila v pogojniku, so se ji danes v celoti uresničili. Če ne celo nadgradili. »V Angliji službe ne dobiš po zvezah in poznanstvih, temveč glede na uspešnost končanega študija in nastopa pred bodočimi delodajalci. Da bi te v Angliji zaposlili kljub temu. da ne izpolnjuješ prav vseh predpisanih pogojev, navedenih v oglasu za službo, ampak zaradi priimka, se enostavno sploh ne more zgoditi,« razlaga Ivana. Njer^ prva služba sicer ni bila v Angliji, temveč je. povsem njej podobno, sprejela delovno mesto v Santiagu v južnoameriški državi Čile. »Podjetje, za katero sem delala, je tam imelo svojo podružnico,« pojasrü Ivana. Kaj knu-lu se Je izkazalo, da je s tem naredila ne samo kariemi, temveč Življenjski korak... Ko se v Angleža zaljubil v Ciiu Usoda ali »ndcdo od zgoraj<< (na zadnje prisega Ivana) ježelel(a),da jo je v posel v Čilu uvedel sedanji tast. Ko je delo v Ölu sprejel tudi sin Ivaninega sodelavca (v povsem dru- m Ivana se je poročila v Angliji. Na tm^onalni poroki ni manjkalo dmac. Pa fie samo odraslih, tudi malih, prfkupnih »cukfčkov.« »EdirKi izbira obleke, ki je bila brez naramnic, talci ni bila viei. Taksne se Angležem ne zdijo najbolj spodobna,« je izdala hana. - it. 95 - 2. dMMitor 2008 - ^^^^^^ .v*» LJ m \ 1 - - Prenovljeni Faraon Hotel Faraon je v preteklih mesecrh doživel obširno prenovo. Kdor po novem zavije v hotel, kjer vas na vsakem koraku spremljata izobilje zlata in mogočnost faraonov, opazi prenovljeno in razširjeno kavarno s prijetno toplim zimskim vrtom in prostorno letno teraso. Kavica je v kavarni hotela faraon še posebej prijetna, sploh, če ob prvi jutranji skodelici radi preverite dogajanje na spletu, kar vam po novem omogoča brezžični internet. Hotelska restavracija Faraon, odprta od 14. do 22. ure. ponudi enega najokusnejših tatarskih biftekov tod naokoli, odlične divjačinske jedi in druge jedi po naroČilu, solnograške žličnike in ostale dnevno sveže sladice. Morda naštete speoialitete okusite v zadnjem mesecu tega leta. ko so na sporedu raznovrstna slavja in zaključki. V hotelu Faraon najdete nadvse primeren anv bient in izbrano kulinariko za praznovanja zaključenih družb ob koncu leta. Pri njih lahko brez zadrege praznujete tudi rojstne dneve, obletnice, pripravite poročna slavja in se družite ob vseh ostalih pj'ifožnostih. ki si zaslužijo praznovanje posebne vrste. Hotel Faraon, ki ponuja 29 udobno opremljenih sob in dva apartmaja, premore tudi Faraon klub. Gre za prostor, namenjen bolj zasebnim in poslovnim priložnostim in je nadvse primeren za manjše seminarje, saj imate v Faraon klubu na voljo tudi vso predstavitveno opremo. Če obiščete Faraon, se podajte tudi v spodnje prostore, kjer igralni salon Casino Faraon Celje nudi obilo možnosti, da preverite svojo srečo. Po novem gostom ponujajopriložnost.dazabavo ob igranju nadgradijo s Številnimi možnostmi. Gre za nov sistem bonKetnih kartic Faraon, ki imetnikom omogoča hiter vstop v casino in storitve, ki jih v igralnem salonu ponuja t i. kiosk. Na kiosku sf lahko gostje vsako uro priigrajo brezplačno alkoholno pijačo, nočitev v hotelu Faraon, kosilo, kupon za 5 evrov ali kuponček za tedensko nagradno žrebanje. Tedenska nagradna žrebanja, ki prinašajo tri denarne nagrade v vrednosti 150. 100 in 50 evrov, so na sporedu vsako sredo in soboto ob 23. uri. Sicer pa Hotel in Casino Faraon tudi v prihajajočih mesecih obljublja marsikatero presenečenje in bogate nagrade. Vabljeni, da jih obiščete. Še poset}ej imeniten občutek vas bo prevzel, če Jih boste obiskali zvečer, ko se že stemni. Številne luči in palme vam bodo pričarale pravi Las Vegas v malem... Št. 95 - 2. decombar 2008 m v končnici lokalnega deitija si je zogo nastevil Velanjčan Almir SulajmanotriČ, moean strel je v vratnica preusmeril Aleksander Šeliga... ... odbilo žogo pa je preko golove črte pospravil Alem Mujakovic, toda zizenaČenjem ni bilo niČ, saj naj bi bil v nedovoljenem položaju. Popoln preobrat za ohranitev drugega mesta Celjani spretno in predvsem srečno do devete zmage - Travner zabil in asistiral Jesenski prvak Maribor ima 37 točk, Celje 33, Nafta 32. Prevlado »vzhoda« dopolnjuje Rudar (25) s petim mestom. Državni prvaki Domžalčani so ob tekmi manj v spodnjem delu razpredelnice, za njimi zaostaja Interblock ... Mariborčani bodo v soboto gostovali v Velenju (18),Celjanipavne-deljo na Ptuju (13.30). Velenjčani so imeli v Areni Petrol obito smole, proti koncu pa so bili tudi oškodovani. Pusnikova brezhibna taktika Boljši so bili v prvem polčasu tn povedli že v 6. minuti po prodoru po krilu Ozrena Perića, neodločna sta bila ob njem Aleš Kačičnik in Dejan Kelhar. Močno je sprožil iz ne preveč obetavnega položaja, njegov strel je »ujel« Milan Andelkovič. toda žoga se je dvignila nad vratarja Aleksandra Šeligo. Velenjčane je trener Marijan PuŠnik postavil v ofenzivnih 4-3-3 (Damjan Trifkovič je lovtl Martina Sa-rića), vsaj v fazi branjenja, in preprečevali so vsakršno razvijanje celjske igre. Ko so osvojili žogo, so zdirjali na vso moč proti domaČim vratom, Eno takšnih akci) je ob odiič-nem posredovanju Šelige zaključil Denis Grbič, v 40. minuti pa je zaposlil Edina Ju-nuzovića, ki pa si je žogo klavrno zaustavil, nato bil dovolj hiter, da je krenil meter nazaj in udrihnil po njej, a je zletela mimo vrat. Toda vodili bi lahko tudi Celjani: Darijo Biš-čan je na 20 metrih uvidel. da vratar Boban Savić stoji (brez potrebe) daleč od gola. lob pa je bil prenizek, kasneje pa je (končno) razpolože-m Lisandro Sacripanti pripravil odlično priložnost Roku Štrausu» ki je ostala neizkoriščena, tudi zaradi Saviča. Stojanovič zasnoval protiigro Morebiti so med polčasom pri MIK CM Celju spregledali taktične zamisli gostov in so v nadaljevanju lažje prihajali do nevarnih položajev: PetarStoj-nič ni bil daleč od avtogola po poskusu Štravsa, Kelhar je močno udaril po kotu. Do 61. minute pa je še vedno dišalo po prvem domaČem porazu Celjanov. potem pa je po Bišča-novera kotu z udarcem z glavo izenačil Jure Travner. V 77. Oscar Usandro Sacripanti saje na za igro zahtevnem igrišču dobro znašel. Ob njem je Marko Pokleka. minuti )e Aleš Kačičnik z roko obranil strel Nika Omladi-ča, sodnik Damir Skomina pa se ni oglasil. Začel se je odprt boj, žogo je na sredini odvzel Travner, jo popeljal naprej in jo idealno dvignil v kazenski Milan AnđelkoviČ je brez pmkfika odvzel žogo spretnemu Denisu Grbicu. m prostor, kjer je Oscar Lisandro Sacripanti poletel za njo; tudi drugi gol so zmagovalci dosegli z glavo. V 88. minuti je Almir SulejmanoviČ zadel še vratnico, Alem MujakoviČ nato mrežo, toda označen je bil prepovedan položaj. Veletsj-čani so športno prenesli izid na semaforju, za razliko od Koprčanov in Lendavčanov, ki so »zganjali vraga«, so imeli veČ argumentov za necganje. Skoraj bi pozabili - od 61. minute je zaigral Mario Močič in v dobre pol ure poskrbel tudi za gledalce. »Sramotno obnašanje Ponisa« Trener Rudarja Marijan Pušnik je dva dneva pred tekmo zaradi bolečin v hittu ostal brez strebra obrambe Fa-bijana Cipota: »Čestitam za zmago domačinom, dvakrat so zadeli, mi pa ne. Žal smo drugi polčas odigrali slabše, igralci so se nerazumljivo umaknili nazaj. Takšnih navodil jim nisem dal. Bili smo močno oškodovani, vsaj vdveh situacijah. Pri 1:1 je bila očitna enajstmetrovka, saj je domači igralec preprečd zadetek z Št. 9$ - 2. december 2008 roko, pri 2:1 pa Mujakovič ni bil v nedovoljenem položaju.« Dodal je še: »Izpostavil bi sramotno obnašanje četrtega sodnika, Koprčana Ponisa. S Sto-janovičem nama ni pustil voditi tekme. Nihče mu ni rekel nič slabega, kričal pa je na naju, kot da sva mulca. Katastrofa. Lahko bi mu bil >fo-ten ...« DomaČi strateg Slavl-ša Stojanovič ni mogel računati na kaznovanega Sebast-jana Gobca: »Rudar je bil vpr-vem delu izrazito boljši, konkretnejši, stabilnejši, agresivnejši. Imeli smo ogromno težav z njihovimi protinapadi, s Peričem in Junu zo viče m. Drugi polčas'smo začeli drugače, saj je bilo neizbežno, sicer se ne bi končalo, kot se je. Na moje veliko veselje smo uspeli dvakrat zadeti. Res smo se potrudili za zmago, dali smo vse od sebe. Tri točke nam izjemno veliko pomenijo.« Najboljši igralec tekme je bil Jure Travner, saj je bil mož odločitve: »Začeli smo zelo slabo, agresivni Velenjčani so hitro povedli- Med odmorom smo slišali nekaj krepkih od treneria, kar je dalo učinek. Hvala bogu, da sem bil na pravem mestu v pravem trenut- ku.« Svoje mnenjeje dodal tudi branilec Rudarja Almir SulejmanoviČ: »Poskušali smo vse, nažalost pa izgubili. Nismo se dogovorili za obrambno igro v nadaljevanju, najbrž je bil vzrok za to bolj napadalna igra Celjanov in zato naš podzavestni korak nazaj. V soboto pričakujem pravi ambient na našem štadionu proti Mariboru.« Dopolnil ga je velenjski napadalec Ozren Perić: »Škoda, da nismo osvojili vsaj točko, saj smo dobro igrali. Želim si, da Maribor končno pade v Velenju.« Znjim želje delijo tudi pri MIK CM Celju. Tekma zadnjega letošnjega kroga bo Ob jezeru v soboto ob 18.00, MIK CM Celje pa bo v nedeljo gostoval na Ptuju pri Dravi (13.30). DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ LESTVICA 1.SNL 1. MARIBOR 19 10 2. MIK CM COJi f 9 9 3.IVAm 19 4. HfT tUWKA 19 5. RUDAR Id 6.D0*IŽAL£ 16 7. WmBlOCK 19 B.LABOOOflAVA 19 S.PflIMOfUC 18 10.LUKAKOPE1I 19 ? Z « 4 9 9 2 6 4 9 9 9 9 7 4 19 9 7 9 10 39:8 97 »:20 33 2^.19 32 31:91 29 26:» 26 23:21 24 24:2$ 24 17r29 19 21:29 17 )9:3S 1$ Reprazanfančni kwni napadalHc Mi? Brata ŽvMi Slovenska moSka rokometn pine 5 za nastop na evropsker rijo kar s 47:20. K rekordni zmagi v zgodovin pred 2.000 gledalci največ pri levem krilu za madžarski Szegi napadalec, pa 6. Lokalna derbija pripadla domačinom Deveti krog lige UPC je pri-! nesel dva derbija na Celjskem, I v katerih sta $e veselili domači moštvi. LaŠČani so slavili pričakovano, celo 2 veliko razliko, Šent-jurčani pa manj pričakovano, , a zasluženo. I Šok terapija ' pomagala Zamenjava trenerja, ki so jo v minulem tednu opravili v i šentju/ju. je očitno pomagala. Novo-stari trener Damjan No-[vakovič, ki je zamenjal bošt-jana Kočarja, je očitno uspel motivirati igralce. Prikazali so veliko mero borbenosti in srčnosti, za kar so bili nagrajeni z . zmago, ki je bila še kako potrebna, Z agresivnim pritiskom na branilce Hopsov so onemogočili podaje visokim centrom, za uspeh je zaslužna tudi rotacija devetih i^aicev v vseh 40 minutaii. Alpos je s tem držal visok ritem igre in dodobra izmučil branilce gostov, pri katerih je manjkal Klemen Lor-bek. zaradi poškodbe pa tudi domači Armio Avdibegović. Začetnih 9:0 in po znižanju Pol-^ zelanov na 24:22 novih +9 v 16. minuli (31:22) je prineslo pred-,nost štirih točk po 1. polčasu. Hrabra igra vseh šentjurskih igralcev, še posebej mladincev Anžeta Pelca (9 točk) in Tadeja Fermeta (5), se je nadaljevala tudi v 2. delu. 12 točk prednosti v 22. minuti in sedem po koncu 3. četrtine je dajalo upanje polovici sicer polne dvorane Hruševec {dru^ polovica je bila polzelska). Gostje so postajali vse bolj živčni, ' bolj zaradi nemoči kot zaradi sodniških napak - te so obstajale, a niso bile usodne. Domačini so znova pobegniü, po pe-I ti osebni in teli^Čni napald Raj-ika Rituperja (12) na 73:59 v 34. minuti in že odločili srečanje. Presenetljiv )e vsekakor podatek, da so Šentjurčani, pri katerih je peterica igralcev dosegla več kot 10 točk, dobili skok s 40:26. 1\i je bil drugi ključ do zmage. Shawn King (18, 10 skokov) namreč ni prevladoval kol v prejšnjih tekmah Hopsov, razen Daniela Vuja-slnoviča (16) pa ni bQo razpoloženega zunanjega igralca. >>Krivec je ŠpendI« Boštjan Kuhar je vso svojo jezo zaradi poraza zlil na sodnike: »Krivec za poraz je v prvi meri sodnik ŠpendI, ob njem pa še oba pomočnika. Mi smo sicer slabo začeli in tako odigrali celoten prvi polčas, a v na-daljevanju, ko smo skušali narediti preobrat, nam sodniki te-ga niso dovolili. Vedeli smo, da bodo Šentjurčani po menjavi trenerja nevarnejši, ob tem pa so imeli Še dodatno pomoč. Samo želim si lahko takšno do-mačinsko sojenje tudi v naši dvorani.« Na drugi strani je Damjan Novakovič mimo sprejemal česdtke v VlP-prosto-ru, ki je bil poln po dolgem času: »Čeprav v kratkem času, smo se dobro pripravili na Pol-zelane in predvsem na njihovo nevarno visoko linijo. Vedeli smo, da jih lahko ustavimo samo z a^sivnostjo na branil-skih položajih, kjer sta velik delež prispevala tudi oba mladinca Pele in Ferme. Ta zmaga je Še kako pomembna in sladka, fantom čestitam za njo, a veliko delaintudi nekaj menjavvekipi je še pred nami.« Polzelane čaka v soboto nov lokabi derbi, tokrat proti S^atorogu v svoji dvorani, Šentjurčani pa odhajajo v Zagorje. Potop V nadaljevanju LaŠČani so proti Elektri odigraj dva različna polčasa. Da so Šo§tanjčanl lahko nevarni v Treh lilijah, so pokazali v pr- ta Žvizsj v eni irmeil uspešnih akcij. sj najbolj učinkovita a reprezentanca je v svoji Četrti kvalifikacijski tekmi sku-[1 prvenstvu v Avstriji teta 2010. v Velenju nadigrala Bolga- I i naše moške reprezentance • doslej je znašala 21 golov - sta opevala celjska rokometaša, brata Žvižej. Luka« ki igra na ^d. je dosegel 7 golov, mlajši Miha» ki je pri Slovanu krožni ! DŠ, foto: SHERPA Takals Armon Brown je imei nenavadno statistiko za eentra, $aj je od patih metov 28 dve to^i zadel le enega, zato pa mu je uspelo pri obeh poskusih za tri točke Ž090 spraviti skozi polzelski obroč, ko se je tekme »lomila«. Akcijo spremljata Milan Sebie (levo) m Uika Lepomik. vem delu, v katerem so bili po slabšem začetku enakovreden nasprotnik moštvu ZUtoroga, ki se mu bo priključil nov igralec, Dario Krejič iz Škoge Loke. Šibek igralski kader in poškodbe so namreč nagnali Laš-čane na novo okrepitev. Na dru-^ strani je jasno, da tudi šo-. štanjska ekipa potrebuje tisto, o čemer trener Borut Cerar ves čas govori, še enega organizatorja igre. kajti Larry Hall to enostavno ni. No, v pn/em pol- času se to še niü ni opazilo. Zlatorog je vodil za 5 točk. Nadaljevanje pa je prineslo povsem drugačno sliko v prazne Tri lilije. Obramba »plvovarjev« je postajala vse boljša, napad »el^-tričarjev« povsem nemočen, stekli so protinapadi in koš šo-Štanjčanov se je začel polniti. Po 30 minutah je bilo +17 za domaČe« končalo pa se je s pra-vo kaustrofo Elektre (92:57). Pri Laščanih je peterica igralcev šla čez 10 točk, Nejc Str- RK CELEIA ŽALEC Jana Novakovič 17-letno dekle iz Ljubljane je svojo rokomelno pot začelo v 4. razredu osnovne šofe v rokometni šoli Ks)rr\A. Za ta šport so io navdušile odlične predstave članske ekipe RK Krim v Evropi- Pri 14. letih ie prvrč nastopila za člansko ef^pt RK Krim. Njeno mesto v ekipi je na poziciji vratadce. V tetošnji sezoni ie Qrisla na posojp v člansko eM-po RK CeleiaŽaiec, v mladinski konkurenci pa brani za svoj matični klub. Njeni dosedanji večji rokometni dosežki so: 7-krat ie bila finalistka državnih prvenstev za mladinke» kade-tinie in stareiše deklice. Os-volila je th tretja mesta, tri druga mesta, enkrat pa je osvojila z ekipo naslov državnih prvakinj. Na zaključnih turnirjih Je bila 3-krat proglašena tudi za naj vratarko. Na mednarodnih tu mi rjih, kjer je sodelo-valaz ekipo Krtma, je osvojila 1. mesto v Pragi in na Madžarskem. 3. mesto na Hrvaškem in v Španiji, ter 5. mesto na Švedskem 1.2006. S člansko ekipo Krim Mercator je osvojila nastov državnih prvakinj v sezoni 2006/07. Je bila tudi občasna članica kadetske re-prezentance. nad pa je bil znova najučinkovitejši (19). Omeniti velja dvojni dvojček Miguela Berdiela (18, 10 asistenc)» ki se očitno vrača v formo po poškodbi. »Dva različna polčasa smo videli v tej tekmi. Vprvem nismo igrali dobro, v drugem pa je obramba začela delovati, stekel je protinapad, nato tudi met in končalo se je zelo dobro za nas,« je povedal trener Laščanov Aleš Pipan. Na drugi strani je bil Borut Cerar še kako potrt: »V prvem deJu smo z menjavami obramb uspeli ustaviti domačine, v nadaljevanju pa so moji i^aJci pokazali >pravi< obraz in sledila je katastrofa.« Rogaška ugnala Parklje Teden dni pred Miklavžem so se tega praznika že veselili v Rogaški Slatini, saj so njihovi fantje v derbiju 10. kroga B lige ugnali )>parklje« (KK Parklji Ljubljana) in se prebili tik pod vrh lestvice. S tem so tudi napovedali boj za napredovanje, kar je košaricarsko Rc^ko Slatino povsem dvignilo na noge. Sicer pa jedokazte^ polna dvorana (več kot 800 ^edalcev), ki je bik še kako velika pomoč fantom Borisa Zrinskega. Odločilno prednost so si priborili v zadnjih štirih minutah 2. četrtine, ko so z delnim izidom 19:3 po-vedli za 12 točk, nato pa pametno, ob pomoči gledalcev, drtali to razliko do konca tekme. Zdaj bo Rogaška prosta, zmago z 20:0 bo dobila za zeleno mizo. kajti Rogla iz Zreč je dokončno neslavno razpadla in izstopila tz lige. To so izkoristili v sosednjih Slovenskih Konjicah, kamor so iz Zreč odšli trener Slobodan Benič. ki je zamenjal Mitjo Nerata (odstopil), in igralca Boš^an Sivka in Rok Smaka. Tb sicer ni prineslo domačega uspeha proti Gradišču, a okrepljeni KonjiČani upajo, da bodo le našli pot do obstanka. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Peterka 9. kroga: Sadiba-štč, Sebič (Alpos), King (Hopsi), Berdiei, Strnad (Zlatorog). Igralec kroga: Milan Sebič (Alpos). % . PANORAMA NOGOMET I.SL, l9.Vjog:M}KCMCvlje • Rudar Velenje 2:1 (0:1): Travner (61). Sacripanti (84); Perič (6) »Maribor-Koper 0:0, Gorica - Interblock 1:1, Nafta • Drava 1:0, Domžale • Primorje (jutri). MALI NOGOMET 1. SLMN, 9, krog: Zivex • Dobovec 2:3 (0:1); Kugler (33),Rusmlr (35):KrofI(Č (3). Hrovatič (28), Marot (33). Vrstni red: Gorica, Punicu24, Kobarid 19, Dobovec 15, Tomi Press Bronx 13, Svea 12, Benedikt 10, Sevnica, Ajdovščina 6, Živex 4, KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Alpos - Hop-5ias:73; Dunovič 17.SadibaSič 16. Brown, Sehič, Lapornik 12, Pele 9, Ferme S, Kadič 2; King 18, Vujasinovlč 16, Hundley 14. Rituper 12, Ša-manič 9, Podvršnik 4, Zlato-ros • Elektra 92:57: Strnad 19, MaSič, Berdiel 18. Lučić 17, Nuhanovič 10, Dimec 6, Milj-kovič 4- Vrstni red: Krka 18. Slovan 17, Helios 16. Zlatorog 15, Hopsi 14, Koper, Mercator 13, Elektra, Zagorje 12, Alpos, Postojnska jama 11, Nova Gorica 10. 1.BSL, 10. krog: Rogaška-Parklji 86:78; Jotič 21, Pun-gartnik 15, Ambrož 13, Ravnikar 12. PeSič 10, Smajlovič 6, Petranovič 5, Petrovič 4; Eržen 21. Jeršin 16, Konjice • Gradišče 69:81; Sivka 20. Ciga-novlč 16, Smaka 14, Skaza S, Gačnik3,Goleš2; Bunčič24, Podboj 16, Vrstni red: Rudar 19, Parklji, Rogaška, Branik 18, Šenčur, Kroški zidar, Triglav 16. Gradišče 15,Jdnče 14, Hrastnik 13, Litija 12, Konjice 11, R^idenska 10, 2. SL - v7.hod, 9. krog: Grosuplje • Celjski KK 82:70; Lobe 21.1\irk 17: Ribežl 19, Ko-vačič.ci2ej 10. Senica 9. Turn-šek 7, Soto&ek 6, Hajdaraj 4, Vujasinovič 3, JeŽica - Terme Odmia 109:87. Vrstni red: Grosuplje 18, Maribor, Celj-ski KK 16, Ježica 15. Podboč- je. Ilirija 14. Dravograd, Pak-man 12, Terme Olimia, Mavrica. Union Olimpija ml. 11, Lastovka 9. 1, SL (ž). 8. krog: Ježica -Konjice 79:68; Trebeč 22, Čuk 11; U. Kvas, Javornik 18, 1. Klančnik 16, N. Kvas 12. Pli-beršek 4. Vrstni red: AJM 15, MerkurCelje 14. Kranjska Gora 12, .ležica, Triglav 11, Od^ ja, Domžale 9, Konjice 8. Rogaška 7. ROKOMET L SL (ž). 10, krog: Velenje • Krka 26:35 (13:18). ODBOJKA t. DOL, 8. krog: Knauf Insulation - Sip Šempeter 5:0. Vrstni red: Marchiol 22, Triglav 20, Krka 16, Maribor 15. Galex 10. Kamnik 7, Knauf 4, Šempeter 2. I. DOL (ž), 8. krog: Alian-sa Šempeter - Calcit Kamnik 3:0. Vrstni red: Sieving 22. Aliansa 17, Calcit 15, Koper 11. Ptuj 7, Grosuplje. Benedikt 6, Novo mesto 3. (KM) it. 95 • 9. december 2008 ŠPORTNI KOLEDAR Sredd. 3. 12. ROKOMET 1. SL, zaostali, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper (18.30). MALr NOGOMET Pokal SLMN, četrifinale, Celje: 2!vex • Sevnica (20). KOŠARKA 2. SL - vzhod. 9- krog: Pak-man Celje - Dravograd (19.30). ODBOJKA Pokal OZS, ćeirtfinale. povratna lekma: Aliansa Šempeter - Novo mesto (19.30). Četrtek^4.12. KOŠARKA 1. SL (ž), 9, krog: Konjice -Merkur Celje (17.30). m "K' t I a" ,10. 14 KULTURA NOVI TEDNIK Bohoričeva ulin se v Ce^u odcepi od Ceste na grad in se vrne nanjo. Od Bohoriča do Tesle Danes bomo pojasnili poimenovanje Bohoričeve uli* ce, id se na celjski Sicalni kleti odcepi od Ceste na grad in pripelje spet nanjo. Poi* m eno vali so |o po protestantskem šolniku in slov-ničarju Adamu Bohoriču. Prvi slovenski protestantski šolnik in slovničar se je rodil v okolici Brestanice v drugem ali tretjem desetletju 16-stoletja. Njegovrod najverjetneje izhaja izpod Bo-horja, po katerem so Bohoriči ali tudi Bohorči prevzeti ime. In ta priimek je v tistih krajih še danes precej pogost. Kje in kako je preživel otroška leta, je še danes neznanka. Tudi, kje je dobil osnovna šoiska znanja, ru znano. 18. oktobra 1548 se je Adam Bohorič vpisal na artistično fakulteto v Wittenbej^u na Nemškem» vendar je ni končal uspešno, saj mu ni uspelo pridobiti naziva magister. Po vrnitvi v domovino se je posvetil poučevanju- Med leti 1551-63 je bü v Krškem vodja lastne šole. nato je bil med leti 1566-82 ter 1595-98 v Ljubljani ravnatelj stanovske šole. Zanjo je leta 1568 napisal tudi prvi pisani šolski red, ki Še danes velja za prvo domače pedagoško besedilo. V obdobju poučevanja je Bohorič poudarjal pomen domačega slovenskega jezika, ki j e imel v njegovem obdobju v šoli status pomožnega jezika. Tudi jezik občevanja med učitelji in učenci je bila sloverxščina. In pri učenju so uporabljali Kiel j evo Otročjo biblijo- Adam Bohorič je velik poudarek dajal cerkvenemu petju in zanj priskrbel tudi nove tekste in melodi- je. Njegova zbirka cerkvenih tekstov in melodij naj bi obsegala približno dva tisoč del. Bolj kot po tem se je v slovensko kulturno zgodovino vpisal kot protes tantski pisec. Leta 1571 so mu kranjski deželni stanovi kot takratnemu najboljšemu slovni čarju na Slovenskem poverili nalogo, naj revidira Juričičevo redakcijo prevoda Spangerbergo-VG Postile, ki jo je končal v letu dni. Okrog leta 1580 je Bohorič izdal dve šobki knji-Ljubljanska začetnica (Ele-mentaie labacense) je bilo latinsko, nemško in slovensko berilo za 1. razred, Besedni seznam treh jezikov (Nomenclatura trium Ilr^ua-rum) pa latinsko-nemško-slovenski slovarček. Leu 1581 je bil Bohorič na predlog Jurija-Dalmatina, čigar učitelj je bil v mladosti, imenovan v revizijsko komisijo, ki je za tisk pripravljala Biblijo. Zanjo je izdelal tudi besedni register. Leta 1584 je bil tudi v Wittenbergu, ko so Biblijo tiskali. Bohorič je Dalmatinu pomaga) tudi pri vseh njegovih ostalih izdajah. Leta 1584 je bil tudi sooce-njevalec Trubarjevega prevoda Luihrovih Postil. Istega leta Je v Wittenbeigu izšlo tudi najpomembnejše Bohoričevo delo, slovenska slovnica Zimske urice (Articae horua-le), pisano v latinščini- Zimske urice so nastale ob revi- ziji Dalmatinove Biblije. Obsegajo uvod, poglavja o pisavi, oblikah in skladnji. V predgovoru je Bohorič izpričal rodovni slovanski ponos in vodilne slovenske sloje opozoril na obveznosti, ki jih imajo do slovenskega jezika. Uvod Zimskih uric predstavlja tudi vrh slovenske protestantske zavesti, Z Zimskimi uricami je Adam Bohorič postavil trdno in stabilno ogrod-je knjižnemu jeziku, veljajo pa tudi za prvo teoretično potrditev njegovega obstoja. Bohorič je v njih uveljavil tudi načela Kreljeve pisne reforme tn od takrat se je naša, tj. slovenska, prva pisava imenovala po Adamu Bohoriču (bohoričica). Zimske urice so uporabljali skoraj dve stoletji, od leta 1715 tudi v priredbi Hipolita NovomeÖce-ga in od leta 1758 v jezuitski celovški izdaji. Slednja je bila spisana v nemščini. Adam Bohorič je umrl nekje na Nemškem, verjetno v pregnanstvu. 20. novembra 1598. Prihodnji t^en bomo po-jasaili poimenovanje Ulice Nikole Tesle. Foto: KATJUSA Zgodbo o Adamu Bohoriču je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Almi v spomin Slovensko Društvo poslovnih žensk FAM je priredilo v Slovenski fliharuioniji dobrodelno prireditev, posvečeno eni oajvečjih Slovenk vseh Časov, CeljankJ Almt Karlin. Častna pokroviteljica dogodka je bila prva dama, Barbara Mlklič Türk. Razlog za dobrodelno prireditev je podpora snemanju igrano-dokumentamega filma o Almi Karlin, nemško-slovenski pisateljici, poliglotki, popotnici, raziskovalki eksotičnih krajev in kultur, ki je ostala dolgo časa po kriviti pozabljena in zamolčana- Film že snemajo na različnih lokacijah, vendar kljub podpori ministrstva za kulturo in koprodukciji z RTV Slovenija ni dovolj denarja, da bi bil film do konca posnet in da bi zadostil zastavljenim ciljem. Društvo poslovnih žensk FAM se je zato odločilo za zbiranje sredstev v okviru druStva- BS Vodovniku v spomin Ob 150-letnici smrti ljudskega pesnika Jurija Vodov-nika iz Skomarja (1791-1858) je Občina Zreče leto 2008 razglasila za Vodov-nlkovo leto. Od lanske jeseni so izvedli vrsto kulturnih in drugih prireditev, ki so dosegle vrhunec z dvema koncertoma ljudskih in umetnih pesmi, ki sta jih Občina Zreče in RUD Vlad-ka MohoriČa Zreče v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in raznimi izvajalci pripravila v Ljubljani in v sredo v Zrečah. Na obeh koncertih, ki sta se začela s kratkim video£il-mom o Juriju Vodovniku, so ljudski pevci s Stranic, Keb-Ija, Tinja in Resnika ter trije pevski zbori predstavili ne- kaj izvirnih pesmi pohorskega ljudskega pevca in igrca ter tri odlične zborovske skladbe, kantate, nastale po njegovih vižah, Idile Jurija Vodovnika, skladatelja Jakoba Ježa, je zapel komorni zbor Akademije za glasbo iz Ljubljane, zreški zbor Jurija Vodovnika je prvič izvedel kantato Igorja Cvetka Pesmi s koša, mladi pevci konjiškega zbora Strune in profesorji iz konjiške glasbene Šole pa so predstavili letos nastalo kaiitato Igorja Štuheca Z opolotniškiga mi-sta. Za popestritev programa sta poslvbela voditelja Andreja Blimen Majcen in Danijel Oplotnik v vlogi Jurija V^ovnika, zavrteli so prvi animirani film> nastal po Vo-dovnikovi pesmi Lepa nedelja pri sv. Jakobu na Resni-ku. avtorja Konija Steibacher-ja, za zaključek pa so za vse obiskovalce, ki so na obeh prireditvah napolrüli dvorani, pripravili nekaj domačih dobrot In pokušino Vodov-nikovega vina letoSnje trgatve (v Ljubljani so pogostitev pripravili člani TD z Re snika, v Zrečah pa članice društva kmetic Zarja). Zreški koncert so nastopajoči in gostje končali še s spontano zapeto »zr^ko himno«, Vodovnikovo zbadljivko Zreški šmirarji. Avtor scenarija prireditev je bil Martin Mrzdovnik, režiser pa Zdravko Ivačič. AB, foto: Z1 9« i: ■ mt^ m in lezbični filmi tudi v Celju Pevci konjiškega pBvskegazbora Struna in profasorilakonjskeglasbenešole so predstavilikantato Igorja Stühe ca Z opolotniškiga miste. bijke, uvede! še večkrat nagrajeni italijanski dokumentarec Nenadoma lansko zimo. Ta spremlja prizadevanja ge-jevsl^ega para za civilno partnerstvo v sosednji Italiji. V soboto bodo v Malem Unionu zavrteli kitajsko dramo Plavajoči cvetovi, v kateri režiserka Zero Chou pripoveduje o treh ^nskah različ-ruh starosti» ki iščejo svojo identiteto. Celjski del festivala bo zaokroži) češki film Punčke, ki je nekakšen mladinski road movie in pripoveduje o treh dekletih, ki želijo pobegniti pred stereotipi vsakdanjega življenja tako, da hočejo na Stop v obljubljeno sanjsko mesto Amsterdam. BS Najstarejši tovrstni filmski festival doživlja v Sloveniji že 24. ponovitev, letos pa bo v Ljubljani, Kopru in tudi Celju» kjer bodo do* godki od srede do nedelje. Celjski de) festivala uvaja v sredo ob 18. uri v Malem Unionu delavnica o istospolni usmerjenosti, ki jo pripravlja Društvo Legebitra. Izhodišče dejavnosti je, da smo v družbi vsi enaki, vendar so nekateri bolj enaki od drugih. Ude ležencem bodo predstavili posledice večplastne diskriminacije, stigmatizacije in socialne nestrpnosti v družbi in sko- zi pogovor ugotavljali, kako je biti istospolno usmerjen v današnji dnižbi. Filmski del sporeda se začenja v četrtek ob 20. uri v kinu Metropol, kjer bodo zavrteli španski film Pritajenci. Ta v režiji Antonia Hensa prinaša zgodbo p treh mladih prestopnikih, ki pobegnejo iz zapora, potem pa hočejo tudi z bombnimi atentati opozoriti nase... V petek bo v Malem Unionu kratek eksperimentalni slovenski film Homo - risk, Vstaja lezbosov, ki išče odgovor, kje vprostoru je mesto za lez- Ta veseli dan kulture m it. 95 «2. Dan rojstva Franceta Prešerna, 3. december, je v Slo-veniji že kar nekaj let namenjen prireditvam s skupnim naslovom Ta veseli dan kulture. Tlidi to sredo bo kopica zanimivih prireditev» brezplačno pa bodo na ogled tudi vse muzejske in galerijske zbirke. V Celju pa bo še en pose- december 2008 — ben dogodek. Pokrajinski muzej in osrednja knjižnica pripravljata namreč ob 18. uri v knjižničnih prostorih na Mariborski cesti 7 predavanje Alma Karlin - Iskanje svoje poti. O svetovni popotnici in pisateljici bo predaval mag. Vladimir Slibar, ki se bo osredotočil na njena potovanja» Marijan Pu5avec pa bo predaval o njenem Življenju in delu, V knjigami Mladinske knjige bo, prav tako ob 18. uri, druženje s knjigami in z dijakinjami in dijaki Gimnazije Celje-Center ter njihovimi mentorji. Pripravljajo večer z naslovom Lubi Slouen-ci, med katerim bodo obujali spomine na nastanek prve siovenske knj ige in se sprehodili skozi kulturo tedanjega časa. BS NOVI TEDNIK bL KULTURA 15 Zbor marfborskih študentov Canticum ie z izvedbami Ježevih skladb prepričal celjsko občinstvo. Za rojstni dan Koncert zborovskih pesmi ob 80-letnici Jakoba Ježa Društvo ljubiteljev umetnosti Celje in mariborska vokalna skupina Canticum, ki jo vodi diiigent prof. Jože Fürst» sta v celjskem Narodnem domu s slavnostnim koncertom počastila 60-letnico slovenskega skladatelja Jakoba Ježa. Ta s Celjem ni povezan le zaradi gimnazijskih let, ki jih je prebil v knežjem mestu, ampak tudi zaradi Mladinskega pevskega festivala in mnogih otroških» mladinskih in odraslih zborov, za katere je napisal številne skladbe. Kot skladatelj sred- nje generacije predstavlja Jež samoniklo osebnost, ki se sicer naslanja na sodob* ne kompozicijske vzore, vendar jih podreja svojim lastnim vsebinsko-izraznJm vzgibom. Vokalno skupino Canticum» ustanovljeno le-ta 1993, v kateri prepevajo zlasti študentje mariborske univerze, veže dolgoletno so-delovanje s skladateljem. Pevci so v petnajstih letih krstno izvedli več kot deset del. ki jih je Jež posvetil zasedbi in dirigentu prof. FUr-stu. V prvem delu koncerta je 20-član8ki zbor izvedel umetne skladbe, pri čemer je zlasti izstopala v obliki korala zapisana skladba Regrat, v kateri je skladatelj to rastlino postavil na piedestal prav božjega čaščenja. Prav tako izvrstna jebila skladba Stric, v kateri je zbor zapustil oder In po dvorani iskal izgubljena stričeva očala, hkrati pa k sodelovanju tako pri petju tonov kot iskanju očal pritegnil celo dvorano. Drugi del koncerta je zbor posvetil Ježevim priredbam slovenskih ljudskih pesmi. Na koncertu je bil tudi slavljenec, ki je pohvalil zbor. »Prav ta zbor me vztrajno in z ljubeznijo spremlja in redno izvaja moje skladbe. Te pa so zahtevne in tudi vsebina je včasih posebna.« Jakob Jež kljub 60 letom še vedno rad sede za klavir in ustvarja. »Oče je nekoč dejal, da sem toliko za klavirjem, ker sem miad in imam veselje. A se je zmotil. Starejši kot sem, večje veselje imam in tako tudi ostajam mlad,« je povedal slavljenec. BRST Foto: MARKO MAZEJ Slike, polne sanj V avli Doma H. slovenskega tabora v ^cu je do 17. decembra odprta prva samostojna razstava Mateje Logar iz Žalca z naslovom Slike so sanje in sanje so slike. Na odprtju je o avtorici Mateji Logar in njeni razstavi govorila direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem ŽaJec Lidija Koce-li. Mateja Logar se je vedno skušala izražali skozi sliko, pri tem je bila včasih bolj in včasih manj uspešna. Zadnje Čase je bila zelo ustvarjalna in rezultat je tokratna razstava. Ker so njena glavna zaposlitev trije ou'oci, največkrat nastanejo slike manjših razsežnosti, velike pa so postavljene v prihodnost. Vendarie je začutila, da mora svoje slike deliti z dru^mi- TT Cantemus odhaja in spet prihaja Prav poseben dogodek pripravlja v četrtek žalska vokalna skupina Cantemus, ki }e med slovenskimi pionirji tako imenovane a-capella glasbe. Dosedanja skupina se namreč poslavlja, koncert pa ne bo le slovo od stažih Članov, ampak tudi najava novega sestava. Spre-mCTnbe v sestavu je povznDčil odhod kar treh Članov: Helene Vozlič. Katje Rak in Dominike SUpnik. V skupiru ostajajo: Vesna Kač. Jasna (0:»rent, DinoCestnik in Matjaž Kač, iem pa so se pfidružOi še: Meta Dobrajc, Maja Lab in Robi Malič. Skupina je sic^ amaterska, a deluje polprofesionalno, saj ima redne vaje in nastope. Skupina deluje že osem tet. BS Novacanova srečanja končana S sklepno predstavo Primorske zdrahe v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva ŠCandrež pri Gorici v Italiji se je končalo prvo srečanje zamejskih ljubiteljskih gledaliških skupin» s tem pa tudi XVI. Novačanova gledališka srečanja. Organizacijsko brezhibno je dneve, ki so kar dva meseca prinašali v dvorano KUD Zarja Trnovije smeh. izpeljalo društvo Zarja ob sodelovanju Javnega sklada ljubitelj- skih dejavnosti Celje in Zveze kulturnih društev Celje. Na Novačanovih srečanjih in srečanju zamejskih gledališč je občinstvo videlo enajst predstav, za najboljšo pa razglasilo Ta veseli dan ali Matiček se Ženi, ki jo je v režiji Matjaža Jeršiča uprizorila ^edaiiška skupina KUD Polzela. Za najboljšo predstavo zamejskih skupin je občinstvo razglasilo prav Primorske zdrahe. BS. foto: MARKO MAZEJ FURIATOUR TONY CETINSKI MARIBOR DVORANA TABOR 0S.12.2008. OB 20. URI K PRODAJA VSTOPNIC: WWW.MKONCERTI.SI PRODAJA: 051/676 800. EUROPARK-INFO PISARNA. DVORANA TABOR. POSLOVALNICE PETROL. BIG BANG IN KOMPAS PO SLOVENIJI 0diva. Planet si A PROVIN \uvaiHc« (^NaidLsiBiyentinu Polulskj gledaliSčniki so zmagovalci XVI. Novsetnovih gledeliilcih srečanj. it. 95 • dMMiber 2008 m 16 OTR^Iia ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05W: ČA50PI5 Ekošola kot način življenja Okoljski problemi so po-stali del našega življenja. Pred njimi si ni mogoče več zatiskati oči. Vprašali smo se, kdaj, če ne zdaj, kdo, če ne mi> in kje. če ne v Šoli. Z začetkom letošnjega šoU skega leta smo tako stopili v mrežo slovensluh ekošol. Ekošola kot način življenja, kakor se projekt imenuje v Sloveniji, je delovna naloga evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljev^-tveno izobraževanje. Cilj delovanja je prepoznavanje okoljskih problemov, ekološko osveščanje in sprememba kastnega ravnanja za ohra-njanje narave. V projekt eko-Šole smo vključili vse učenec in delavce šole, k sodelovanju pa si bomo prizadevali pritegniti tudi lokalno skupnost (društva, nevladne oi^-nizacije Temeljno področje našega dela v šolskem letu 2008/ 09 bo ravnanje z odpadki. V okviru le-tega bomo z načrtovanimi dejavnostmi odgovarjali na vprašanja, kaj je odpadek; kaj se z odpadkom dogaja potem, ko ga odvr-žemo v koš; kako zmanjšati količino odpadkov Ln kako na naši šoli zagotavljati smotrno ločevanje odpadkov. Dejavnosti, ki potekajo na šoli vzporedno in so povezane s projektom, so: Eko- Mfid obiskom ekološke ittne poti Vrfaje bralna značka (v njej sodelujejo učenci od 1. do 9. razreda) ; Ujemi ekoznanje (projektno delo, ki je namenjeno učencem podaljšanega bivanja); natečaj voščilnic in literarni natečaj za ekohim-no; zbiranje odpadnih materialov (na šoli organizirano zbiramo izrabljene toner-je» kartuše, odpadne baterije in mobilnike, ki jih predamo v predelavo); organi- zacija dneva Ekodan - odpadek, ali te poznam; delovanje Ekokiožka, v katerega so vključeni učenci predstavniki oddelkov; organizacija obiska ekokmetije (Soržev mlin). Pristen stik učencev z naravo bomo poglobili z izdelovanjem ptičjih krmil-nic (učenci bodo opazovali ptice in skrbeli zanje ter tako razvijali pozitiven odnos do narave) in s Člstiliumi ak> cijami šolskega okoliša, ki jerazdeljeno po oddelkih šole. V okviru projekta Come-nius bomo na temo šolskega okolja sodelovali z učenci iz Velike Britanije {mesto Wales), s katerimi bomo primerjali šolski okolji, si izmenjali Izkušnje in z novimi idejami popestrili svoje šolsko okolje. BLANKA SKOClR OŠ Frana Roša Celje Podari igračo in nasmeh Igrača je pomemben spremljevalec vsakega otroka. Žal je vedno veČ takih otrok, ki jim starši igrač ne morejo kupiti. Na OŠ Vojnik smo se odločili, da bomo sodelovali v akciji Podari igračo in nasmeh, ki jo organizirata Petrol in RK Slovenije. častna pokroviteljica humanitarnega projekta je soproga predsednika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk. K sodelovanju smo povabili učence in njihove starše. Akcija, ki jo je na šoli vodila šolska svetovalna delavka Irena Kal-šek, je potekala od 13. do 21. novembra. Čudovito nam je uspela, saj smo zbrali več kot 800 malih. 370 srednjih in 84 velikih plišastih igrač, 28 dojenčkov» 66 malih avtomobilov, 42 velikih avtomobilov, 46 knjig, U glasbenih igrač. 36 različnih družabnih iger in 276 različnih plastičnih figuric. Vse skupaj smo zapakirali v 24 velikih črnih vreč in 9 velikih kartonskih Skatel. Vsem našim učencem in njihovim stariem se zahvaljujemo za sodelovanje v tej humanitarni akciji. BOB Štirinožni prijatelji v vrtcu V letošnjem Šolskem letu je Vrtec Tabor pristopil k mednarodnemu projektu eko Šola, saj si želimo pridobiti naziv eko vrtec in z njim tudi svojo eko zastavo. Naš glavni in vodilni projekt je Zgodnje naravoslovje, temelj za trajnostni razvoj, h kateremu smo pristopili na raziične načine. Tako smo se ob svetovnem dnevu varstva živali odločili, da bomo zbirali hrano za živali v zavetišču Zonzani. Zbiralna akcija je potekala ves mesec, potem pa so iz zavetišča sami prišli po hrano. Z njimi so prišli tudi mali štirinožni prijatelji, ki jim je bila ta hrana nameojena. Otroci so imeli možnost živali peljati na sprehod in se z njimi igrati. Ob koncu srečanja smo lahko videli žalost tako v otroških kot tudi v pasjih očeh. A cilj je bil dosežen. Ljubezen in skrb za živali seje odražala v količini zbrane hrane in ravnanju s temi ubogimi in zapuščenimi živalmi. Na svoje dejanje smo bili ponosni. RENATA KOŠICA Venčki iz Don Boskovega centra v soboto smo v Salezijanskem mladinskem centru Celje prostovoljci pripravili I. adventno delavnico. Izdelovali smo adventne venčke na tri načine: iz smrečja, maha in slanega testa. Delavnica se je začela ob 10. uri s čajem in sladkimi dobrotami. Udeležilo se je 45 udeležencev: 25 otrok, 10 staršev in 10 animatorfev. Po druženju v igralnici smo se zbrali v večnamenski dvorani in se razdelili po delavnicah. Sledilo je prijetno ustvarjanje ob spremljavi božične glasbe. Proti 12. uri so udeleženci odnesli svoje izdelke domov, nekateri pa so nadaljevali še s kepanjem in izdelavo snežaka na dvorišču Don Boskovega centra Celje. Animatorji se že pripravljamo na oratorijski dan o dečku Nikolaju, ki je postal sveti Miklavž, ki bo v soboto, 6. decembra. Na obisku pri 95-letniku Franc Cokle je nekega popoldneva poklical soseda rekoč, da bi rad učiteljice OŠ Sveti Šte^ obdaroval s čokolado. Sosed mu je z veseljem naredil uslugo in nam dostavil Čokoladi. Zaupal nam je Še, da Franc Cokle praznuje 95. rojstni dan. Z otroki smo se odloČili, da našega starostnika, ki se rad zglasi tudi v šoli, ob tako častitljivem prazniku obiščemo. Otroci so narisali risbice, ki smo jih speli v »album«, dodali glineno skledico, ki smo jo oblikovali pri likovnem pouku, ln nekaj čokoladnih sladkosti ter se pri uri športne vzgoje napotili k slavljencu- Ko smo pozvonili na njegova vrata, nas je presenečen in hkrati zelo vesel pozdravil. Voščili smo mu s pesmijo, ki jo je bÜ neizmerno vesel. Ob slovesu, ko smo mu stisnili roko in mu zaželeli, da se srečamo tudi ob stoletnici, je z nasmeškom odgovoril: »Kakršna Je božja volja.« OŠ SVETI ŠTEFAN Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in morda boste izžrebani za lonček naše medijske hiše. Nagrado bo tokrat prejel Domen Šarlah iz Celja. no^^dnik' radioccijc pI* . ., . OSREDNJA KNJIŽNICA C£U£ MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Ngdov: 0ovofjut»m, do »o m^ podcHü favne eb|9^jajo postopke z odvisniki, ki so mor- # )l II t ' Podžupan Mestne občine Celje Stanislav Hren, ministrica ze notranje zadeve Katarina KrBsel in predsednik novege sindikata policistov Zoran Potrovii^, ki vodi tudi Združenje policistov Slovenije. da okuženi ali grozijo z iglami, kar lahko resno ogrozi njihovo zdravje in življenje. Rokavice, ki smo jih nabavili do zdaj, bodo dobili v Centru, kjer imajo teh težav in postopkov z odvisniki največ,« navajaZoran Petrovič. S tem je na nek način vi^el rokavico tudi notranji ministrici, saj bi na ministrstvu ta projekt lahko nadaljevali in z zaščitnimi rokavicami oskrbeli vse policiste. Sicer pa bodo med prednostnimi nalogami sindikata trud za viš-.je plače policistov, skrb za še večjo zaščito policistov in predvsem rešitev kadrovskega pomanjkanja na Številnih V Času, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil Dragutin Mate, smo se na ministrstvo ve^at obračali z raz* ličnimi vprašanji, vendar se do zdaj ni zgodilo, da bi izjavo d<^ili n^wsredno od ministra. Razen seveda, ko se je povabil na Celjsko pred led. Iger je preverjal gradnjo nekaterih objektov pri pripravi na vstop v Šengensko območje Pa še takrat nismo smeli postavljati vprašanj, na katera ob takratnem c^lsku Celjskega ni bil pripravlja. Zdajšnja ministrica Katarina Kresal pa je na daljši intervju z našo ekipo takoj pristala. Z njo smo se tako pogovarjali o razmei^ v policiji, kadrovski podhranjenosti policije in tudi ükaniranju policistov na delovnem mestu. Intervju bomo objavili v peü^ovi številki časopisa. policijskih postajah. Na nov sindikat bo prešlo tudi nuđenje pravne pomoči svojim članom, ko jo bodo potrebo- vali, kljub temu pa bodo v združenju reševali tudi teža-ve policistov. Sindikat ob-t ljubljaše zavarovanječlanov. Sindikata naj bi se dopolnjevala »Vsi tisti, ki se zavzemajo za boljše pogoje dela in boljši status policistov, so upravičeni do naše pozornosti in podpore. Zato pozdravljam' to, da so se odločili organizirali nov sindikat. Na koncu je vendarle naS skupen cilj, da so pogoji dela v poiiciji izboljšajo»« je povedala notranja ministrica Katarina Kxesal. Od sindikata pričakuje premišljene predloge in korekten dialog ter popolno neodvisnost od politike. Vztrajnost in odločnost sindikata pa bosta priSli prav predvsem pri pogajanjih z mi-nistrstvom, je še dodala. Sindikat se bo zavzemal za reševanje listih problemov, ki so jih bil na policiji vajeni skrivati pod preprogo, obljub-Ijajo. Skoraj vedno so v vodstvu generalne policijske uprave in na ministrstvu za notranje zadeve zanikali naše pisanje, da so razmere v policiji slabe in da policisti nikakor ne odhajajo zaradi tega ali zaradi šikaniranja in mobinga. Čeprav smo pred dnevi v rokah držali uraden dokument, ki dokazuje nasprotno. Kol nam je povedala Kresaiova, se zaveda, da do šikaniranja v policiji prihaja. in si pred tem ne zatiska oči. »Izboljšanje medsebojnih odnosov je ena mojih sedmih zastavljenih prednostnih nalog. To predstavlja delo v zvezi s tem, da se ti problemi rešujejo in da se policista zaščiti pred šikanira- V Sloveniji deluje tudi Sindikat 113 - sindikat policistov, kriminalistov in uslužbencev Slovmije. Je reprezentatrven, kar pomeni, da mu je odločbo izdalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. njem. Predvidevam tudi tako imenovane antimobing programe.« še dodaja ministrica. Člane novega sindikata, ki se jih je v Metropoiovi dvorani zbralo malo manj, kot so pričakovali, predvsem zaradi slabega vremena dan prej. je pozdravil tudi nekdanji generalni direktor slovenske policije Bojan Potočnik. »Delo policista se ne sme podcenjevati! In na tem področju je nedvomno potreben nov sindikat, ki je nek dodaten mehanizem, ki bo izboljšal položaj policistov. Vedno je dobra konkiu^enč-nost, zato mislim, da se bosta oba sindikata policistov celo dopolnjevala. Predmet njunih prizadevanj bi moral biti enak in s skupnim dopolnjevanjem bi dosegla večjo učinkovitost. Pozdravljam projekt nabave rokavic za policiste. To je namreč sramota, da je vodstvo policije sploh dopustilo, da je prišlo do tega, da policist na terenu nima osnovnega sredstva, da zaščiti samega sebe pri delu z nevarnimi osebami,« je še dejal Potočnik. SIMONA ŠOUNiC Foto: SHERPA HALO, 113 Ogenj zaradi dimnika Minuli petek dopoldne je zagorelo ostrešje objekta vZdolah na območju Šmarju pri Jelšah. Požai so pogasili gasilci okoliških gasilskih društev, škode pa je za približno deset tisoč evrov, Ogenj naj bi izbruhnil zaradi neprimerne izolacije dimnika. Prijeli kradljivca Slatinski policisti so v nedeljo zjutraj na Celjski cesti v Rogaški Slatini prijeli 3 0-1 et nega moškega, ki je imel pri sebi približno dvesto škatlic različnih cigaret. Kasneje so ugotovili, da jih je 30-letnik pred tem ukradel na Prvomajski cesti, kjer je vlomil v gostinski lokal. Osumljenega so pridržali, zaradi vloma in tatvine pa bo tudi ovaden. Tatinske priprave na zimo v petek ponoči so neznanci iz kleti stanovanjske hiše v škofji vasi pri Celju odnesli gorsko kolo ter smučarsko opremo. Škode je za več kot tri tisoč evrov. Dan prej so vlom in tatvino iz hiše prijavili tudi v Obrežju pri Zidanem Mostu. Lastniki pogrešajo nekaj kosov zlatega nakita ter video in avdio opremo. Konec minulega tedna so tatovi vlomili v gostinski lokal v Ulici XIV. divizije v Celju in ukradli menjalni denar. Medtem ko je bila v Šmartnem ob Paki tarča tatov trafika, so v Levstikovi ulici v Celju neznani storilci razbili izložbeno okno in iz trgovine ukradli različno smučarsko opremo, vredno skoraj dva tisoč evrov. V nedeljo pa je nekdo vlomil še v osebni avtomobil, parkiran na Stanetovi cesti v Velenju. S seboj je odnesel avtora-dio. SCHetna peška ]• v trčenju s tsvonmn vozilom umrto no kraju nstnie, na prslwdu za peio. Ne prezrite pešcev! novitednik www.novitednik.com Pešci 80 najbolj ranljivi udeležb* d v prometu, zlasti v zimskem Času. 1b se je ponovno potrdilo konec minulega in v začetku tega tedna. Petek in p^itdpark.si j CoftiUtSnogm Comje pH MA 27, milrtit E-iMil: info#sino9 lahko tudi čez noč. Pred pitjem čaj le rahlo segrejemo. Na ta način pripravimo čaj tudi iz slezo\ah listov in cvetov. Za vse rastline, ki vsebujejo veliko sluzi, velja, da jih pripravljamo na hladen način, sicer dobimo močnik, ne pa Čaj. > ^ t tv /J? St. 95 • 2, december 2008 m 20 BPilRMACIJE NOVI TEDNIK Pravijo, da sem imela srečo Sama sem sicer pozabila dogajaoje pred devetimi leti; samo iz občasnega pripovedovanja sedanjih gospodarjev izvem, kaj se je ta* krat dogajalo. Rodila sem mladička in pri biši ni bilo več prostora zame. Ali lahko razumete mojo bolečino, ko so me oasibio ločili od ljubljene črne kepice» me nagnali in mi zaprli vrata. Po tavanju sem se nekaj sto metrov stran zatekla k mlaj* Si ljubiteljici živaJi. Tja se je zatekel ludi večji črni VTStrLÜ(> zato sta naju pilila nekega večera iz radovednosti gledat starejša človeka iz sosednjega kraja. Gospa me je vzela v roke in ko je občutila moj mehak, topel kožušček, se je v hipu odločila, da me bosta vzela s sabo. Prišla sem v neznano okolje. Všeč mi je bilo, da sta mi uredila ležišče v hiši; takoj sem vedela, da ne bom mokra in ne bom zmizovala. Za gospo, ki ob mojem prihodu ni več hodila vslužbo, sem bila nova zadolžitev - ne glede na vreme je potrebno opraviti juü'anje posle in se razgibati. Sedaj, ko sta doma oba. nočem na jutranji sprehod, dokler vsi trije ne odi-demo, Za to naj jima ne bo Skoda časa, potrebno je skrbeti tudi za zdravje. Najbolje se počutim v avtu, potovanja pa so moja strast. Med vožnjo z Brionov Doslej sem prevozila desetti-soče kilometrov, opravila veliko planinskih pohodov, bila enajstkrat na devetih dvatisočakih v Sloveniji in Avstriji. Hvaležna sem svojima gos-podajjema.Tega se najbolj zavedata, ko norim okoü njiju, ko se vrneta z določenih poti, za katere pravita, da tja psički ne smemo. Mislim, da jim ne povzročam težav. Pravita sicer, da ob klicanju slabo slišim in da je včasih težko u^niti mojo izbiro dnevnega obroka. Ob tem naj samo pomislita nagrom v hiSi, ki ^ naredim, ko se zunaj kaj dogaja. Naj omenim tudi prijatelja Murija iz sosednje hiše. S svojo ljubosumnostjo že kar pretirava, za mene se je pripravljen spopasti na življenje in smrt. Gospodarja pravita, da se vsem psičkom ne godi tako. Ali res? Saj smo psički vendar rojeni za prijateljstvo s človekom! MIŠA ISCEMO TOPEL DOM Sneg za pasje veselje »Saj vem, da je sneg pravo veselje za otroke, nekatere odrasle» predvsem pa kuž-ke in mucke. Ampak meni ni prav nič všeč! Še posebej zato, ker ne znam smučati. Va-Se ljubljenčke pa je sneg verjetno zelo razveselil in že nagajivo tekajo po belih poteh in travnikih ter se valjajo po snegu,« nam pi^ miška Zonzi. Huskyji Še posebej obožujejo ta letni Čas. saj so rojeni zanj. Če imate psa te pasme, ga ne zapirajte v stanovanje v strahu, da ga bo zunaj zeblo. Največjo uslugo mu boste naredili, če ga daste na doooolg povodec in mu ptistite. da svobodno teka po zasneženih poljanah. Seveda lahko enako storite s kužki vseh ostalih pasem» Če pa je vaš kosmatinec manjše rasti, kratke dlake, povrhu pa še bolj občutljive naiave, pa ga le odenite v toplo oblekico, namenjeno prav njemu. T\idi za mucke obstajajo podobna ob-lačilca. da jih ne bo zeblo ob lo>djenju kotalečih se snežnih kep. Malce pobrskajte po spletu, zagotovo se bo Icaj našlo. Če pa zima pokaže svoje zobe (in jih verjetno Še bo), svojemu kužku le privoščite bolj topel prostor kot je njegova koča na prostem - kakšne garaže se zagotovo ne bo branil. Kužki pri nas v zavetišču so se tudi razve selih snega. Najbolj uživajo med vikendi, ko lahko gredo na sprehod in tekajo po za- sneženih poteh, Vabljeni, torej, v Jarmovec pri Drami ja h ob sobotah in nedeljah, in sicer med 15. in 17 uro na sprehajanje psov. Seveda ste v zavetišče vabljeni tudi med tednom, in sicer med 12. in 16, uro. Spletni na«lnvwww gn pnnn|a ogled VSeh prebivalcev zavetišča, telefonska številka 03/ 749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. Do naslednjič lep pozdrav in veliko snežiuh doživetij! NINA ŠTARKEL Sam ia malce plam. Anic nesltrbrte! Kot s^la bom na svojim kratkih, a močnih ovčarskih nogah in bom dhfjala » vami pa snažnih strminah. JupUI (6388) $e dobro, da so me fotografirafi z moja lepše strani. Saj no, daje druga stran kaj manj fepa. samo tako so bolj poudarjene moje oči. Saj ros, da se kot prijetna in ljubeča mačkona stiskava, da naju ne zebe... Ampak kje pa je kakšen hrček, da ga pobrustaval Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, cepljeoe» sle-rilizirane oz. mucki kastrirani, sociaiizirane, navajene bivanja s človekom in sobno Čisie. Iščejo dom pri odgovornih lastnikih. Vse informacije v zvezi s posvojitvijo dobite na telefonu 031/326-&77. Drufcvo za POMOČ ŽIVALIM V STISKI $10 M Knedl. 4ine$ečni mucek Bo^ek, 3iiwsecni mucek Makus je krasen me-šanček z beauceronom (francoski ovčar), star šest mesecev. Je cepljen, čipiran in bo tudi ^ kastriran. Je zelo učljiv. %priden, igriv. Zanj išče-aktivne ljudi z izkušnjami na pasjem področju. Nahaja se v Mariboru. Informacije: 031/590-386. H!TRO NAROČITE mmmvi Dvakrat na tedeit, ob torkih in petfdh, zanimivo branje o svijenju in delu na območju 33 občin na Celjskom. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatai popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3>5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi letnik 2008 4 JiV/Q; prilogo TV-4>KNO! ^^ ^^ Vsak petek 41 barvah Strani tekfizijdiesa Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imeinprimlc Kni: Oatum rojstva: Uliear NeprekJtcno flanč«m Novi tednik za najmanj 6 masecev podpis: NT&RC (lo.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročnice sIu^k Novega tednih m 95 • 2. decemb« 2008 NOVI TEDNIK I OGLASI - INFORMACIJE 21 il ©wDtednik Ntfoemd Novegt tednHc» bosta lahto naročntSke ugođno$tl • 4 male oglase v Hwöm tednUru do 10 besed tal testftvo m.R « Izkoristil tekQuCno s svoio naroCntUco kartteo, naročn^ položnico oziroma z osebnim dotairterrtom naročnica Viovega twMka. Holftfofiićofie ugocfertesti se ne proncseio v naslodnlo Setof MOTORNA VOZILA PRODAM hod20.4S0 EUR, m vozil no zolo^.ILSl (1.0.0., Lmc,03/42^5-22,03/42M5.23 FORD hßion M Mri, k\tA 2003, preme-nit 61.000 bn, goražiron, redno servisK ron, prvi loslnik, prodom. Telefon 031 SSS^D. 5962 loguM iN, h od 16.900 6UX dorie J.S.L do.o..L0ve(,O3/42S45-l4.03/425-45-16 itenouli KoiMs že za 20.900 EUR, R.S1 d.0.0. Leveč, 03/42545-14,03/425-45-16 KUNM RABLJENO osd^o vozilo, od letmko 2000, nujno Mm. Telefon 041 361-304. 2196 I POSEST PROMM ZAZIOAIM porcÄ, 650 m", vC^u, Medlog, prodom. Telefon 031 335-909. 6029 GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI UPOtoMHSHVAiEPffHOOKi fOPlAĆMO ILOKADE. IZVRŠBE. DAAŽBE. mÜi. UftČNE. ZAVAfiOVAUIIŠia DARIE. STEČAJNE IN DRUK! QBVEZNQSR TMK C4C12ISI,6SIIO}II012C.K1 B4« M h^lM uni iu. ZiirMib », Uta PAKOO, 3 b O mesto C#i, 2.700 m', testen dovoz, vodo AO portdl, loko^sko (fovo^enjen ol^do 30 m^, prodorno pozebroid cetii.Tefefor^po 16. uri, 040 746.910,(03)5404067. 60i& KUPIM V1KEN0 oB l»,loMo CeTie^i^ do 25 bn, ploäo gotonno, iMtn 031400473. 6696 ODDAM (EVTER Cdjo, Gregorom 3. Tri poslom prostore, popobonn obnovljene, por-ket, okno, sanltor^, Kokmeri 155 m', oddom. Telefon 041691-064. p PRODAM Prodime sUreji« ■»DŠžiniho sliuh vinja v Cefjü - centar, vbIHidK 120 m2. prildjudu plin. caTV, ponbno obnove, cene UOO EUR/n2. lfrfo0S1/3a5432aK041/87&«8B Mteim^ 4.O.O.. MubQiRStt MU S, 3000 C»^ CEJE4)tolt-Trub0(tm. Dvosolmo Ivanovo-r^, velikosH 54,21 m', prodorno. Ceno 69.000 EUR. lrrfonimije05130S432 oli 041876468. Moksimilijon, d. o. o., Ljubijonsko teslo 5,3000 Celje. n V STROGEM c»tni C^o prodorno 74 m^ veliko obftovfleno stonovonje. Telefon 031 770-943. Sd99 Novo vQs^ l(ni^«{evo. [Kvtpok;^ no stonovonje, 68 n', vsi priključki, prodom. Telefon 040 825420. 6016 ODDAM OntJUBlO ^ofiovonje, prirnem zo sem-ske dekme, 5 do 6 oseb, lokodja Ce^ Zogroil oddam. Telefon 040 59IM35. eĐ26 GARAŽE PRODAM G/ÜIAZO v gOTOzni hS Copovi>¥oikovD pny öom.Telefon 041 729402. go\2 M'UiHi'ifiW PRODAM SOBNO peć m olje, mokf robljeno, ugodno prodGnH.Telston (03) 5826-506. 5948 KUHINJO, sledilnik, pralni strH iusAm sTrot Hbdilnik, kovt, kotno »deino, zomno-volno omoro, pećkuppeRbvsch, oslolo, prodom.Telefon{)41 284-975. 6946 OMARO zo drwno in ngo), v sivi kombmo-ap, ugodno prodom. Telefon (03] 5468-133,040959980. 5389 OI Prodajate ^ L (ne)premičiiino? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okviri MAUOGUSSSUKO (4x3cm) S jS n o B S§ o «t Eg A 3 ® OI^L ostro 1,6iE, letnik 1997. prvi kst-nik, prodom. TdefoR 070 O^B-lOX MAU OGUS S SUKO {A^Ztm) V OKVIRJU Vnc*ne vic^ewODV OPEL astro 1,6 i, Mc T997, prvi bst-tnik, prodom. Telefon 070818m Informacije 03 4225100 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! fTAKOJSHJEmÄStÖl Zneä(äod 500*1^ EUR ra 11 mesacev. tPREVERfTS PE MARIBOR. P.utižanska S lol 08 200 t6 20, 040 S7iZ CE{JE. UtiCA divirtjt' Xi u I 200 30. CUO 639 334 IMupIn« Pift4Adne»artN9d.oo.l GRADBENI | MATERIAL | PRODAM AKACUEVE drogove, dolžino od O do 9 metrov, z doslovo, prodom. Telefon 040 2n'346. DVE M kri»nkj,lezki2SOdo300kg, ekološko rejo, prodom za 550 EUR. Tetefon 031 747-539, (03} 5774639. 6022 PRAŠIČA, 170 Icq, kuhona hrana, pradom. TMn 041943-239. coos TEUCO ämentotb, br^ I mesecev, prodom. Telefon 041783-867 Sd90 BIKCAsimB/ilolco,s!arego t1 Sednov, prodamo. Telefon 041 75S^82. 6030 SnNJE; od 30 do 80 kg, domoćo j^, prodom. Telefon (02) 8)61-991, 041 59(M03, Slovenska ^co. p MENJAM SIMENTALKO, brejo 3 mesece, n>efljom za joiovo kfovo oti fe!ko zo zokol. Telefon 031 42U50,5885-921. 600& PRODAM PRA^ämzt^,od120do 300 kg, možen lokol in prevoz lr> bikce simentoke in ono bek, ugodno prodom. Telefon 031 506-383. Š6S6 PRA^ä. težke približi» 120 kg, prodom. Telefon (03} 560^057. §665 PUJSKI, težke od 25 do 40 kg, ugodno prodam.TelefQrT 070 841-089. $662 TEUCO.zonod^r^or^olizokt^, prodam, T^efon 5774^68. sssr TEUCO simeflioiko, brejo 8 mesecev, prodom. TeMon 031 883-374. 5993 ), sloro tri toin pof, zzrebtđto,^ 8 mese(ev, zelo mime norave, vojeni pose, kobiki ujohono, vou)a in ^ripuš-ceno«, ekološko rejo, prodom. Telefon 031 506-277,031 362-773. eo« PRODAM RDEÖ vino jurkD, nad 1001-cm 0,60fUR, prodom. Telefon (03} 579MB2.6027 VINO, sorte izobelo, jurko in zlobtne trte, plodom po ugodni rei^i. Telefon (03) 5794028. 6020 OSTALO PRODAM DOMAČE svinjske polowe, mesnoto pasmo, prodomo. Telefon 041 228463.3894 BIKCA snentda, slonga ]5dnj n wo poide, pnidam.TMnM1794-185. eoo4 GNTRAINO peć malo rabljeno ir> 2.0001 cisterno zo ku^c^, prodom. Telefon 041 331-809.5740X)09. &6a4 Sporočamo žalostno vest,, da je umrla r^Ša upokojenka FRANCA SENEGAČNIK zobna asislenlk^ Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepetn spominu Srre VaSe več ne bije. b&lečin več ne trpite, nam pa žalost srce trga. solza lije iz oč. dom je prazen in otožen, ker. mama. med nmm Vas ni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. C3šče, babice, prababice in tete NEŽIKE JELENKO izBovš (24.12. i924'll. 11.2008) se islcreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom in znancem za izrečene besede tolažbe, molitve na domu ter darovano cvetje, sveče in svete maJe. Iskrena zabvala gospodu župniku Pergerju za obiske na domu in lepo opravljen cerkveni obred ter doktorju Đordeviću za prijazne besede in lajšanje bolečin, česar je bila mama deležna na domu. Iskrena zahvala velja tudi sosedi Štefki, mami Pepci in gospodu Če-bulcu za opravljeno molitev ter kolektivu Spar Voj-nik, ki nam je v najtežjih trenutkih stal ob strani. Hvala tudi gospe Jui^ec za sočume besede slovesa in pogrebni službi za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni eo26 ZENfTNA posredovolnko Zotiponje, ki je uponje v liubezen v preteklem letu povrnilo većkot 35.000 osebom, posreduje zo vso storosino obdobjo, brei-pbćno za ženske do 46 lef. Tsiebn (03) 5726-319,031 50 M95.Leopohl OrB-sr»ki p., DolerjovosBS, Prebold, n f*{ZZ£RIA Vesdi-Vefdi rse fonto m deto v $rrszbi. Telefon (03) 5718-210, Tomd. Tomoz Jonkovic, s. p., Grize 125. n 30.000 poftretfovanj, 11.000 novih peznanstov ^ bite v pr«t9U«ni Mu 6U«nj«nlh 2 na&o pomočjo. Letos Kaže. ()a jih bo še već, ŽenAna posredo valnboa za v«e generacfje. Zaupanje, Ookerga vas B6, Prebold 03/57 26 319, 031 505 495. 091 83 6 376 Pa^fi)! fMritiii luMkMhw MMt a Ml pidrviii Mali. Mdbw bmnra wetfM. knaiie aofrwM redn» lapodm. Wvnac^ etf a U^ n OAm i&o. Matmfci b 44.300G (Uii. l£PO, 26-letno dekle, ekonomsko tehnf-co, 165 cm, vHko, »Ii prijoteljo do 42 let. Telefon 041 248-647 Agentijo Alon. 6006 REČENO zopo^mo Mtokorjozizitusfliomi. f^udimo dekf lo nedobćen cos in dobro p!oći^. InformoDje: Pizzerijo Plrikoto, Teliorie2Utefoo (03) 4914-210,Petro. n Ishreni fantje l&£ejo preprosta, m-dekleta. Mnogo jih je, zato punce, D0z^enaia20ča/an|dtef jhbmz stroškov spoznaiie. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. LMMH OnM. M. OskiiM m9i. hWi Pnćajalu-ki na t ven u iščemo. Informacije po telefonu: 03/490-80-00 Alf Mipe d.0.0.. Caokariflvs t. SODO Cetje SIMPATIČNA, 36^etnoCel|onka^ modre od, ieli poštenego prijoteljo do 51 let. Telefon 04} 248-647. Agencijo Alon. eoo& UREJENA, 4^0, vftb žensko, z dobro služtK), Žeti pnjotelio do 50 let. Telefon 041 248-647. Agendjo Alon. 90ce INŠNIR oriiitekt, želi pnfoleljiro ali momico do svojih let.Teyor^041 248-647.AgemijoAion. ecos MOŠKI, 5i M, želi spoznoli skrnnno (n pritoQodlftvo žeo^ dobrego intoplego srto.TelelonOSl 879-989. eo32 DELO Ücefli. Imam tudi i^ušnje z vožnjo kombijo in !ii»iško vzdrževalnimi deli. Telefon 04186{M}66. sser OPRAVUAMO vso pleskorsko delo, hitro in kokovosino. Zo nomi oslone dsto. Hišni serves Voljči, Vilko Beukovic, s. p., Kosovelovo 16, Celje, lelefon 041 734-446. S867 PARTNERMO rn sofimncefjf^ko, pri iqem-nem projekiu, istem. Telefon 031 338-833, dopoldan. S938 wwWinovtt6dRik.com Podjet^Pn'&RC. d.o.o. Dif«ktorSre^oŠroi Podjet^ opravlja časopisno-zaiožni^. radijsko in agen-d)skQ-(Tžno dejavnost ^üslnv•.Pre$emoval9.3000Ce]ie.(ddon(0a)422S190, iax:(OB) 5441032, Novi lednik iz^s vsak torek in pet^ cena rorkovegia Izvoda je 0,31 EUK petkovega pa l^S EUR. Tajnica: Tea Podpe^n Veler. Naročnine: Majda Klanlek. Mesečna naroCrüna je 7,90 EUB. Za tujino je letna naroöiina 189,60 CUK. SievUka tran&akdjsk^ga ta-čuna:06000 0026731320. Nenaro<^nit\rokopisovi& foto- grafij ne vračamo. Usk: Deb, d.d.. Tiskarsko »'ediSče, Dunajska 5. direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6,5% davek na dodano vrednosi. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejČIC Računalniški prelon: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: wwv/jniQjadesign.com E-mail uredništva: iedmk€^n(-rcsi E-mail tehničnega uiednidtva: tehnika.tednik^t-rc.a RADIO CEUE Odgovorita urednica: Simona Brglez Uränica informailvnega programa: Janja (ntihar £>mail; radio@n(-rc.si. E>mail v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane ieranko, Špela Kuralt. Rozmari Petek, (JrSka SeliSnik, Branko Stamejčič. Simona Soiinič, Dean Susrer. Saška TerŽan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuol ostale agencijske storitve. Pomočnica direktoiia m vodja Agencije: Vesnä Ltjič Propaganda: Vofko Grabor. Zlatko Bobinac, Viktor Kienovdek, Alenka Zapulek» Rok ZaJožnik Iti^ (03)42 25 150 Fix (03)54 41 032, (03)S4 43 511 Sprejon o^asov po elekL po&ti: agendjaiS^t-FC.si it. 05 - 2. dMemlw 2008 m DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavliamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo dek>d8>aloi (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: httprZ/vvvMf.ess.gov.si; pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR • H/t: STREŽBA PUAÖE. PREV^ BlASA 2A NADAUWO PROOAJa FAKTURNE.' HEDOmfSI CAS. 2i.12iD08: FRI60 TRiMSPORT, TRCOVIHA IN GOSTINSTVO PHB ?I§EK U^ PATA 17.3000 COJE voummim N(^f«EM£$tA8nEHaA$ POHOCJO VIUČARJA. RAZFDfSU ÜSimSÜHi AK1K£OZIROMAPiUmDOlDČaČAS. 3M& SfO. 9.12Jm CaJSKE ME9IINE OÜ. CEUl CESTA VTRNOVUE 17.3000 CBJE KUHAR III • M/l'OPRAVUANJE POMOdAH OEl V mm. POMivAUE POSOX priprava hrane {ROjMUE. PAMRAMJE in mHA DSNOVNA PRI-prava HRANEl, tlUm DROZGA PROST» RA. OSTAIA OEIA PO NAVOOHU NAOREJENESA; OOLOtENCAl 1 MESEC. 3.II2008:»MP0WQI O.O.O; MANraWER Düi]. Pi CHJE.STANETOVA UUCAH.SOIUCQJE OEIAVEC BREZ POKUCA tmK OEIOVNO MESTO Ca^ «^ (tSČENJE POaOVMiH PflOSTOFtOV. DOLOCEN &S. 3 MESE* d l\2m: S00ca3 raOlRANA IN STWITVE OAO. 2EI£ZNA CESTA IG. 1QDQ LJU8UAHA ääüüE niOSTOflOV • M/2; ääüUE POSU)V-NIK PROSTOflOV. DELOVNO MESTO J£ V P& SIOVM ENP MARIBORSKA 140 {V STAVBI A2S PnvO KAOSTROPJE), OOlDfEK (AS. 3 MESECE. 13.1U0U:JUimADE. TRGOVINA. GOSTINSTVO, STOflfTVE. Q.OO,. PRUATOJEVA UUCA I. 3BĐ0 CBJC MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ -MOKTIR • M/l f^ ZACnim tEU PREVZAME OaOVNO OOKUMENTACUO (POSTAVTTVBIE UST!) IN MATBIALZA OELO, PRIPRAVI EfM» TI MATE^UL ORODJE. STROJE IN PRiPRAVE 2A OaO. IZVAJA POSTAVUAIUE M PODIRAHJE ŠOTOROV. KAL ODROV.. (NATOVAfUA. RAZTOVAR-JA. MONTIRA. DEMONTIRA! V SXLU)U Z OaOVNO OOMIMEPTACUO M POSTAVITVENIMI USTI SKRBI ZAPRAVOČA^ MONTAŽO IN OEMOITAŽO ŠOTOROV. HAL ODROV SKRRI ZA VABOVAIUE imOV. HAL IN SREISTW NA OBMOOü MOM-TA2.SKU0liU.Tim POPOTRERSXOMBII^ RANIM VOZILOM IZVAJA PREVOZ MATIRLUA IN OPREME': DOlOČEK CAS. 6 MESECEV. B.II200fl: RIBO 06IS. POSRaM^ TRGOVINA. IZPOSOJALE. O.aO. TIHAftIE % 3221 TEHARJE AVTOKLfPAR AVTDKLEPAR • M/t AVTOKLIPARSKA DELA. NEOOLOÖR CAS. aiUeOO; AVTO • KOŠTOMAJ MARJAN KOŠTOMAJ Si'. ZAD0BH0VAS7 6.3211 Skopja VAS AVTIU&UI. fnfl: AVTOUCARSKA DELA, NEDOU^ tik ČAS. t\um. AVTO • KO^OMAJ MARJAN KO^MAI S.P. ZADORROVA 57 B. 3211 ^KOfJA VAS AVTOMEHANIK AVTOHEHANIK - M/I I^^O m ZNAMK OSEBNIH VOZIL AVTOOPHKA. MONTAŽA AVTO-PUiČfV: DOLOČ» ČAS. 3 MESECI U.t2i006: AVTOMEKANUdRANt $QRAX tK BEZENSKOVA UUCA II. 3(100 CEUE EUKTROIN^AIATER MOlfTlR INTERNETNtH IN^AIACU • M/2; m TAŽA. saivts, 1ER VZDRŽEVALE HmRNFTNtH g^ALACU. DEU3 POTEKA NA TERENU; OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. \X\tm ADKCO RR. KADROVSKO SVFTGVAUE. D,Oil P0(ffiU2NICA ZBJL UUCA XIV. DMZUE13800 CBJE ELEKTROMEHANIK STROJNIK KOnOVSKIH NAPRAV • M/2; STRO^ NIK KOTIOVSKIH NAPRAV. NEDOCOÖN B.122008; MSIKSCHA RffNIRNICA DJ)i3. MARI> BORSKA CESTA 116.30QDCEUE SfiEOUA POlOiCNA IZOBRA^ MEMC M/l' MBUTVEIR SVHOVAKJE (2A MONTAŽO OKEN. VRAT). DBO NA TBUiU. N& DOLOČEN Us. 14.12m SfOPAR LB DESIGN. PROIZVODNJA IN PROOAJA. Oi^.O., ŽELEZARSKA OSTAJ. 3220^ NATAKAR • M/2: OELD V S^L OOLOĆDI tAS. 12 MESECEV. 13.112008; A3F • ZAPOSJTVE. STO RirVE IL0J3. COIA PRESNOVA l^A 56. B31Q IZOLA-LSOIA SREDNJA STROKOVNA AU SPlOŠNA IZOBRAZBA SAMOSnUNI TRŽMK NA TERENU • M/t SAMO-S^NOfRIDORVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSUIV.SKRBZAOBSmiEä STRANG. PRIPRAVA VSQINSKIH mourn fPD. DEU JE VEZANO IZ-OJUČNO NA TBIEN; NEDOU&N ČAS. l\Um MANPOWER aOJ3. MANPOV^ m. H CEUE STANETOVAUUCAH.308QCEUE NATAKAR NATAXAfl V MTEUJ !TMMAN CEUE - M/2; S7RÜBA JBH M PUAt STREŽBA NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 3.12.2(08; ANTON 7V0NE §TOR-MAN S?. • GOSTILNE- HOTEU ^TOflMAN. RIMSKA CESTA IB. 3311 iaiPETB V SAVMJaU KUNI NATAIJA • M/2.' STEŽBA PUAČ IN SUitK, 01^ iatait*^ 3MESECE. l2.lU0ei;NiaUS.ST& RITVE. POSREOKtSrvO. TRGOVINA. D.OJL UUCA CVETKEJERIN 3.3220 ŠTORE MIZAR MIZAR • N^ SAMOSTOJNO OPRAVUANA NA CHI STROJU. NEDD10Č8I US. 4.112008; MlO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA. OD O. NIK.VlilUAVAS1S.32l2V0JNK MtZAfl - M/2: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE MIZAASNH Oa V DELAVMa NEDOLOCBI CAS. V22tK», MU OPRBHA NRZARSTVOIK TRCOW NA. ODil. VOJNIK. VIŠNJA VAS 16.3212 VOJNfK MIZAR •M0ŠN;R0iHA>NS1^NA MIZARSKA OELA. IZDELAVA IN M0NTA2A STALNEGA POHIŠTVA, NEOOU}ČEN 14.12itA8: STOPAR Lfi DESIGN PROIZVODNJA Rl PROOAJA. DilJJ. ŽELt ZARSKACESTA3,a220!T0RE PROOAJJUK PRODAJALK TEHNIČNEGA BU6A • M/Ž; PRC^ QAJA TEHNIČNEGA BLAGA V MAIOPROOAJL NEDOLOC» 19.l2i008: INPOS. TBINICNA TRGOVINA NA DEOaO IN OfWONO, m, CEUL DrtXARHŠKACESTA2.30flQCaJE PROOAJALXA • K/2: mOOAiALXA V T71G0V1NIS TEKSTILOM IN NEPREHRAMBENIMI IZDELAL DO UJCENĆAS. 1ME^J.1I200a,'KIKTE]nU£N UND ND^fDOD. MUŽBA ZA TB6OVIN0, POSRE DNIŠTVO IN STOROVE DJLO. RUSKA UUCA 6. ZOOO MARIBOR FVODAJALf C - OaOVND MESTO V CEÜÜ • tflfi: PRtffiAJANJE aVILSKIH IZDEÜSIV V MANJSf MALOPRODAJNI TRGOVHI. OaO V OEUKATESL KID ZA DLABAJNO INVDfTlffiE; DOLOČEN ČAS. e MESECEV. 11.112008,' PEKARNA POSTOiNA, PROCVDDIUA. TRGOVINA IN GDSTINSTVa DÜ.O. KI&DOVORSXA OSTA 5 i. 6230 POSTOJNA PEK KK. PICOPEK - m/h PRIPRAVA SUROVIN. ME-^E TESTA TER PRPPRAVA TESTNIH IZDELXOV ZA PEČEUL RO£NO IN STROJNO TIHTANIE TER RDĆNO M STROJNO 06 JKOVAHJE TESTA. PEKA KRUHA. PEOVAINPIC PAKIRANJE IZOaKOV TER SKRB ZA ČISTO DELOVNO DKOUt OOUltEN ČAS. 12 MESECEV. ia.12i00fl: ADKCO HJL KADRO VSKO SVETOVANJE. DJLG. PODMIŽNJCA CEUE. IMJCA»V.DIV12UEi30l)0{:EDE EKONOMSKO KOMERCIALNI TiNNIK PRIPRAVNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ORMOtlE CEUA • H/2,' TTIŽENJE ZAVAROVALNIH STOfllTEV, NEIKU&I ČAS. 7i12i00t: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAMVAUA ZASTOPNIC ORUŽBA Düü. PARTIZANSKA iftJCA 19. 1000 Ul/BUANA ZAVM^OVALNI ZASTOPNIK ZA OMOCJE QUA • M/l TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV. NE* OOUlCa ČAS. I4.12J)08: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA ORUŽBA DJ)Xk PARTIZANSKA UUCA lOdO ÜUOUANA ADMINISTRATIVNI TEHNIK TAJNCA • H/l AOMWISTRATTVNA OBA. Hm U3ČEII CAS. 112.2808; SUPRA^AN, PODJETJE ZA UPRAVUAM.^ S STANOVAMSKIMI fil&UA. DJIJX. AOAMČEVA UUCA 1.3DOO CEU eiMMAZUSKI MATURANT VARUH L. MOŠKI; IZVAJAIUE VARSTVil POMOä PRI NEGI VAROVANCEV, POMOC PRI KOMUMKA-CUL OHRAUAI^ SPOSOMOSTI IN SPRETNOSTI DOLOČEN tAS. 2 MESECA. 3.122008: CSfTER ZA VjtfSIVD N DED GOUMC. NA SOUIVCU 2.3000 CEUE STROJNI TEHNIK VODJA PROlZVtttUE • M/t VCffiElUE IN OAGA-NIZACUA PflOIZVOMJE. NADZIRANJE. UPORASA PROIZVODNEGA R£2USKBA IN 0RU6EGA MATERIALA: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1112008.' an FRTTE PROIZVODNJA. TTtGOVINA. SKRITVE. QJLO, MiMBORSKACESTAM. 3000 CEUE CNCOPERATER • M/t NASTAVTTEV OeOBJJVANCA NA STROJU. NASTAVTTEV OnOOU. PROGRAMIRA lUE 20 OBUK NA SAMEM STROJU |»NUC KRMILNIK}. SODEIOVAUE PRI MOJnAŽI; OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. M12ttB: P1UH. PRfllZVOONJA. TBGOVWA. STORITVE. OOJI. DB DRAGI S. 3220 tTDRE LESMSKI TEHNIK KWEROAUST • M/l PRODAJA POlflŠTVA M VOOJA MANJŠE TR60V1NE S POHIŠTVOM. Hm U3(£N ČAS. il2i008; M)0 OPREMA MIZARSTVO IN TR60VINA. D.aO. VOJNIK. VIŠUA VAS 16. 32^2 VOJNIK KOMERCIAINITEHNIK KOMEAGALJST • M/2; PRODAJA. NABAVA. VO-DEUE OBRAČUNOV. fAKTORURANJE lOJEUVA POROČIL NEOOU)ČEN ČAS, t4.ll2eB8; STOPAR DESIGN PROIZVOOUA IN PRODAJA. D.DJ). ŽELEZAffiKA CESTA a 3220 ŠTORE KOMERCIALIST KOMERCUUST ZA GRADBENI MATERIAL • H/2: PROOAIA IN NABAVA BL^ V VEL9RMAJI. NEDOLOČEN ČAS. 18.122008; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA («EIO M MOBNO. 0,00, CEUE OPFKARNIŠKA (ZSTA 2.30(HI CEUE KDMERCIAUST ZA ORODJE • M/2; PRODUA IN NABAVA 8LA£A V VEFROOAJL NEDOUJČEN ČAS. 16.122006: INPOS. TEHNIČNA TUGOVINA NA OEeaO IN CffiOBNO. DM. CEUE. OPEKARNIŠU CESTA 2.3000 CEUE KOMERCIAUST KEML^ • M/t PROOAJA N NABAVA 6U&A V VELPRODUL HmSitOt ČAS. 11122008: INPOS. TEHMČNA TRGOVINA NA mim IN DROBM. 0.0.0. COJE. OPQ(ARNIŠKA CES[Al300aCEUE KOMERCIALJST(VSŠ) KOMERCIAUST. M/t' KOMERCIALNA DEiA. DOLOČEN ČAS. 3 MESCE. Vlim KUKOMAT. ORUŽBA ZA UVOZNO IZVOZNE CEUVNOSR D.O.O. MARIBORSKA CESTA 86.3000 CEUE IN^Nin STRCklNlSTVA VODJA PffOlZVDCNJE' M/t USKLAJEVANJE W KONTROURMIE PUNOV ffiED LANSIRANJEM V PR0I7VGDNJ0, USKiAJEVARIE PIANOV MED OBRATI. VOlSUE W ORSANIZACUA DEA. IZDELAVA MiSEČNIH PIANOV. NARISE REPRMAIERIAU ZA PflOIZVOOlUO. SX21B ZA ZALKE POUZDEKOV. POSTAVUANJE TERMII4 SKIK PUNOV. VOOEU IN UaOXSVANJE OEIA NA PROCZVODNIH SESTANKIH. 0060VW9I0ST ZA NEPOSREDNE STROŠKE PROtZVDOKlE DOGOVOR NOST ZA PRERAPOREJAfU DELAVCEV IN OO-REJAJLK PRERAZPMEOfTVE DELOVISGA ČASA IN OEU V POOAUŠANEM DELOVNEM ČASU m: NEDOLOČEN ČAS. 8.122008: MAIffOWER 0(LQ.; MUPOWEJi aao, PE CEUE. STANETOVA UUCA 14.30IK3CELIE INŽENIR El£KTnONIKE(VSŠ| VODJA SEFVISA M/t SEfMSAANJE V^SOKOKA KOVOSTNE OPREME (POSEHI SERVISI}. VODENJE SKi^E 3 SERVISER^. NAROČANJE REZERVNIH OELOV. SKRBZATEHHČNO OOKUMENTAOJa SKLEPANJE PONUie. KOMUNICIflMUE S STRANKAML PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV, REŠEVANJE REKLUilACU, DRfiANIZIRAlUE SGHUiAJUEV. P^ ROČANJE VODSTVU; NEDOLOČEN ČAS. 6.1Z2006; MANPOWER OOÜ^KANPOWER DJIJ^.PE CEUE STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO RNANCE. RAČUlOVDDSTVa RAČUNOVODJA • N^ Ž; VOOEKIE 6UVNE KIUI6E IN POMOŽNIH UUIG. PRIPRAVA POOATKOVIN POROČILO PDWAHJU TER BILANC. NEDOUIČEN ČAS. 3,^22306; GRADIŠ GRAOeENO PODJETJE CEUEaO. BUKOVŽUK 71. 30incajE OiPLOMIRANMNŽENIR GRADBENIŠTVA (VSI INŽENIR TEHNfČNIH STROK • M/t NAČRTDVAJifE. PRIPRAVA DELA. 0R8MIZRANJE. KOORKNI-RAKJE MAOZMAKJE EVIDENTIRALE. ANALIS-RANJE AimiANJE IN POROČAIDE V ZVEZI S STORITVAM. GRADBENIMI OEU iN 0PREHAŠK3MI OED ZUNANJIH IZVAJAUIEV ZA POTHEBE REAÜ-INVESnCU. INVESTKUSKEGA VZBRŽEVA NJE IN VZDRŽEVANJA OBJBOOV W OPREME IZ VWIKA JAVNEGA NAROČKKA: NEDOLOČEN ČAS, B.I22008: ^OŠNA BOLKŠMCA CEUi OflUKO VAUUCA&.3000CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 4VS1 KOMEROAUST ZA TRŽME PROJEKTOV Hi; USKLAJEVAUE DEU S PROfZVOOlUO. NABAVO IN VOOSTVOfil PtSJETJA. THŽEKJE PROJEKTOV. TR-ŽEME PROJOCmV POSEBNIH IZVEDB. VSIISTA-VUANJE DOLGOIOČNIH ODNOSOV S STRANKAM. PRIPRAVA PONLU IN POGOtS. (KAMZACUA W KOORDNACUA OELA. fOftOČAlUE O REAUZACUI ITO: [lOUDČEN ČAS. 3 MESSE. 6.1I2008.' MAN-POVkTER DÜXlj MANPOWER (ULO. PE CBX STANETOVAUUCA 14,30(0 C&Jf UNJVERZnUMI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCLAJJIO DEJAVNOST SAMOSTOJH KOMERUALtST »lAEftENeiA MATEIBAU. M/t'PROOAJA IN NABAVA BIAGA V VELEPRODAJI. KD0L0Č8I ČA& 18.122008: »POS. TĐMIČNA T^NA NA OSELO IN DROBNO. D DÜ. CELJE. OKKARNIŠKA CESTA 2. SSOOCELIE SAMOSTOJNI KOMERClALm EEKTRO MATBULA • M/t nODAJA iN NABAVA BLABA V VaEPROOA JI. NEĐIRĐČEN ČAS. 11122008; INPOS. TEHNIČNA mOVINA NA OEBEU) W DROBNO. DJlO. CEUE CmMMIŠKACESTAl 3000 CEUE SAMOSTOJNI KOMEROAUST OROOJA - H/l KIOaAJA IN NABAVA RLASA V VHEPROOAJI. NEDOU^ ČAS, 16.122008; INPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA 0E8EU] IN DROBNO. ODJ). CEUE. OPEKARN lä(A CESTA 2.3000 (ZUE SAMOSTIIJNI KOMERCIALIST KEMUE M/t PRODAJA IN NABAVA BLAGA V VELEPRODAJI. NEDOLOČEN ČAS. 16.122008.' INPOS. JOiHtHK TRGOVINA NA mm IN DROBNO. CSJE. OPEKARN IŠKA CESTA 2,3000 CUE SAMOSTOJNI KOMEROAUST VUAKDV IN DKOVJA • M/t' PROOAJA IN Nj^VA BLAGA V VElEPRODi^ JI.NEDOlDC3lCAS.18.1220O8;INPOS.TEKNlCNA TR60V1NA NA DEBaO IN DROBNa D.O.O.. CELfE. OPEKARNIŠXA(S7AZ3000(HJE Uf u^o' "^(smmmn Vam nI bilo nlkoUjasDO, kako vse kolfke urinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedoo ugibali, katera sestavina naredi dober kruh? A}i pa ie danes oe veste, kako nastaDe papir? Novi tednik io Radio Ceije vam zdaj ponujata odgovore na vala vpraianja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari ISa kupoD napiiite svoje podatke in nastanek (asa želite spoznati. Sr^ne izžrebance čalm pot v odkriva nje skrivnosti. linB.BrBmBfc: Nsslm: D^fotc Spmnrt feftn. kdkQ nastane (pređagajtB eno ali vsž avari): ^^B ns naHoK NT6RC. Pnlemm 19,3000 Cslft s nwoni M«odknvsr^ OSMOVNOlOLSKA BOBAAZBA äSniKA M/t üli&NiE PROSTOROV. ODLOČEN ČAS. B MESECEV, 6.112008.' TRERMANA OJ). DRUŽBA 006K6A POČUTJA. ZDRAVIUSKA CSTA 4.327flLA^ SOBARICA • IVt Čt^E. POSPRAVUiUUE TER UREJAWE HOTELSKIH SOB. SKRB ZA DEKORALUL' DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, l0.12i0D8;AieX0 H.R, KAEAOVSKO SVETOVAWE. DAO POORU^Nf CA CEUE UUCA XIV. DnnZUE 6.3080 cajE ČISTILEC • M/t ČlSČElUE TER SKRB ZA UREIENO PODOBO HOTELSKiH PROSTOROV. DOCOČEN ČAS. 6 MESECEV. IDJUOOI: ADECCO RR. KADRCIVSKO SVETOVAftIE DJXO PODRUŽNICA CUJE, UUCA XIV. DMZUE 6.3900 CEDE MONTER KUMAT1ZACIJSKJH NAPRAV MONTER PREZJiAČEVALJIlH NAPRAV • M/t MONTAŽA a£MOnW PfOlAČEVAUA IN KLIMATA 2ACUt NS)OLO(EN ČAS. 11.112008: INSTALA& ^MlBRA. BRANKO CEBlNSi>. KOIENOV 6RA8EN 4.1433 RADEČE MONTER VODOVODNIH NAPRAV VOOOH^ALATIR • M/t MONTAŽA WB^ ONIH INSTALACIJ tN OPREME ISWU^ CaS. n.12iOOI: INSTALACIJE MIBRA • BRANKO ĆEB1N iS. KOLENOV 6RASEN 4.1A33 RADEČE 80LNIČARIIE60VAIEC' OOtNIČAR PRlPRAVNIKM/t NEGABOLNKA. 0& loCen Čas. 6 mesecev. t)i2m. thbmana 0.0. DRUŽBA D0BRE6A PlJČUTJA. ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LA^O FRIHR Ri(ZER. ZAPDSUMO FRIffiUAVf.S. MITJA V LA^. NUOIMO REDNA IZOBRAŽEVALA » MOŽNOST NAPREDOUMUA. HRDČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.122006: FRQS1STV0 MITJA BARBARA VQERIP. JAKOB PRI ŠENTJIMU 21 B. 3230 ŠENTJUR UE MOZIRJE OSNOVNOkiLSKA IZOBRAZBA ČISTEM • li^ ÖSÜaUE POSLOVNIH fflOSTI^ ROV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.12i00l:fANHV-6tAČI&NiE1NTTt60VmADil.O.AAJAVAS1QI. 3301PETROVČE 6RAĐBENI TEHNIK TEHNCUK PRIPRAVE OELAiVtVOOI PRIPRAVE DELA POMAGA PRI VODENJU IN QR8ANIZIRANJU oa V PISARNI n NA »ADeiSČU. SOOELIUE PRI PROJEKTVIAIUU IN PRI POSAMONHPRO^H. SMUSTOJNO AU PO NAVOOtUH PfllPRAVUA TEHNOCOŠN) DOKUMEKTACUO ZA ffVEDBO m JEKTA - MADtUD HliE, OSTREilA. AIUPTACUO. NAD6RADILM!. PREIKUVD OBJEKTOV. POVEČANA OBJOGA S PRITOKOM, IPa. SKRBI ZA TEH-NOIDCUO QBELAVE IZDELKA 01 VZDRŽEVANJE PM6RAM0V. Z RAČUNALNIŠKO TEHNOLDOJO IN PROCRAMSK0 OPRan RtSE PROJEKT! • O&JEK-TL IZOEUUE NATANČNE IN JASNE OEUVNI^ RISBE NAVODIA. NAČRTE MOffTAŽL NAKLjUIA-NJA IPD.. Z NEPOSREDNO NADREJENIMI SE POSVETUJE O DOKUMENTAOII STRANK. REŠ^AH PROBLEMOV, PO POIROI VOOI RASOVORE S POSLOVNIMI PARTNERJI IN NAROČNIKI: NEĐ01A-ČEN ČAS. ;.12.2008: RROER MONTAŽNE ERiUHUE aOJ]. LOKE 40,3333 UUBNOOB SAVIUI ME SLOTlBISICg K«MJICi NEŽJA POKUCIIA IZOBRAZBA (DOaift) NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ. DOL^IČEN ČAS. n MESECEV. 5.122008.' MLADINSKI UNTER DRAVINJSKE OOUNE ŽIČKACESTA 4 A. 321Q SLOVENSKE KD1UCE ORODJAR OROOJAfl. M/t ORDOJAR IZDELAVO UTOPNIH. PREBLlALNtK DBREZiLMH, KALIBRIRNIH JB OSTAUH OROOU. PRIJAV IN PF^POMOČKOV ZA OELD V PROIZ\ß)ONJI; DOLOČEN ČAS. 3MESECE. 13.IZ20DB: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. 0.00. STRANICE SS. 320e STRANICE AVTO MEHANIK MONTAŽA M CIMONTAŽA • M/t' MONTAŽA IN OEMONTAŽA AVTOMOBiLSKiK DELOV. OOLDČEN ČAS. 6 MESECEV, S.IITOOB.' AVnNBPAD BUSER VLASTA flUSER SOVIČ SP. MLAČE 3 A. 32^5 LOb VOZNIK TOVORNJAKA N^^ PREVOZ VSEH VRST BLAfiA. ŽIVINE. POMOČ PRI NAI^AQANJU. OOCO VARJA ZA PREVZEM IN OOflAJD BLA&A.VOOI FW tlENCO ZA OPRAVUNO DELO: NEDOLOČEN ČAS. miZiOOS: KMETIJSKO 60ZDARSKA ZADRUGA. UX OPlimi^ CESTA 1. 3210 SLOVENSß KONJICE NATAKAR STREŽBA PUAČ AVt NATAKAR. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.122008: HLA^ PROIZVOONJik TRGOVINA. GOSnNSTVO. PROMET IN STtRITVE 0.00. KRIŽEVECS7.3Z0C STRANICE ELEKTROTEHNIK 'EL£KTRIKAR • M/t (PRAVUAIUE VSEH EL£K< Tn^VEZALNIK OEl IZVAJANJE SAMOKONTROLE IZDELXOV. SKRBNO RAVNANJE S SfeSTVI IN OROOJLKI SO MU ZAUPANA. UREJANJE DELOVNE GA MESTA. OBVEŠČANJE VODJE KAKOVOG All PREDPOSTAVLJENEGA D OPAŽENIH POMMJKLJ^ VOSnH NA MATERIALU IN PROIZVODIH. ISKANJE RAflONALNCH RE^ IN PREDLOOOV ^011 UV. UPO^ANJE NAVODIL NAORE^EGA M NAVODIL [Z VARSTVA PR( SLU. OPRAVUAUE mm DEL PO NALOGU VOOJE M ORGANLZA-CUSKIM PRHimiH*: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.12^008: BAUMlIUfR 0RAV1NJA PRMZVOONI DBRAT. OD O, DELAVSKA CESTA 10,3210SLOVEK SKIKOIUH^ UIŠCOTJUH RHI CELJIT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POLAGANJE GIPS PloSČ - M/Ž.' POLAfiAUE GIPS PIOSC IN ARMSIBCNG STROPOV. NEDOLDCSI ČAS. 4.]2200B: POLAOANJl GIPS PLO^ ANDREI KAVKA Si. mk L CELJSKE ČETE 22. 3230 Šentjur V»IL£C VARIK * M/t VSE VRSTE VARJ»JA. NEODLOČEN ČAS, 3.12i008: ZtOOPROf. 6RA0BBI($TV0 n STOROVE. LO.O. UUCA OU^ KVEDRA 20, 3230 ^JUR SRB)NJA POKUCNA IZOBRAZBA GRADBENI OEUVEC M/t VRTAWE. REZANJE IN ČIŠČEIUE ^ONA Z VDOMM CURKOM NA VISOK ?mK tlOLOČEN ČAS. \l MESEtfV. TIIZOOB; 6MS NeVED. STWnVBlO PODJETJE OOi]., DOLGA GORA IS. 3232 PONKVA VOZNIK TA» VOZILA • li^ PREVOZ OSEB. Hm LOČEN ČAS. 3.12^008. PIS • TAXI $7AJERC MAR-JETKA PODPIATAN S.P. UOBUANSKA (HTA 21. 3230 ŠENTJUR UE teUUUE PfU JEi4AH AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK • N^t' AVTDMEHANIČNA OEU IN KLffARSKA OELA. DOLOČEN ČAS. 12 liKSECEV. 2B.I2J00B: AVTO KNEZ rNG. C9IL KNEZ S.P. VI LUSOVA UUCA U240$MARJ{ PRI JELiU AVTOKIEPAR AVT1»IfPAR • M/t AVTOiaiPARSKA OFLX NEDOLOČEN ČAS. ZB.?2iOOB; AVIMfPiUISTVD IN UČARSTVO KRAJNC ÜS^X PRBKL B. 3240 ŠMARJE PRI Ja^ KUKAR KUHAR - M/t' PRIPRAVA tt KWANJE HRANE. OOIDČENČAS. B MESECEV. 7.1 Z.2008:ASSANDRi. TRGOVINA IN STOATIVl D.OD.. KIDRIČEVA UUCA 98.3Z60 ROGAŠKA SUT1NA KUHAR • M/t PRR^VA VSEH VRST m, DOLO ČENČAŠ, 3leSECL3.122008:EnKD.O.O;E71K om PosuniNA enota rogaška slatina. CEUSKACSTAl 3?Se ROGASKA SLAPNA KEMUSKIHHNIK IZDELOVALEC POLIZDELKOV • IVt'OELO V PRO^ mm. pRmvA in izdelava pouzklxov. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 18.l2i008: KOZME TIKA AfROOHA PODJETJE ZA PfKHZVOffUO IN PROMET S KO3I0IČNO KEMIČMMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IStELKI, 0.00. ROGAŠKA SUTTNA. KIDRIČEVA UXA 54.3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZfTFTNi DIPLOMIRANI EKONOMIST PROOUNI REFERENT ZA TUJE TRGE • H/t PRODAM KOZMETIČNIH IZDELKOV NA TUIH TRGIK. DOLOČEN ČAS. 3 MESEO. 14.12.2008: KOZME-TKA ABtOOITA KHUETJE ZA PROIZVODUO IN PROMET S HUZMEnČM) KEMfČMMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI mm, ao.0. mgaška siatina. KIDRIČEVA UUCA S4.3250 ROGAŠKA SUT1NA UNTVCRZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUSia TEHNOLOGIJE TEHNOLOG . M/t ORGANIZIRANJE IN VODE WE TEHNOLOGIJ DOLOČEN ČAS. 3 ME^ 14.12i008; KOZMETIKA AFROOHA PODJETJE ZA PROmONJO H PROMET S KOZMEnÖKI KEHI& KM) M KOSINSUIPIASTIČMMI lEtUO. 000. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UÜCA M. 32N ROGAŠKA PATINA MAGISTER FARMACIJE AAZVOJNIK-OEU) V RAZVOJNEM LABORATORUU • M/t RAZVOJ KDZMET^CNi}! IZKLKOV. DOlOC» Či^ 3 MESECE ^B.12i008:KQZMEnKA AFRODITA PXJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KERRČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDEUa D.OO. ROGAŠKA SUIINA. KIDRIČEVA UUCA64.3258 ROSA&A SLATINA DOKTOR MÜMCINE SPECIAL ST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPEOAIJST • 1^' ZDRAVNIK SPE QALJST SnOŠNE AU DRUZ^ MEDtONE V ZNUVSTVENEM DOMU ŠMARJE ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGA^ SLATINA. OMAVUAHJE SPE* UAUSTIČNIH STROKOVNIH DEL V AMBULAim. NEDOLOČEN ČAS. 4.112009: ZDRAVSTVENI DOM äklAfUE Kil Ja^. CEUSKA CESTA 16. 3240 ŠMARJE PRUaŠAH UEVEUMJE "" DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNI mVE ' M^ PREO ZAMOM (ILA m?m ORODJA. STROJE AU PRIPRAVE ZA oaa POSLLfŽUJE PRCBZVOONO UNUO. PO KONČANI OBDELAVI IZDELKE SORTfflA. ZUIŽ? IN OZNAČI T^ PRIPRAVI ZA NAOAUHJO OBDELAVO OZnOMA PREVZEM; DOUlča ČAS. 3ICSECE. B.l2200fi: RREP PROIZVODNO. TR6DVSKD IN GRADBENO POOJFTJE 0013. ŠTRBENKOVA CESTA 12.332QVELBUE POMOŽNI C^VK • M/t'MANJ ZAHTEVNO MONTIRA. KABURA IN PRIKUPUA PO ELEKTRO OOKl^ MENTACUL OPRAVUA MANJ ZAHTEVNA DEU PBI aEKTROMONTAŽl: DOLOČEN ČAS. 3 MESEa 3.l2iOOe: A60 GRADBENIŠTVO. OIANA OBLAK S.P. TRG MLjUSOSTI 8.3320 VELENJE POMOĆNIK ELEKTRIKABJA MONTER-M/t MONT^ KABURA IN PRIKLAPUA PO ELEKTRO DOKUMENTACUL DPRAVUA DOPffl.' NILNA 0£U PRI ELEKTROMMTAŽI, DOLOČEN ČAS. I MESEC. 3.12J0G8; A6D GHA!fiENI§TVO. DIMA DBUK SJi. TRG MLADOSTI 6.33Z0 VELENJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PROOAJA VTR60V1NI M/t PRODAJA IN IZDAJA BIAEA. OOLOČEN ČAS, B MESECEV, 6.I2J00B; LESARSTVO HUOO^^RNIK. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O.. CESTA TAICEV 1). 3320 VELEKIE NATAKAR NATAKAR • M/t POMOČ PRI STREŽBI V BAfHJ NA BENQNSKEM mm. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.12.2D0B: POSRSINISTVO. ROMANA OGRAJŠEK S.P. OTEMNA 14. 3201ŠMARDIO V RO^IDOUNI PRODAJALEC PRODAJALK NA BS AVt PKl&UA NA BEI^ CWSKEM SERVISU IN PRAUE AVTOMOBILOV, DOLDÖN ČAl 12 MESECEV. 6.122008; ROMANA m it. 95 - 2. december 2003 NOVI TEDNIK ELA - BRALCI POROCEVALCI 23 - CCflAJSEKSP; BS veibue 60remje. PARTIZAN- SKAnSTA15A.33?0Va£UE KUHAR olftifl kuhar ^ v kldvni bm ravne pri manju • wt samostojno priprasüawe fN limuuf PO JEDIlNfXiH RAZNOVSTIE OIEPIE IN NAVADNE HRANE ZA BOLNIKE TER MAUß ZA 2AP0Si£Nl nmVA IN ĆI^^E ZELfUAVl RAZD^JEVAIUE HRANE V OGREVALNE VOZl&S IN V POSAMEZNE PORCUE PO VRSTAH DIH. IZVAJANJE HACCP PRG6RAMA. PRIPRAVUANJE OE-LOVNIH POVRSIN TER t£tmi 1N VZOR^EVAIUE KUHINJSKE OPREUE. POSPRAVUARJE DELOVNIH PGVR^IN IN F^OS^OV. OPRAVUANJE DRUGIH Oa S SVOKCA SntWDVNEGA PSDflOtU 90 NAVOOIIU PR^OSTAVUENEGA: 0010^ ttö, 3Mf^(^.l0.rUSO8.'PSIHIATRl£NABOU4lSNIDA vaiNiic auska ihta 37.3212 vojnk rNŽEMIRRAČUNAlMIŠTVA SISTEMSß m2(NIR • Ufh oao na poorotlu iktigracue. dolocim čas. 12 he^, 8.ii2008: trenonf m računalniški M2ENIfllNC. äjmlrqva CE^a 6 a. 3320 vti£nje programer • h/t ku na pq0r0&1u pr05ra-merstva. določen čas. 12 mesecev, 6.)2.200e: trenonet gjlo. »a£unaljiii§ki inženirim;. ^mova cesta g a. 332(1 VaEUE »EŽALCC ~ POMOŽNI DEIAVEC 'OBUKOVAIfC lir • M/t PRIPRAVA MOOEUlV ZA VÜVANJI MEŠANJE GUNE. DOREZDVAÜJE IZOELKOV, OmM IN BMJŠUUE NO^; DO LDČINCAS. 3 MESEtl 3.12.2006: EnKD.DJX: ETIK aOil POSLOVNA ENOTA RD(iA$KA SLATINA. CaJSKA CKTA 7.32BQ ROGAŠKA SlATINA POMOŽNI KERAMIK RETUŠER IL • flOUŠIRAN^ KERAMIČNIH IZDELKOV, DOLOCEN ČAS. 3 MESEa 3.12.2008; ETIK O.OJ), EHK 0J3.0. POSLDVNA ENOTA ftO^ ŠXA SlATVIA. CEUSKA CESTA 7.32^ ROGAŠKA SLATWk KUUČAVNIČAR SKLADäMK M/l SKLADIŠČENJE MATERIALA. NAKLAOAMJE. RASKLAflAlU. SPREULJAfüE ZA^ lOa 08ČASNA POMOČ V DOAVNia ^ DOIOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.^ZJ008: IKDS MP fllN6 ZA KAOflE. ORSANIZACUD. SVETOVANJE IN DRUSE STORITVE. DXLD. VREČERJEVA UUCA14. aaiožALic SREDNJA STROKOVNA AU SPlOŠNA IZQBRA2fiA ZAVAROVALNI SVETOVJUC • ZASTOPNIK I NA terenu NA DBMDÜÜ ŽALCA • Wl SVETOVANEJ STRANKAM PRQOBIVANJE TERMINOV. PRIDO BIVANJE PONUOD ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ; DOLOČEN iAS. 24 HESESV.21.12J08fi: GRAWE ZAVAROVAÜiICA D.D. MAAIBOR POSLOVNA ENOTA LmiANA. XJ3MENSKEBA im 4.1008 LJUBLJANA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELO V PROiZVOONJl • OROVNO MESTO ŽAUC M/l' DBO V PROIZVOD»UL OOLO^ ČAS. 6 ME SECEV. t1L2D08; EVftOMOJSTER. ZAKUUČKA IN MONTAŽNA tEA V SAiaENt^TVU 1N TRGOVINA D.D.D.. UUBUANA. UUCA UU NOW 44. 1D0D UUBUANA NATAKAR natakar m/tstrežbapuačvldkaui moj ufte. n£00l|£en čas. 2u2.2008: kkarstvo in nepremtčnine dominik ku6ler s.p^ kapta 16.3304 tabor NATAKAR - M/Ž* STREŽfiA PUAČ V GOSTINSKEM LOKAUI-ONEVNieAR.OQUIČENČAS. 3MESE(Z. 21.112088: MAKROČn' TRGOVtlU NA DEBELO IN DROBNO. IZVOZ IM UVOZ m. SPOOUI KRAJ 32.2391 PflEVAUE SnäBA HRANE IN RJAČE • N^ STREŽBA HRA* NE M PUAČEVGOniNSKEM LOKALU. NEDOLOČEN ČAS. l2.l2i8Q8; OCOM, POSREDNIŠTVO ^VICA SPOLENAK JAKOP S?. ČOPOVA UUCA 23. m CELJE KUHAR KUHAR M/Ž.'PRIPRAVA VSEH DNEVNIH OBROKOV HRANI Sn^EŽBA HRANE. VZDRŽEVANJE HACCP SISTEMJlOOLDČENČAS. 14 MESECEV. lIZiOBB; ZAVOO SV. RAFAELA VKANSKD, SOCIALNO. VARSTVENO IN ZDRAVSTVENO OaO TER DRJS 00-BROQEUIE OÜAVNDSa VRANSKO 144 A. 330S VRANSKO RAČUNAUltKl TEHNIK RAZVUALE ERP RfŠnEV • IVt'PAOGRANRRAUE MiCROSOrT NAVtSnUA AU DRUGIH POSLOS^IIH REŠITEV. NEODLOČEN ČAS. joob: ejrtmi a^NALNIŠKi INŽENIRING. DJ3.D. S^KA PIRE-ŠICAl33tG ŽALEC Z080TIMNIK ZOBDTEHHK • PRIPRAVNIK • M/Ž: IN NA-LD6E ZDBOTEHNDIA. 00U3ČEN CAS. 6 MCSEtEV. 4.12i00fi: ZOBNI LABORATORIJ. MARTIN PRA PRDTNIK S.P. ŠLANDROV TRG 18.331DŽALK KEMUSKI TEHNIK '2eAlEC. DELJIVND MESTO JE V KlU UBOJE . MOSKI H/t KONIROUflA DEUIVANJE PE&. PRID» PUNA. mOVANJE VENTHA!(AJEV fN STAIUE TEMP^niRE KONTRDURA ČAS POM^ KA IN 6STDST KANALOV. KONTRDURA KVAU-TETU ŽGANIH izdelkov. KONTROURA TESNENJE PUNOVOOOV. GORENJE GORILNIKOV. HO OOIOCEN ČAS. 3 MESECE. 3.I2i00B: EPK 0.0.0: ETIK m. POSUIVNA EfCTAfflHiAŠKA SLATINA. CaJSKA CESTA 7.32B0 RD&AŠKA SLATINA FAAMA(^SKITEHKIK MRMACEVISKJ TEHNIK PRAVNIK • hVt DELO FARMAOVSKEGATIHNIKA. OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV 2B.I2 JODS; ZELiNC CVETKA • LEKARNAR. ERAäiNSKA CESTA lUStZPREBOU) LESARSKI TEHHIK PROJEKTNI KONSTRUKTOR • NVt mA PO NAVODILIH NAORLIENEGA. RISANJE V AUTOCADU. SPRIMUANJE PROIZVODNJE-. DOlOČa ČAS. 3 MESECE. t3.12JQ08; ^A Vi^ GOMILAO. PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. ÜM.. ŠMATEVŽ tt 3303 60MILSU3 Dobrodelnost napolnjuje V nedeljo, 9. novembra» je bil v dvorani Slomškovega doma na Ponikvi pri Žal-cu drugi dobrodelni koncert z naslovom Glej, prihajam» ki so ga organizirali s^e-lavke in sodelavci župnij* ske Karitas. Karitas deluje na Ponikvi šesto leto in s svojim prostovoljnim delom sodelavcev in darovi župljanov pomaga ljudem v materialnih» pa tudi duševnih stiskah. Ker so potrebe vedno večje, so organizirali dobrodelni koncert z namenom, da vsa zbrana sredstva ostanejo na Ponikvi v domači župniji in se razdelijo ljudem v stiski. Na Ponikvi deluje tudi RK Ponikva, ki izmenjaje s Kari ta som organizira dobrodelni koncert, kar pomeni složnost in sodelovanje med dobrodelnimi društvi v kraju. Povabilu za nastop so se velikodušno odzvali domači nastopajoči in sicer: Moški pevski zbor Ponikva, Mešani cerkveni pevski zbor, Otroški cerkveni pevski zbor» Ljudske pevke, citrar-ki Meli in Karmen Zidar Kos, Harmonikarji s Ponikve, Otroški csrkveni pevski zbor Folklorna skupina Ponikva in gostje: Maja in Boštjan Dermol, ansambel Dominik, ansambel Franca Žerdoner-ja. vokalna skupina Svit, ansambel Mladi Rusi z gostom Tonetom Rusom, godba na pihala Dobrna» ki je imela premierni nastop ter Majda inMaijan Petan. S svojim humorjem sta koncert popestrila znana humorista Strašna Jožeta. Prav tako so se prošnji za spoitzorstvo odzvak vsa društva v kraju, KS Ponikva, občina Žalec kot glavni sponzor, posamezniki» podjetja, ustanove in mediji iz Savinjske doline ter Savinjska televizija kot medijski pokrovitelj. Dobrodelnega koncerta se je udeležilo veliko dobrotnikov, saj je bila dvorana Slomškovega doma napol- njena do zadnjega kotička, med njimi seveda veliko eminentnih gostov. Tako je Rok Metličar, predstavnik Škofijske Karitas Celje v nagovoru poudaril, kako je pomembno v teh Časih delovali dobrodelno, saj dobrodelnost človeka notranje napolnjuje in ga usmerja v svetost. T\idi domaČi župnik Tone KraŠovec je spregovoril o do-brodelnosti in se zahvalil sponzorjem, nastopajočim, udeležencem ter organizatorjem koncerta, [van Jelen, predsednik KS Ponikva, je pohvalil delo župnijske Karitas in se veselil tega» da je med nastopajočimi kar polovica domačih. Tako se je ponovno pokazalo, da se največje bogastvo skriva v ljudeh. Iskrena hvala vsem za odprto dlan. ŠTEFANUA KOS ZIDAR Ervin Fritz na Gomilskem Erafl Fritz ob nastopajočih Kuitumo društvo Gomil-sko je pripravilo v sredo, 19. novembra literarni večer, na katerega so povabili pesnika, dramatika, dramaturga in prevajalca Ervina Fritza, ki je bil rojen leta 1940 v Preboldu. Z njim se je pogovaijala Magda Šalamon, njegovo poezijo je brala Lucija Blatnik, glasbeno pa sta večer opremili Barbara Trogar in Eva Skok. Njegov opus zajeiT^a poezijo» pesmi za otroke, satirično dramatiko, radijske igre, son-ge in librete. Prvo pesmško zbirko Hvalnica žLvijenja je polo-äl bralcem na mizo leta 1967. V nadaljevanju njegovega ustvarjanja je izšlo še enajst pesniških zbirk, tri 2^>irke pesmi za otroke, prozno delo za otroke Devet zgodb in deseta desetni-ca» ter mnoge dramske igre. V letošnjem letu pa sta dve njegovi pesniški knji^ izšli v več kot 26.000 izvodih. I^o - Drugačen svet - je odkupil sindikat Glösa, drugo - Vrane • pa je za vse sedmošolce v državi naroČilo ministrstvo za kulturo. Prevedel je svojega vzornika Ber-tolta Brechta Pesmi in Opera za tri groše ter Wilhelma Buscha JoŠtinJaka. Fritzev umetniški opus prežemata satira in motivika vsakdanjega življenja» svojo ustvarjalno energijo pa v veliki meri posveča Še otrokom, Dogodki iz življenja so mu oblikovali socialno čuteč pogled na svet, Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada» leta 1993 Savinovo nagrado s plaketo» leta 2006 Ve-ronikino nagrado za izbrane pesmi iz zbirke Ogrlica iz rad in letos nagrado večemica. V pogovoru je izrazil nezadovoljstvo glede materialnih avtorskih pravic, ker založbe in pa tudi časnih neusmiljeno grabijo avtorske pravice. Po uradnem delu večera je sledilo še družabno srečanje umetnika z obiskovalci. MAGDA ŠALAMON Rimljanke spet vadijo Po odhodu pevovodkinje Alenke smo pevke vokalne skupine Rimljanke pričele z iskanjem novega pevovodje. Vesele smo bile, da smo bile v domačem kraju deležne tolikšne pomoči, vsi so nam želeli pomagati, da bi čim prej pričele ponovno z vajami. S prošnjo smo se obrnile na domačinko Polono Aškerc, ki nas je pod svoje okrilje sprejela že konec oktobra, takrat smo imele že prve vaje. Vesele in hvaležne smo ji, da nas je sprejela in nas že intenzivno pripravlja za koncert, ki bo decembra. Skupaj smo bile na intenzivnih vajah v IzolL Storile bomo vse» da je ne bomo razočarale- JK wiitfw.radiocelje.com Rimljanke z novo (»vovodkmjo Polono /Ukore (^tttd v prvi vrsti) ^95-2. december 2000 m Damjan Trbovc z ženo Jovano in Zojo Na zajčkovi sceni Na premieri novoustanovljenega Zavoda Talija - ustvarjalnega laboratorija se je poleg otrok zbralo veliko znanih Celjanov, ki so prišli Barbaro Vidovič »popljuvat« za srečo na novi umetniški poti (takšna je stara navada med gledallščniki na dan premiere). Veselje s poklicno kolegi- la tudi igralka Tina Gorenjak. CO je tako med drugimi deli- ki je pred leti, tako kot zdaj Milan Rajtmajer rn Said Ahmad, eden izmed najvplivnejših ljudi v osrBd-n|em nemirnem delu Jemna. Nekaj dni kasneje je Rajtmajer spoznal tudi prvo Ženo Osame bin Udna, s katero sta se pred veČ kot desetimi leti razšla. Celjski zdravnik obiskal bin Ladnove Celjski zdravnik, turisiični vodnik in popotnik Milan Rajtmajer se je pred kratkim vrnil iz Jemna. Med tritedenski potovanjem po deželi je obiskal tudi puščavsko pokrajino Hadramavt in vasico Araubat. Tam se je rodil oče Osame bin Ladna, Mohamed. Osama je bil 17. izmed 52 otrok. Družina se je kasneje preseüia v Saudovo Arabijo, kjer so ustanovili gradbeno podjetje Bin Laden Group. Danes v Arau-batu živijo še bratranci in nečaki Osame bin Ladna, ki se sicer zelo otepajo medijske pozornosti» kljub temu pa izražajo močno nasprotovanje dosedanji ameriški politiki na Arabskem polotoku. m Barbara, prav tako izstopila iz celjske gledališke družine in odšla med svobodne umetnike. »Igrica o zajčku Branku je prisrčna» ljubka predstava na mini sceni ima odlično glasbo, ki si jo zdaj vsi prepevamo. In seveda sta tu oba izjemna igralca. Barbara in Damjan "Wove, tako pri interpretaciji kot uporabi lutk, saj moram reči, da igralci večinoma ne znamo animirali lutk. ker nas tega, žal, na akademiji niso učili. Zato sem ju toliko bolj občudovala.« Prav tako navdušena je bila Tinina 9-ietna hči Nina Barbara (vse bolj in bolj podobna mantici), W jo vselej spremlja na gledaliških do-godiuh za otroke. TUdi Tina ima trenutno polne roke dela. »V tem času je to muzikal Prava dekleta, katerega premiera je bila pred mesecem dni, prva ponovitev pa v Žalcu.« In kdo so Pra- va dekleta? Tina v smehu pove: »Najboljši igralecSLG Celje minule sezone Kristijan Cuček, ki igra tri različne vloge. Katja Santl, Anja Robida, Maja Martina Merljak in jaz. Režirala je Zvezdana Mlakar, nekoč tudi celjska igralka.« Najmlajša gledalka na predstavi o zajčku je bila brez dvoma dvomesečna Zo-ja, hči igralca Damjana bovca In njegove žetie Jo-vane. Dojenčica je pridno kot miška poskušala zvoke in glas očka »zajčka« in budno spremljala dogajanje na odru iz varnega naročja mamice. Novopečena starša sta na malo Zojo In njeno veliko vnemo do spremljanja različnih kulturnih dogodkov zelo ponosna. Jok očitno prihrani za vesele nočne urice ... Barbarin sin JuŠ pa je »že pravi fant, najstnik«, pravi mama in se privije k njemu za skupno fotografijo. Na predstavo je Juš »priskakljal« po eni nogi, ker ima drugo v mavcu, a spodobi se, da je prišel na mamino premiero. Barbara je ponosna nanj tudi zato. ker jo pri njenem umetniškem delu podpira in razume kljub »nerodnim« letom. »Zna biti tudi kritičen»« pravi Barbara. In kakšen je njegov komentar k zajčku? Igrica je lepa, a zanj preo-tročja ... »Res je! Namenjena je otrokom iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol,« se je strinjala s sinovim mnenjem Barbara Vidovič, medlem ko smo v dvorani za izjavo zaman iskali še '>nienega<« Branka, avtorja odlične glasbe. Želeli smo mu le čestitati! MP celje 95a n.9 lOOJ 90.^ MHz Tina G z Nino Bsrtaro Barbara VidoviČ in Jus FOTO TEDNA Foto: KATJUŠA Št. 95 - 2. dec^mbw 2008