• - ' ФЏ. ejfotrifob €■/& d,. T ■ЏфвШзаm V dvSonrf SHS aav^»i>»MTI fjarointim Usta: Čelo leto K 120-^ pol Jela Т ^ > želrt let* S 30- Izven Jugoslavije: iC«I© K 150' , Inserat! als oznanila se ra. sefunsjo po dogovoru ; pri večkratnem fnseriranju primeren popust, ilpravništvo sprejema naročnino, mm-zie in reklamacije.-Telefon št. 220. '%*%’• Шћтжш&ш* sw f % h Keedvisen političen list za slovensko ljudstvo &mm 13» JvaliJsk ЖВШЋ* тШЗШЗиаждимагажаа^^ v’maravgwyg^^_- »««aineanm Kavllica «stane 1 krono. .Straža* khaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo !n uprtftniStvo je v Maribora, Koroško cesta št. 5. — Z uredništvom se more gOTo vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste.-----------— Telefon ši 220. SjapjesaagMrararaaBMtiBffiiBa^^ EseftttllK SI$X. Izpod soriškega sclnca. Miren pri Goi'iei, 6, jul. Sroječasrio, ko Џ bila naša severna narodna meja najbolj ogrožena, je hotela usoda, da sem jo po svojih skromnih močeh „stražil“ v „Straži“. Sedaj, ko je na;s gor iške Slovence prisodila rapallska’ pogodba Italiji, me je vrtinec življenja zanesel na solnön© plitvine ob naši' Vipavi, ki se zdi še sedaj nekam preplašena od grozot vojne' ki,so divjale ob njenih bregovih.,. .Takrat so goriškim Slovencem sijale ugodne zvezde in so njihove «dehteče, globoko razorane njive obetate .najboljših sadov. Naš sever je bil pa mračen in teman, njegovi hladni vetrovi so zastrupljali našo kri in kvarili naš mozeg: bilo je tam težko življenje! Sedaj je narobe, sedaj je drugače ih 'š® precej drugače . . . Pa kaj bi se človek prerekal s svojim klsmetom, Kismet je kismet je rekel včasih v šali rajnki dr. Krek. Čeprav, je v vzduhu marsikaj svinčeno težkega, se človek vendar koplje v razkošju našega goriškega sobica, ki radodarno siplje nanj svoje omamljive žarke; Goriško sobice! Kdor je občeval z našimi ljudmi v begunstvu bo vedel, kako so hrepeneli po svojem goriš kem nebu in goriškem solncu. Je tudi res nekaj nebeško lepega, ko naše soiree iz vedrin našega neba razsipno lije na drhtečo zemljo. In kolika prelest, ko s® dviga zjutraj izza Vipavskih hribov in ko tone zvečer v nižavah proti Siriji Adriji! Včasih je naše solu ев res nekoliko preveč pekoče, toda letos niti te slabosti nima, V maju, ko še nisem bil tu, je bilo baje že nekoliko prevroče, sedaj pa je prav prijetno,.. Ge kakšen dan vročina izjemoma bolj pritisne, ohladi navadno že dragi dan prijeten dež razgreto o-zračj e. Imamo pa drugo neprijetno vročino, ki naš bolj pali kakor naše sobice; vprašanje naše bodočnosti nam podžge mnogo neprijetnih, „vročih“ ur. Kako si zasigurati narodni obstanek in narodno posest; kako si pridobiti politične pravice in svoboščine, ki nam pritečejo; kako omogočiti ljudstvu kulturni napredek in ga ob-varovati gospodarskega propada; kako mu vštvariti , njegovi samozavesti in inteligenci primerno sociijalno življenje ? To so zadače, ki čakajo na rešitev in vpijejo po delavcih'. Ne mislile pa, da se ud a jemo fatalizmu in čakamo prekrižanih rok na konec, Ne, ne! Zgornja vprašanja sem vrgel na papir, ker so ve-levažna in za nas živijnnskega pomena, Hotel sem na ta način samo kratko, toda krepko označiti delo in borbo, ki čaka gor iške Slovence. Umevno in naravno pa je, da se takih da-lekosežnih vprašanj ne da rešiti od danes do jutri. Treba je časa, dela in požrtvovalnosti! Prvo pijonirsko delo so pa naši agilni politični in kulturni delavci že zastavili pri vseh označenih problemih in ne brez vspehov. Zato in ker sem rojen optimist^ ne presojam našega sedanjega položaja tako črnogledo kakor bi mogoče kdo sklepal iz zgornjih mojih povdarlcov. Prvi predpogoj je seveda, da se ved no živo zavedate, da- spadamo etnično k .Vam.- Posedaj so goriški Slovenci pod novimi gospodarji preživeli in pretrp'e-p že mnogo slabših položajev, kakor trenutni. Lansko leto nam je grozi-‘a komunističoo-italijanska poplava. vsepovsod so se vračali ljudje, žejo mnogo njih iz ruskega vjetništva, ät! so dobili doma same podrtije, rušeče in groblje, ter so bili obsojeni v onrake. Naravno, da so bili zelo dov__ Xetni za utopistični boljševizem. Po-?nam odličnega goriškega političnega 111 kulturnega delavca, ki je prišel iz bmkega vjetništva prepojen z boljše-‘rišktmi idejami. Ko pa je stopil v re- alno politično delo na Goriškem in presodil položaj, je takoj uvidel, da pomenja za nas komunizem narodno smrt. Slišal sem ga, ko je na javnem shodu, brez ovinkov priznal, da je bil ob vrnitvi iz vjetništva prepričan bolj-ševik—komunist, da se je pa odpovedal tem načelom, ker vidi, da so za goriške Slovence pogubonosna. Uničeni bi bili narodno, gospodarsko, kulturno in socijalno, kajti vtepite bi se v rdečem morju italijanskega komunizma, ki je v prvi vrsti italijansko nacijonalen in še le potem, daleč potem — mednaroden. Enako kulturno - politično metamorfozo, kakor ta prijatelj je napravil gotovo še marši kak drug Goričan, Druge je spametovalo zopet dejstvo, da je italijanska vlada tiste čase z vsemi sredstvi podpirala propagando komunizma. Jvled tem , ko se druge stranke niso smele ganiti, so prirejali komunisti javne 'shode in vršili najživahnejšo agitacijo. Bilo 1 je preočividno, da podpira vlada komunizem samo z enim namenom: streti odpor Slovencev! In to spoznanje je ljudi streznilo. Tretje zopet je rešila njihova zdrava, globoka narodna zavest, ki so se je bili napili z maternim mlekom in ki je pred vojno tako mogočno valovila preko naše dežele. Čutili so instinktivno zablodo in zmoto, ter so se je otresli. Naštel bi lahko še razne vzroke, ki so zajezili komunistično poplavo, toda naj zgornji zadostujejo. Dejstvo je, da za brezciljni komunizem med našim ljudstvom ni ugodnih tal. Volitve so to jasno dokazale, ln kar je še bolj razveseljivo: po volitvah se je položaj še zboljšal. So vasi, v katerih je bilo še precej komunističnih v oklicev, kjer pa sedaj težko najdež človeka, ki bi se ne sramoval priznati, da je volil komunistično. Zadnje mesece se je razpasla po 'Julijski Benečiji še druga nadloga: fašisti. Tudi na Goriškem jih poznamo, V čast naših ljudi pa moramo pribiti,da se je našla le v malokateri vasi propalica, ki se je dala Udinjati v službo nasilnega italijanstva. Ako pomislimo, da je ta služba nudila u- godno materijelrm stanje, brezskrbno življenje in še razne druge prijetnosti, potem moramo značajnost naših ljudi še tem višje ceniti, Ker so- pa, kakor rečeno, naši ljudje Judeževo službo z malimi izjemami odklonili, ni mogel postaviti fašizem korenik po deželi. Razpasel se je samo po Gorici in nekoliko po nekaterih večjih krajih, kjer je več uradniških in drugih priseljencev. Pri volitvah je pa fašizem v našem volilnem okrožju doživel popolen poraz. S slovenskim delom Gorice je volila tudi Gorica in Furlanija, jv© n dar niso dobili fašisti niti enega mandata. Kakor gotovo že veste, smo dobili, mi Slovenci 4 mandate. komunisti pa enega, Gorica je tedaj v italijanski zbornici zastopana pravzaprav po Slovencu. Edino pravilno, kajti Gorica, je središče slovenske Gririške. S to volilno zmago in sedaj še z odločnim in spretnim nastopom naših poslancev dr. Wiilana in S čeka v rimski zbornici, se je naš politični ugled znatno dvignil in našti samozavest okrepila. Naj za danes zadostuje. Prihodnjič vam bom nekoliko pokramljal o naših kulturnih in gospodarskih prilikah, ter o drugih zanimivosti — seveda, če mi bo g, urednik dovolil. Ko sem pred dobrim mesecem odhajal preko meje nisem imel prilike, da bi bil vsem svojim številnim prijateljem in znancem stisnil roko. Preselitev celotnega tovarniškega. inventarja, naše „Čevljarske zadruge“ iz Vrbovca pri' Mozirju v Miren je povzročila mnogo opravil. Slo je pa vse v redu in gladko, ter se zadruga že pridno pripravlja, da bo lahko tudi v bodoče točno in s prvovrstnim blagom postregla svojim starim in tudi novim odjemalcem onsjtran meje, Ker sem bil tedaj zadržan, da se od mnogih prijateljev nisem mogel posloviti, kličem vsem: Bodite iskreno pozdravljeni! Ohranite ljubezen, ki ste jo gojili do nas beguncev, Še za nas, ki smo brez lastne volje italijanski podaniki ! V mojih mislih si večkrat sežete v roko jug in sever; naj bo tako tudi pri Vas! Polde Kemperle. Nekaj o manifestu demokratske stranke. Na večmesečni dopust je poslal Pušic poslance. Zeljjo po počitniškem veseljačenju so začutili tudi demokratski poslanci in so izdali sedaj po že temeljitem oddihu 9. t. m, poseben manifest na svoje volliiöe. Sicer nima ta proglas demokratske stranke nikakega pomena za nas Slovence in Hrvate, ker smo itak oboji proti demokratom in njihovem ustavnem skrpucalu, vendar se ga hočemo dotakniti radi dejstva, ker bode iz njega vsaoega poštenega človeka: strankarsko neosnovana; megalomanija, popolno nepoznanje ljudskega mišljenja in razpoloženja n apr am ustavi ter višek policajdemokracije. Strankarsko megalomanijo razodeva ta manifest, ko se baha,, da so stopili demokratje 28. novembra 1920 pred narod, iskajoč zaupanja. No, pri nas v Sloveniji ter na Hrvatskem 'so ga pač pri narodu iskali zaman j že tudi v letu 1920 pried konstttuarituimi volitvami. Nalovili sp si glasove le po politično mijnezavednejših krajih Srbije iri Makedonije, kjer je še leta 1920 zvabita volilce na demokratske teman-ce politična tradicija raznih srbskih političnih dinastij. A kljub ravnokar omenjeni ter namišljeni strankarski megalomaniji pa priznavajo demokrat-ie vendarle v manifestu, da niso izšli iz zadnjih parlamentarnih volitev s tako močjo, kakor so računali. (Predvsem nikakor ne v Sloveniji in na Hrvatskem, Opomba uredn,). Po besedilu demokratskega proglasa si domišljajo gospodje motilci JD.S zlatega teleta, da spada sedanja ustava med naj s vobodoumn oj še na svetu. Gotovo že radi tega, ker je bila naj bolj svobodno kupljena in za-Sigurava svobodo samo demokratskim koritarjem in je „Tabor“ sam pisal o njej: „Gospodje, ki kujejo ustavo, si domišljajo, da je to ena najmodernejših, v resnici pa je ena najbolj nar zadnjaških, kar jih svet pozna“® („Tabor“ štev. 123, od 3. jun. 1921). Demokratska stranka je nadalje pogodila, vsaj tako je pisano v manifestu, s svojim- postopanjem stvarne želje (koritarske posameznikov,. Op. uredn.) naroda in bo za to svojo politiko našla razumevanje in odobrenje v našem politično zavednem narodu.' Ravnokar citirane besede so že vrhunec zaplankane megalomanije. Kako sta hrvatski ter slovenski narod razumela ustavo že koj pri njenem sprejemu, je povedal dovolj dan proslave ustave, ki ni mogel biti hladnejši kot je bil in še "ono pičlo slavje, ki smo videli po mestih, se je doigralo prisiljeno ter na pritisk poiieajdemokratskih oblasti-. Slednjič pa, se dotakne policajde-’mekratski manifest megalomanično prte smojene osvoboditve kmeta, ki naj smatraj, demokratsko stranko kot svojega največjega prijatelja. Jugoslovanski kmet j,e in bo smatral demokrate kot svoje najljutejše krvosese. Saj našega kmeta ni nikdo v naši državi od prevrata sem do danes še tako izžel in do mala uničil kakor ravno koritaj;sko, preko vsacega. ozira egoistična poli c aj demokr aoi j a, ki zlorablja kmeta le kot osla davčnih bremen. Manifest naših demokratov pa razgalja (tudi vso nagoto nepoznanja mišljenja in razpoloženja naroda napram ustavi. Proglas hvalisa bahavo ustavo, ki je rešila vprašanje agrarne reforme. Demokratje so že pač nalašč pozabili (recte zamolčali), da se je ria--rod, osobitej oni v Bosni in južni Srbte ji, ki je tiščal m porival demofcratsk© politični voz nekako tradicijonelno, že dovolj uverii, kako je rešila ravno konstituanta agrarno reformo v Bosni Ravno demokratje in radikali,, ti glavni kovači ustave, so kupili ustav za agrarno reformo na račun kmetskega davkoplačevalca in izplačali milijonske s vote za turško veleposest, ki bi morala po pravično izvedeni agrarni reformi pripasti seljaku, kar teremu je bila oropana s silo, brezplačno. Kakor so rešili demokratje vprašanje agrarne reforme pri kupčiji u-stave, tako ga bodo tudi po ustavnem, sprejemu. In ravne tega, za naščga južnega, Seljaka, najžaJostriejšegk dejstva se narod zaveda, ker ve,, da že in še bo plačeval ogromne davčne svo‘ te samo na račun agrarne reforme po demokratskem receptu. Na račun ljudske nerazsodnosti grešijo (Mmok'1'atje v svoji mamtesita-torični trditvi, da so doprinesli pri sklepanju ustave marsikatere žrtve. Da, da žrtv’e, a ne na svoj kapitalistični račun, ampak na kožo ter žep vseh .davkoplačevalcev, ker so razkosali na oblasti slovensko-hrvatske pokrajine in jih tem potom izročili na nemilost koruptnemu birokratizmu. Žrtve že zahteva in jih bo še več tir-jala sedanja ustava, a nikdar ne od demokratsko politične gospode, ampak od pomilovanja vrednega naroda iz vrst sedanje opozicije. Baš ravnokar omenjenega fakta se zaveda narod že danes. Tretjič in slednjič se ponaša manifest s policajclemokraiskim režimom, ko pravi, da zasigurava ustava državljansko svobodo. Tp ustavno svobodo si IkkIo demokratje tolmačili ter u-dejstvovali po svoje ter zase, za vse druge mate ljudi, ki mislijo malo drugače od dinastije Pribičevič in Žerjav, pa bodo imeli vedno pri rokah drakonske obznane, ali pa jih bodo skušali izvali potom od njih samih improviziranih zločinov, O svobodi od demokratskih elementov zveriženega ustava ne bodo sodili in jo proglašali v manifestih demokratje, ampak prte prosti človek, za katerim že stojita dar nes policaj ali ž an d ar, (ja ga zatvo-rita za vsako svobodneje misel, kaj še le besedo ali celo dejanje^ Prav ob koncu mamfesStacijskega skrpucala so se pa demokratje sami zavedli, da so zaupali papirju preveč megalomanije, nerazsodnosti ter ne-vednosti ljudskih mas in sq. prikrpali proglasu še svoj resnici odgovarjajoč confiSeor v besedah: „Demokratska stranka bo imela samo potem dovolj uspeha, ako se bo mogla nasloniti na zavedno, dobro organizirano in rrrno-gobrojno demokratsko vojsko v пагси du“. Organizirane politične vojske demokrati med narodom niso posedali pred in še manj pa po ustavi in s tem Amen na kamen! Glede ravnokar v glavnih potezah obdelanega manifesta bi svetovali demokratom, da ga prevedejo v v$e evropske jezike, kakor je to predlar' gal z ozirom .na ustavo samostojni kmet dr. Vošujak, da bo zvedela celotna Evropa, koliko megaloma,nite\ nepoznanja naroda in ostiteUmgu polica jrežima tiči v demokratsko skvarjeni soli naše kraljevine,; Širite katoliške liste! Politični pregled. KRALJEVINA SHSl Kako se kaj godi našim minisLvm, ki še sede pri zeleni mizi v Beogradu, nam nič ne poročajo iz Beograda. Le o Pašiču smo zvedeli toliko, da se je njegov s kamni obremenjeni žolč malo potolažil, da bo Lahko še izvršil najnujnejše vladne posle — predi.Q. odide na oddih in letovišče. Poslovniški odbor za zakonodajno skupščino se bo sestal dne 25. l. ш., da nam ustvari nov poslovnik za zborniao. Poročajo, da je že izdelan načrt za ta poslovnik, ki je sličen onemu stare srbske skupščine. A' Beogradu se nadaljujejo trgovinska pogajanja med nami in Ita lijani. Porazgovori se sučejo samo o-krog vprašanj: brodarstva, ribolova, in transporta blaga. Poročajo, da se ta pogajanja vrše z vso naglico in je upati na njih skorajšnji zaključek, se ve, pri priznani popustljivosti Qd na še strani. MADŽARSKA. Madžari s o dobili iz Pariza od vrhovnega sveta noto, ki jim na roča, da imenujejo 14 dni po uveljavljenju trianonske pogodbe odsek za do ločitev mej. Madžarom se približuje kcnčuoveijavna razmejitev in omejitev od vseh strani.. V. očigled temu laktu se trudi ogrski državni upravnik pl, Ilorthv, da bi pregovoril stranke za nasilno korfantyado in tako prisilil za veznike k razmejitveni popustljivosti \ prilog Ogrom. . GORNJA SLEZIJ A, G o r n j o š 1 e z i j s k e korian-t X a d e nikakor ne smemo smatrati končanim.. Zavezniki so razpustili vse poi'ske m nemške dobrovoljce, od katerih se igrali psobita poljski glasm ustaško vlogo. Poljsko prebivalstvo v Gorivi Sleziji sedaj sprejema razpuščene poljske dobrovoljce kot hlapce, ki so orožje in municijo zakopali na njim samim znanih mestih. Iz ravnokar o-menjenoga dejstva je prej ali slej pri čakovati nove vstaje. Kakor znano, se je moral g Komatna pritisk Angležev umakniti iz spornega gonnješlezijskega oze mlja. Sedaj pa zahtevajo Angleži od njega, da se še naj umakne za neke za sporazum določeno črto, Korianty se ni uklonil tej novi angleški zahtevi, ker ima odločno na svoji strani Francoze. IRSKA. Na Irskem vlada že nekaj časa mir, ker gledajo irski sinlajnovci z znatnim zaupanjem na uspeh pogajanj med zastopnikom irske neodvisnosti Ge Valero in angleško vlado. Politična poročila. P Vstop Jugoslav, kluba v vlado in demokratsko časopisje. Demokratski listi so kar posejani s tendencioznimi vestmi, kakor:. Dr, Korošec v. Beogradu, Jugoslov, klub vstopi v vlado itd- Ravnokar, omenjene vesti so izmišljotina demokratov, katerim že gori pod vladnimi petami, Jugoslov . klub še sploh ne bo pogajal giede sodelovanja pri vladi, dokler se mu ne aasigura njegovo bojno geslo:, za avtonomno in nedeljeno Slovenijo 1 Paši-čevemu kabinetu se zopet puntajo gg. ifturki m sedaj bi rad privabil pod sv oje oče ovsko mešetarsko okrilje naše poslance. Kaj se pravi, držati se za Pašičev vladni škric, bi znali pač povedati samostojni, ki so danes slan bostojni generali brez armade. Pašiča in njegovih sicer polnih korit, varuj nas, o Gospod! p O hitrem razpustu Zakonodajne skupščine nam znajo poročati iz Beograda. Pašičevi vladi se krha od dne do dne večina in se boji blamaže popolnega poraza pri prihodnjem parlamentarnem zasedanju, Demokrati so baje celo za vsiljenje novega volilnega reda in nato pa za takojšnji razpust parlamenta ih za nove volitve, Bog jih' usliši, potem bomo pri nas pomedli Z demokrati do zadnje smeti. — Mogoče bo še ostalo kako samostojno gnojišče . _...... , p Demokratskemu časopisju je dokaj neljuba vest, da pride na Hr -vatsko in v Slovenijo Stojan Protič, ki bo v družbi hrvatsko siovenskiho-pozicijonaleev: prirejal shode in skus šal močno utrditi opozieijonalni blok, ki bi bil zmožen za Pašičevim. kabinetom prevzeti vlado, Protiča so proglašali demokrati že za politično pokopanega in sedaj naenkrat se bi naj ta mož pokazal na Hrvatskem in v Sloveniji, kjer že vse vre proti ko -ruptritm viadinovcem. Radi verjamemo, da je vest o snovanju močnega o-pozicijonalnega bloka pod mogočno in vplivne Protičevo roko za vladinovce strah pred obračunom. No, pa zdaj so slavili vladni elementi sprejem ustava in že imajo dovolj zmag raztrobljenih, odkod strah pred rovarjem Protičem? Ne bo dolgo, pa se bo res srečal Protič z vjadinovoi pri Filipih, Obračun bo kratek in temeljit, ker je razmerje Radič-Protič malo 'drugo, kot Radič in žolčnobolni Pašič. p »Ustava, katera ni izraz volje celokupnega naroda in ne ustvarja družabnega prava, je mrtva stvar na kosu papirja: ona umira s padcem tistih, ki so jo ustvarili.« Tako sodijo o ustavi srbski kmetje, s katerimi so se v zem-Ijeradniškem klubu družili naši slabo-stojneži. Srbski kmet s to ustavo ni zadovoljen, slovenski samostojneži pa io hvalijo. Že vedo zakaj ! p Luka Baroš prodana, za Ska-der. V dobro informiranih beograjskih krogih se .zatrjuje, da je rešeno vprašanje luke Baroš v korist — Italije, Na mesto Baroša dobi naša država S kader. Pašičeva vlada se pogaja z Italijani samo navidezno, da bi na ta način pokazala, češ, kako težavna je rešitev tega vprašanja. Vprašanje bar roške luke je torej rešeno, Jugoslavija je zopet opeharjena. Slava Pašiču! Kmetski tabor za cel ormoški o-kraj se vrši v nedeljo, 17. julija pop. na Hardeku pri g. Hanželiču. Sodelujejo naša društva, Orli, godbe in pevski zbori. Govorijo poslanci Jugoslov. kluba in drugi govorniki iz Maribora. S taborom je združena tudi narodna slavnost z raznimi zabavami. Dne 17. julija vsi v Ormož! Čitateljem „Straže“ i Kmalu začnejo izhajati kot podlistek v »Straži« „Gladiatorji“. Angleški spisal Whyte Melville. Prevedel Paulus. Zgodovinski roman iz leta 70 p. Kr. Vrši se v Rimu in Jeruzalemu, Po vsebini in zanimivosti doseza Sien-kiewiczev «Quo vadiš». Podrobneje o vsebini še spregovorimo. Ker bo snov novega romana vse naše čitatelje zanimala, se obračamo do njih s prošnjo, naj sedaj poskrbijo, da se «Straža» razširi med inteligenco po mestih pa tudi po deželi. Pnevne vesti. d Koiičnoveljavno imenovanje kraljevskih namestnikov, V zadnji seji ministrskega sveta je padla toozir-na končna določitev. Imenovani so: Ivan Hribar za kralj, .namestnika v Ljubljani, Gjurgjevič za Sarajevo in Oemetrovič za Zagreb. Dosedanji predsednik slovenske deželne vlade, dr, Baltič, je imenovan za zastopnika kralj, namestnika in za načelnika od-tlelka za notranje zadeve v Ljubljani* Dosedanji podpredsednik Stefan Dobnik (saiuostojnož) je razrešen dolžnosti, Hribar bo likvidiral deželno vlado v Ljubljani, Demetrovič zemaljsko vlado v Zagrebu, slovensko in hrvatsko ljudstvo pa bo ostalo. Prišel bo čas, ko se bo to ljudstvo z legalnimi sredstvi maščevalo nad nasiljem beograjske vlade, d Ljubljanski župan potrjen- ~ Kljub vsem intrigam slovenskih poli-eajdemokratov je vlada potrdila izvolitev: g. Antona Peska za ljubljanskega župana. Ni zanimivi „va banque“ -igri so liberalci torej le pogoreli! d Kaj je SHS ? Radikalcem Velika Srbija, demokratom korito in samostojna molzna krava, muslimanom begi uk, zemljoradiiikom zeleno polje, socijalistom denarnica, Radiču uganka, komunistom pa za sedaj še prekislo grozdje. Ljudski stranki je lepa, a tužna naša domovina, Nemdem, Madžarom in Italijanom je kamen s* v like, našim zunanjim „prijateljem“ pa deveta skrb, d Kako misli Šumadija o novi u-stavi? «Poslanci, ki so se podali globoke med narod, pripoveduje Cuvarič», med mase Seljakov, bi odgovorili na moje vprašanje, kakšno je politično razpoloženje naroda, takole: — «Za ustavo se narod pravzaprav ne zanima, največja skrb mu je vprašanje vojne odškodnine». To je pač najboljša obsodba tistih srbi-janskih državnikov, ki so v imenu tega naroda vsilili Hrvatom in Slovencem svojo ustavo, — Pred par dnevi je «Jutro» pisalo, da so Slovenci «inferijorni», da niti ne vedo, kaj je ustava. Hvalilo pa je srbski narod, ki se zaveda s ponosom sprejema ustave. Pač mala klo-futica! d Kdo ima pravico? V samostojnem in demokratskem taboru je velika zmeda, Sami ne vedo, kaj hočejo. Le toliko se še spominjajo, da klerikalce morajo zatreti, kar se da, in da klerikalcem ne smejo nikdar prav dati. Dobro v'edo, da zahtevajo klerikalci same pametne reči: avtonomijo, varstvo verskemu prepričanju' in davek za kapitaliste, ker to je vendar vsakemu jasno, da kmet in delavec tako dolgo ne bosta lahko dihala, dokler milijonarjev država prav pošteno ne oskubi, in dokler se uradniško vprašanje ne spravi v pravi tir. Toda ker so klerikalci za vse te pametne reči, zato so samostojni in demokrati proti njim. Klerikalizem pač mora biti pobit, in če gre cela država v fran-že! d Slovenski in hrvatski demokrati so dobili nezaupnico od svojih srbskih tovarišev. Slovenska demokratska glasila so pač beležila vest o reviziji demokratskega programa, niso pa pripomnila, da je novoizvoljen odbor, ki bo to revizijo vršil, sestavljen iz samih Srbov. Tokrat se na Žerjave, Wilderje in Demetroviče niso zanesli. Program demokratske stranke bodo revidirali Srbi. O naših in hrvatskih demokratih so si najbrže mislili: »Ustava je pod streho, sedaj jih ne rabimo več, kajti V Sloveniji in na Hrvatskem itak ne predstavljajo nikogar«. — Zamorec je svojo dolžnost storil, zamorec lahko gre! — d «Samostojni» uspehi v ustavo-tvorni skupščini so res velikanski, n. pr. kancelparagraf in centralizem. Predlagali so nekoč tudi, naj bi dobili volilci pravico poslance odstaviti, odpoklicati, kadarkoli niso več zadovoljni z njimi. Ta predlog je sam na sebi sicer malo čuden, a za enkrat je silno škoda, da ni obveljal. Ce bi se to zgodilo, gotovo bi bili že vsi Samostojni in demokrati odpoklicani. Res obžalujemo! d Kdo spada med državotvorne elemente? Sarajevski židje, ki so svoje-časno razobešali črno-rumene, sedaj pa srbske zastave, ker se »jugovinskih« in separatističnih sramujejo. Pohvalil jih je Čokorilo, v zaščito pa jih je vzela tudi »Srpska Riječ«. d Zadeva atentata na regenta se yleöe kot kača po celi naši južni kraljevini, A'saki dan nove aretacije, nove izpovedi, novo izkopavanje bomb, orožja itd. Dosedaj je baje pod ključem že nad 700 oseb in preiskovalna oblast zahteva od dne do dne v izročitev nove osebe. Celotno časopisje sedaj gloda na izpovedi zaprtega sobo-slikarja Mojzesa, ki je izpovedal, da so bili že leta 1920 osnovanmteroristi-čni komiteji v Zagrebu, Sarajevu, v Ljubljani, Skoplju, Nišu in Kragujevcu. iT.i komiteji so baje imeli svoje pod odseke in so zasledovali cilj: zrušiti sedanji družabni red. Propagator h glavni kolovodja teh terorističnih ko -rorističmh komitejev je bil po izpovedi zgoraj omenjenega Mojzesa komunistični podanec Kovačevič. Povest o snovanju terorističnih pododborov zna samo g. Mojzes, med tem ko zanikajo njegovo izpoved vsi drugi aretiranci. Malo čudno je, da znata o celi komunistični zaroti vse Stejič in Mojzes, med tem kbt ’dragi tajijo ali molče. d Pni komunističnem zapletljaju z atentatom na regenta bodo najboljše odrezal: socijalni demokrati, ki bodo pri tej priliki pobasali komunistične ne. M Beogradu je že polioij a prodala delavsko domove, tiskarne in knjigar-Radnički dom, knjigarno in tiskarno iTucovičevo socijema Lapčeviču in Jovanoviču. u „Jutru“ v album. Dnevnik libe-гаДшс mladino v je v 162. številki na prav neokusen in neumen način a.po- strobral Deržičeve besede v „Unio* au.“ V' zabavo našim čitateljem priobčujemo ladnji stavek notice, s, katero so dosegli jutrovci višek vsega kleče« plazenja pred beograjskimi čokorilov-ci „Jutro“ piše: „Deržič ve, da bi se „prečam“ za vedno morali sramovat^ ako bi v konstituanti ne imeli vsaj Ribarju, Kukovca, Pribičeviča, Žerjava, Demetroviča in še nekaj drugih ličnosti !jutrovci so se že posrbili, ker ne vedo, da imamo svoj slovenski izraz * ki se glasi: osebnosti), ki so s svojo sposobnostjo in neumornim delom, bistveno p r ip« mogli k sprejetju ustava.“ Mi smo pa drugega mnenja in pravi-so, da se ves hrvatski in slovenski narod sramujeta demokratskih korifej; Dr'. Rakovčeve plitvosti, njegove ne-* umne medklice v konstituanti in še bolj neumne izjave napram urednikom svojega lajbžurnala si bo slovenski narod dobro zapomnil, O agromerkut-sivu Žerjavovem pa sploh ne govori-« mo, kar je škoda za papir. Pribičevi-čevo urednikovanje pri zagrebškem . „Srbcbranu“ je ostalo Hrvatom;-..še v Živeči spominu. Človek, ki je vedno za go vrija! velesrbsko koncepcijo, pač m bo učil b’ovoneev in Hrvatov ljubezni do države. Sodbo o Juraju Demetro-»iči. pa si naj slovenski liberalci ogledajo v zagrebških Listih. Gospodje o-kpli „Jutra", pomnite srbski pregovori: „Svaka sna do vremena!“. d A*era Dekauič in „Taborov.a“-zavijauja. »V. predzadnji številki : našega lista smo se baviii v uvodniku z afero sarajevskega poštnega ravnate« ’'s Dekanica. „Tabor“ se je nad tem zelo spodiaknil. Naknadno pa še .kou-štatiramo sledeče: Preiskavo protiHc* vatu Deaaniču, ki ni ničesar zakrivil, je vodil srbski radikalec g. Popoviča ifsd Popovič, katerega je radikalna stranka svoječasno kandidirala za — poštnega ravnatelja. Sedaj je g. Po-» povič vodil razpravo proti Dekaničin Istega popoldneva, ko je Popovič De« kanrču javil, da je suspendiran, se ie slednji nameraval odpeljati v Beograd. Popovič mu je na kolodvor poslal na-* rechen,je o suspenzaciji s pripombo, da jo mora podpisati. Ker Dekanič tega ni hotel storiti, so ga prisilili s pomo-jn železniške policije. — Kaj takega je mogočo v „svobodoljubni“ državi?!, d Zakaj je odstavila ljubljanska uemokraisko-samostojna vlada gecerua v Deluj i Lendavi B. Sever? Demokr, Časopisje je Še pred kratkim lagalo ja* \ nosi, zakaj vse je morala ljubljanska vlada odstaviti od gerentstva g* Božidarja Sever. Sedaj še le izvemo iz interpelacije prekmurskega poslanca Kiolda na notranjega ministra, da je tri'olij Baltič, Ravnikar, Ribnika g,., odslovil Severa iz enega in edinega razloga: Sever agitira samo za' euG stranko (SLS), АП ni ta podkrepitev ddstrauiive od gerentstva višek poli* cajdamckracijskega nasilja? Zato, ker je g. Sever vnet pristaš SLS, ki ni zagrešil kakor priznava ljubljanska vlada sama, nič drugega, pa je bil pognan kot gerent. .Tako početje vendaE presega celo obznanski režim hašiB političnih nasilnežev. Gospod poslanec Kiek! zahfeva od notranjega ministra1, da ta urizna nepostavno odstranitev Sevra in da se ga zopet vzpostavi na gerenbko mesto v Dolnji Lendavi, O sokolskem izletu v Osjek m pi~ salo in poročalo demokratsko čašopisa je niti totiko kot svojčas o mariborskem orioyskem taboru, Vsekako je ta kratka pisava o tako „eminentni“ pri-reditvi kot je bil sokolski polet v Osijek pri blebetavosti liberalne žurnatisu ko sumljiva m kaže na raždvo! med brati Sokoli. Brat starosta Pivko o osješkem izletu rajši predava na Pragarskem . . Demokratsko čašOM* pisje se rajši bavi s proti državnimi elementi, ki nočejo preveč poročati gj ‘! atentatu na regenta in je pozabilo na Osjeic d Sokol se podržavi? Zadnji čaa se piše o tem, da bo morala prevzeti država Sokola pod svojo zastavo. Torej poleg vojaštva, uredništva, orožni-* kov in morda tudi dobrovoljcev zdaj ge Sokol! Kake si to predstav]jajc* veljavne osebe, ni znano, Ali naj drv žava kupuje Sokolom uniforme, telovadno orodje, zida domove, plačuje vaditelje in prireditve? Ce se to zgodi" ш dvoma, da bodo šli davki visoko gor, navdušenje za državo pa met! ljudstvom močno dol. In sploh, ali najj gremo nazadnje vsi v. kasarne? Soka*