flOVICE k * LETO IV. - it 35 V KOČEVJU 22. AVGUSTA 1959 Cena 10 din Krajevnim odborom in krajevnim cialistične težnje, ne pa Sejem tehnike v Beogradu 23. avgusta bodo v Beogradu odprli III. mednarodni sejem tehnike. Sejem bo odprt do 2. septembra. Letošnji sejem tehnike bo zelo pester. Obiskovale.} bodo lahko videli da vleče njih bi razpravljali o vseh komu- razne vrste strojev, ki po kvaliteti uradom bi morali posvetiti več vsak v svojo stran in imajo pred nalnih vprašanjih svojega področja, nič ng postajajo za inozemskimi, skrbi. Zato bi bilo pravilno in po- očmi samo svoje potrebe in zahte- predvsem o cestah, vodovodu, jav- Organizatorji sejma računajo na trebno, da posvetimo delu teh or- ve. KO in KU bi morali biti se- ni razsvetljavi, pokopališčih, o vegje komercialne zaključke na ganov ’ večjo pozornost. Kar pri- znan jeni tud} z zakoni. splošnem ljudskem premoženju m se;jmu Asortiman razstavljenih pro- znaimo odkrito, da smo premalp Vsa stvar je v tem, da se oblast, vaških skupnostih, ureditvi sol m i2V0(j0v bo velik, tudi prostornina zaupali delu teh organov. Da pa je katere prva instanca naj bo kra- šolskega pouka, razvoju kmetijstva se}mjgga bo letos večja. Za obisko-bilo tako, je treba iskati vzroke jevni odbor, približa ljudstvu. KO itd. . valce sejma je odobren 25 % po- tudi v tem, da so v nekaterih kra- bi lahko sestavili program dela, Kakor vemo, imajo KO pravico pust na železnici, jevnih odborih ljudje, ki se pre- katerega bi javno obravnavali in oziroma dolžnost sklicevati zbore malo brigajo za delo' v odborih. sprejeli. Tak program pa naj bi ne volilcev o vsakem važnem vprašanim boli se bo postavljalo vpra- bil tak, da bi z njim lahko priti- n ju. To je nova oblika sodelovanja šanie združevanja manjših občin v skali na občino (nekateri smatrajo državljanov, ki je ne more nado-večie enote toliko odgovornejše občino zgolj za molzno kravo, ki mestiti nobena še tako popolna ob-naloge bodo prišle na krajevne od- naj bi se hranila nekje izven meja lika družbenega upravljanja. Preko bore' Delovanje krajevnih odborov svojega območja), da bi dobili cim zborov volivcev se more in mora in uradov je treba postaviti z vso večja sredstva, pač pa. naj bi pro- uveljavljati neposredna demokracija resnostjo v obravnavo tako pred gram dajal smernice za razvoj do- in povezanost državljanov z ljud-ljudski' odbor, občinski odbor SZDL ločenega kraja. skimi odbori. in krajevne odbore SZDL na vasi. Potrebno bi bilo tudj razmisliti, O teh in drugih stvareh so raz-Obdelati je treba vsebino dela teh kakšen teritorij naj bi obsegal KO. pravljalj na petkovi seji obeh zbo-organov z vseh plati kakor tudi Materialne pomoči naj bi bili de- rov ObLO Ribnica. Prav bi bilo, da vprašanje materialne osnove. ležnj v večji meri tisti KO, ki so bi se poglobili v delo KO in KU v Pr; analizi dela krajevnih odbo- že doslej pokazali iniciativo in vseh naših občinah jn vodstvih porov je potrebna objektivna ocena sposobnost pri delu. To bi se od- liričnih organizacij. Prav v tem, kot Naši kraji so lepi iz vseh zornih kotov. Na sliki: motiv iz okolice Ortneka. Foto: ing. Lojze Čampa Hoteli bi občino, toda brez davkov! Malo čuden naslov. Vendar je resnica. Niso se kaj takega izmislili »brihtni Butalci«, to se je zgodilo pred kratkim časom, v tako imenovanem »atomskem stoletju«. Kraj dogajanja — sejna dvorana ObLO Dobrepolje, nastopajoče osebe — odborniki zbora proizvajal- predlogi. Med odborniki se dvigne roka in nekdo predlaga: »Prosim, da se vnese na dnevni red obravnava o prepovedi prodaje gradbenega materiala trgovini na Vidmu in naj bo to izključno artikel trgovine z reprodukcijskim materialom KZ Dobrepolje. To je, dragi tovariši .važen kmetijski reproduk- upoštevajoč pri tem vse probleme ražalo kot zaupanje v njihovo delo, smo zapisali že v uvodu, smo po- cev, vsebina — potrditev tarifnih ,vazen. kmetl.iski reprouuK- od kadrovskih vprašanj — sestava v njihovo gospodarjenje. Prepri- zabijali, da morajo imeti ti organi pravilnikov, sprejem občinske do- °1-1®, rna^eria1’ P°le9 te9a bi od- teh odborov, do delovanja oportu- čani smo. da bodo znal} z denar- oblasti večjo veljavo, nistične politike, ki jo nekateri od- jem in drugim, kar jim bo odobril bori vodijo do izvrševanja davčne ObLO, tudi za naprej dobro gospo- klade za tekoče leto in dodatni politike, obenem pa pritiskajo za sredstva na občino. Krajevni odbo- stva med ri morajo razumeti kolektivne so- kraja. dariti in mobilizirati še večja sred-vaščani za napredek KO in ObLO Vinski sejem v Ljubljani Od 28. VIII. do 6. bolj povezano, bi bilo prav, da bi na Gospodarskem razstavišču v predsednik občine od časa do časa, Ljubljani odprt tokrat že peti med-obiskal odbor. Na krajevni urad pa narodni vinski sejem. Pomen tega naj bi prišel večkrat tudi tajnik sejma je za pridelovalce vin v naši ObLO. državi zelo velik. Število razstav- NAČRT ZAKONA O PRORAČUNIH Načrt novega zakona o proračunih, ki ga že dve leti pripravlja posebna komisija strokovnjakov in ki je te dni dobil svojo do- Potrebno bi bilo tudi večkratno Ijalcev je iz leta v leto večje. Lan-sklicevanje predsednikov Krajevnih sko leto so bili razstavljale! iz 17 odborov in predsednikov krajevnih držav in so prikazali 618 najbolj-odborov SZDL, kar naj bi postala ših vinskih vzorcev. Letos bo vinski stalna praksa. Na takih posvetova- sejem še pomembnejši. Že do selil J" L vt _ 1 n j . ’ končno obliko, določa takšen način razdelitve in potrošnje proračunskih sredstev, ki bo v prvi Mladina bo sla na proslavo v Podstenice število konti- padla vsaka konkurenca, osebje v trgovini pa bi bilo bolj intenzivno zaposleno (verjetno z vsakodnevnim preštevanjem opek in podobnega materiala?). Predlog je na srečo umaknjen z dnevnega neda, vendar je našel svoje zagovornike. Sledi potrditev tarifnih pravilnikov. Tudi tukaj so ugovori. Nič dar tudi pri tej točki pride do končnega stališča in tarifni pravilniki so potrjeni, vendar po dolgi in brez-vezni diskusiji. Na dnevni red pride občinska doklada od kmetijstva in obrti. Mimogrede — ta točka je že četrtič na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev. V sejni dvorani nastane žolčno pregovarjanje. Osnovna tema debate — zakaj naša vas s tolikšno stopnjo občinske doklade. Prerekanje vseprek, pametna beseda in pojasnilo ne padeta na plodna tla, da bi se debata vsaj preusmerila na pravilno pot. Rezultat te debate — vsi enoglasno proti občinski dokladi. Skratka, nočemo davkov. Zaradi takšnega rezultata vrsti zagotovil gmotno osnovo ljudskim odborom občin, nosilcem osnovnih nalog komunalnega sistema. Novi proračunski sistem bo v skladu s spremembami, ki so nastale v našem družbenoekonomskem razvoju, to pa poceni predvsem s komunalno ureditvijo in družbenim upravljanjem. Izkazalo se je, da sedanji način razdelitve, v katerem je še opaziti administrativno določanje sredstev, rte daje dovolj vzpodbude za gospodarski razvoj. Zato načrt novega zakona odpravlja iz proračunskega sistema sleherno administrativno razdeljevanje sredstev. Njegove določbe dajejo odgovor na tri vprašanja: kako s proračunom zagotoviti dovolj samostojnosti ObLO ter organom družbenega upravljanja in kako ustvariti možnosti za bolj zanesljivo in perspektivno načrtovanje. Raven proračunske potrošnje bo torej treba vezati s splošnim razvojem posameznih krajev. Obseg sredstev, s katerimi bodo razpolagali občinski ljudski odbori, ne bodo več določali administrativno, temveč bi se ta sredstva stekala iz dohodkov, ki v celoti ali z zakonom določenem odstotku pripadajo ljudskim odborom. Osnova proračunskih dohodkov bi bili osebni dohodki prebivalcev. Ustrezno takemu načinu zbiranja proračunskih sredstev bi bila tudi njihova potrošnja v skladu z gospodarskim razvojem kraja in materialnimi možnostmi komune. To, da je proračunska potrošnja odvisna od osebnih dohodkov državljanov, je povsem razumljivo, saj je proračunska potrošnja del splošne potrošnje, torej element življenjske ravni ter hkrati pogoj gospodarskega razvoja. Omenimo naj, da daje novi zakon tudi večjo finančno samostojnost organom družb, upravljanja. Ustanove s samostojnim financiranjem bi dobile iz proračuna potrebna sredstva v celoti, nato pa bi jih same razdeljevale za posamezne ndmene■ $ tem bi zagotovili gmotno osnovo in omogočili plodnejše delo. Načrt zakona so hkrati z obsežno dokumentacijo poslali odborom za proračun in gospodarstvo Zveznega in republiških izvršnih svetov. Pričakujejo, da bo ° njem že jeseni razpravljala Zvezna ljudska skupščina in da bo začel veljati 1. januarja prihodnjega leta. SPORED PROSLAV NA PODSTENICAH ob 16. uri bo V soboto in nedeljo bo v Podste- žabni večer. V nedeljo dopoldne se nicah v Kočevskem Rogu v okviru bo šele pričela prava proslava z od-praznovanj 40-letnice KPJ in SKOJ kritjem spomenika, veliko mladinsko zborovanje. Tu se Mladinci in mladinke! Udeležite bodo srečali stari mladinski akti- se velikega slavja v Podstenicah! visti, partizani in mladinci-partiza- ni in skupno ob tabornem ognju še " "11' enkrat obujali spomine na pretekle dni. V Podstenice bo šlo precej mladincev tudi iz Kočevja. Občinski mladinski komite bo poskrbel tudi za prevoz z avtomobili. Tudi iz ostalih naših krajev se bo udeležila mladina proslave v Podstenicah. Računajo, da bo šlo iz Kočevja okrog 150 mladincev. Z Rudnika jih bo šlo 30, in to z lastnim avtomobilom. Še štiri kamione bodo dala podjetja »Mesnina«, »Trgopromet«, »Komunala« in »Inštalacija«. Na ta način bo mladini omogočen čim cenejši prevoz na kraj proslave. Z enim avtomobilom se bodo že v soboto popoldne odpeljali na kraj proslave funkcionarji političnih organizacij, stari medvojni in povojni mladinski aktivisti in borci. Ostali bodo šli v nedeljo. V soboto bo zvečer ob osmh srečanje s taborniki. Ob tabornem ognju bodo ti poslušali pripovedi starih partizanov, nato pa bo dru- daj se je prijavilo veliko ražstavljalcev z vseh petih ____ _____ B^z dY°ma 96 1)0 v bogatl čudnega, saj debata pač mora biti, pride takoj na dnevni red dodatni zbirki plemenitih vin z vsega sveta poleg tega _ vsako stvar je treba predlog o r tudi letos afirmirala vinska kap- pretehtati predno se da dokončno ljica, ki je zrasla pri nas, na naših na tehtnico. Vendar tukaj je druga tleb-................... ... . debata, vrti se okoli tega, zakaj so Ljubljana je najmočnejši center razIike v plačah med visokokvalifi-mednarodne vinske trgovine v Ju- ciranimi, kvalificiranimi in nekvali-gostaviji, zato ji tud; upravičeno ficiranimi delavci. Vsem enake pla-oripada čast organizacije razstave 6e_ ali pa z maienkostnimi razli- V!"\, Za-radl .Ytlk,egj ug,eda.’ k.‘ 90 kami, trebuh enega in drugega je JC ,x,,, v™,=- s> P™i dosedanji vms.-ci enako veijk itd. Človek dobiva vtis, jajo molče, večina med njimi z za- sejmi v Ljubljani, je za letošnjo jubilejno prireditev izredno zanimanje tujih vinskih strokovnjakov zlasti pa vinskih trgovcev. Kakor vsako leto, bo tudj letos ocenjevala vina posebna mednarodna komisija, ki jo bodo sestavljali priznani vinski strokovnjaki iz več držav. Predsednik letošnje komisije za ocenjevanje vin je ing. Slavko Dražič iz Zagreba. Na vinskem sejmu bo letos več novosti. Tako bodo prirejene revije na na§b"lisdnsk^kader^a^so^redvl- • Najvažnejši dogodek tedna je francoskemu predsedniku de Gaullu. na nas gostinski kader pa so preuvi , , k c.n,orano Ho,"lo Qo- m injn-ui ---------- ,__________ občina brez občinske doklade ne-more živeti. Točka je dana na dnevni red. Sledi glasovanje — Vsi enoglasno proti. Šele pri drugem glasovanju je predlog sprejet, vendar s komaj polovico glasov, druga polovica se vzdrži glasovanja. Zasedanje je končano. Odborniki odhajajo m. da sedi na zasedanju nekega ljud- vestjo, da so danes storili »veliko skega odbora na Kitajskem, tam delo« v dobrebit dobrepoljskega kjer so že prešli v komunizem in prebivalstva. Nad sejno dvorano kjer so vsa sredstva v rokah druž- pada zastor. Zastor pada tudi nad be, kjer so podružabljeni že celo dobrepoljsko občino, ljudje, mačke, miš; in komarji. Ven- (Nadaljevanje na 2. strani) Podstenicah ° otvoritev tabora s drne^^n/rlvij^- ,P<= e £* at # T"? * m „ri nrt naših vin Iasia v nasl drzavL Visokega go- o Kerali na podlagi predloga mi- 22. avgusta ytvoritev tabora s programom, zvečer ob 20. uri pa naših vin. bodo ob tabornih ognjih izbrani Brez dvoma bo vinski sejem po-sporedi, ki jih bodo pripravile ta- novno ponesel slavo naših kvali- . _ podlagi predloga sta so na naših tleh sprejeli naši nistra za notranje zadeve, naj se najvišji državni predstavniki na odobri predsednikova proklamacija, crassaras:,Pz = iztresti “ slava bo 23. avgusta. Ob 10.45 bo- vina v tuje dežele. Prinesel pa naj do prišle na kraj proslave parti- bi tudi boljšo izbiro vin v naša gostišča. Dobra, naravna vinska kap- _ vlado, razpustil keralsko skupšči-bi tudi boiišo izbiro vin vnaša go- Y'-R. °biskal tudi več slovenskih no in prevzel direktno oblast v tej ctiščfl rv.hr!) naravna vinska kan- kra.lev- Nekaj časa se je zadrževal državi. Vlada opravičuje ta sklep tudi v Ljubljani. Etiopskega vladarja in njegovo spremstvo je pre- je ljica, seveda v zmernih količinah, Yuul. X L1ubljani. Etiopskega via- s tem, da so nastale v Kerali, kjer je vsakemu odraslemu človeku po- zanske patrulje. Ob 11. uri bo slavnostno zborovanje mladine in tabornikov, na katerem bo govoril član Izvršnega komiteja CK ZKS Janez Vipotnik. Po zborovanju bodo odkrili spominski steber na kraju, kjer je bil 17. V. 1943 sestanek Glavnega iniciativnega odbora LMS, popoldne pa bodo Gradnja stanovanj je eden te-izleti v zgodovinske kraje na tem meljnih prispevkov k dviganju živ-obmoeju. Za prehrano udeležen- ijenjskega standarda. Od leta 1957 cev bo preskrbljeno. do 1961 bomo v naši državi zgra- _______________________ dili 200.000 tisoč novih stanovanj. bila na oblasti komunistična 200.000 STANOVANJ trebna. Zato je tudi s te plati vin- blvalstv0 P°vsod, kjer so hodili, na- vlada, neznosne razmere, kar je ski sejem pomemben. vdušeno pozdravljalo. Vsekakor bo imelo za povod intervencijo osred- obisk gosta iz prijateljske Etiopije nje vlade. - * - prispeval k nadaljnji utrditvi med- # Bivši poveljnik upornikov na Ci- sebojnih odnosov in nadaljnjemu prUj general Grivas, očita sedanji razvijanju^ trgovskih stikov med gr§k[ viadi, da sporazum, ki ga je obema deželama. sklenila z Britanijo in Turčijo ni • Predsednik začasne alžirske via- ugoden za Ciper. Grivas snuje tudi de Ferhat Abas je izjavil, da je nove politične koncepcije in se gre njegova vlada vedno pripravljena verjetno za politika. Grivas naj bi sestati se z zastopniki francoske hotel postati nekakšen de Gaull v vlade zaradi pogajanj o alžirskem Grčiji. General Grivas je v mnogih vprašanju brez prejšnjih pogojev govorih in izjavah za tisk zahteval, in določenega dnevnega reda. De- naj mu ljudstvo da oblast, da bi jal je tudi, da je francoski »mir rešil državo iz težkega gospodar- hrabrih« nespremenljiv, ker bi po- kega in političnega položaja, v ka- Sobota pod večer. Ljudje stoje na Torej zamisel podjetja »Dom« lahko kovinske dele izdela »Dom« doma, menil poraz alžirske vojske. terem je trenutno, pločniku pred Samskim blokom v samo pozdravimo. Koliko bo s te- FAP jim dobavlja avtomobile in £ Iz Washingtona je prišla vest, £ Konferenca zastopnikov mladine Kočevju in opazujejo... Z zani- mi silosi odpravljenih nepotrebnih prikolice. Sedaj izdelujejo stabilne da se ZDA ne morejo strinjati s zahodnoafriških dežel, ki je bila v manjem gledajo, kako delavci pod- stroškov, si lahko mislimo. Prevoz silose s kapaciteto 10, 14, 20 in francosko zahtevo, da bi podprli Sudanu ‘je protestirala proti načr- jetja »Dom« raztovarjajo z avtomo- ene tone cementa bo na približno 24 ton cementa. francosko politiko v alžirski vojni. tom francoske vlade, da spremeni bila dolg, modro prepleskan valj in 50 km dolgi poti cenejši za 3428 din Svoj prvi izdelek namerava pod- Ameriško stališče o alžirskem pro- Saharo ‘ v področje 'atomskih po- Prvi silosi fiočevsfiega „Doma“ ga postavljajo na posebno stojalo, od starega načina. Kamion's priko- jetje »Dom« razstaviti tudi na beo- blemu bo obrazložil predsednik Ei- Nekateri pojasnjujejo radovedne- lico pa bo lahko naenkrat peljal grajskem sejmu tehnike. senhower, ko se bo mudil v Parizu, žem, da je to 10-tonski silos za 16 ton! cement, ki ga je pred kratkim na- s kamionom bodo pripeljal; na ________________ pravilo domače podjetje. To je tu- gradbišče cement, nato pa ga bodo di prvi tovrstni silos za cement v s kompresorjem, ki ga poganja av-naši državi.. . Še trenutek in že je tomobilski motor, potisnili v sto- postavljen; malo kasneje pripelje ječi silos. Od tu ga bodo potem še belo-moder kamion s prikolico jemali po potrebi in se ustavi poleg silosa. Na karmo- Zanimanie za nove siIose je že nu in prikolici so montirane stm sedaj veIik Prvi avtomobil hoče ronain6 PM° 6 S imeti gradbeno podjetje »Lovčevič« iz Splita, naročila pa prihajajo tudi od drugih podjetij. Že letos bodo tonažo 16 ton. O novih silosih za cement smo nekoč že pisali. Mlado kočevsko J^deFali 6 kamionov s prikolicami in okrog 40 stabilnih silosov. Vse podjetje »Dom« je na lastno pobudo v koprodukciji s tovarno avtomobilov iz Priboja FAP pričelo z izdelavo kovinskih silosov za prevoz cementa. V večini drugih evropskih držav jih že uporabljajo, pri nas pa prevažamo cement še vedno V papirnatih vrečah. Tak prevoz je precej drag, prekladanje dovalo lepo vreme. V VREME Vremenoslovci napovedujejo, da bo nekako do 23. avgusta prevla-nadaljnem vreč pa je tudi zdravju škodljivo, poteku pa bo nestalno vreme. MLADINKE! MLADINCI! DNE 22. IN 23. AVGUSTA BO V OKVIRU PRAZNOVANJ 40. OBLETNICE KPJ IN SKOJ NA PODSTENICAH V KOČEVSKEM ROGU VELIKO MLADINSKO SLAVJE. V TEM KRAJU JE BIL 17. MAJA 1943 USTANOVNI SESTANEK GLAVNEGA INICIATIVNEGA ODBORA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE. TA DATUM BELEŽIMO KOT ROJSTNI DAN ZVEZE SLOVENSKE MLADINE. SREČANJE NA PODSTENICAH BO SREČANJE MLADINCEV IZ PARTIZANSKIH EDINIC, MLADINSKIH AKTIVISTOV IN ILEGALCEV IZ ZALEDJA, POVOJNIH MLADINSKIH AKTIVISTOV, TABORNIKOV IN MLADINE IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE. GLAVNO ZBOROVANJE BO 23. AVGUSTA, KO BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO. MLADINA KOČEVSKE, RIBNIŠKE, SODRAŠKE, LAŠKE IN DOBREPOLJSKE OBČINE! UDELEŽITE SE VELIČASTNEGA SLAVJA NA PODSTENICAH V ČIMVEČJEM ŠTEVILU! skusov. V sprejeti resoluciji se obračajo na narode vsega sveta, naj bi preprečili francoske naklepe. # Združena arabska republika in Jordanija sta po daljšem presledku obnovili diplomatske stike. S tem so odprli pot za ureditev tudi drugih še nerešenih vprašanj med obema državama. To je tudi znamenje normalizacije medsebojnih odnosov v tem delu sveta. • Predsednik Indonezije, Sukamo, je imel ob obletnici indonezijske neodvisnosti govor, v katerem je dejal, da bo potrebno reorganizirati državne in gospodarske organe in obračunati z vsemi reakcionarnimi silami v državi. Sukamo je omenil tudi problem upornikov in dejal, da se indonezijska vlada ne bo z njimi pogajala niti sklepala kompromisov, temveč bo njihove ostanke popolnoma uničila v dveh dd treh letih. Naša reportaža — Naša reportaža — Naša reportaža Obisk v destilarni na Robu Skrb Kmetijske zadruge Velike za razvoj kmetijstva Kočevje, Ribnica, Ortnek, Velike Lašče, Rašica ... Tu se odcepi pot proti Robu, maihni vasici sredi venca gozdnatih hribov pod Turjakom. Samo še pet kilometrov, pa bom tam! Gesla se radostno vije po ozki dolini med polji in trav- Zunanjepolitični komentar — KAJ SE DOGAJA V LAOSU? »Položaj v Laosu je podoben državljanski vojni«. S temi besedami je te dni označil stanje v tej jugovzhodni azijski deželi indijski predsednik vlade Nehru. Položaj v Laosu se je zares zaostril. Spopade med vladnimi četami in silami bivšega uporniškega gibanja Patet Laoa so čedalje pogostejši in obsežnejši. Pred petimi leti so na ženevski konferenci sklenil premirje in tudi ustanovili komisijo, ki naj bi nadzorovala izvrševanje sklepov sporazuma. V tem mednarodnem organu so bili tedaj Kanada, Indija in Poljska. Toda pred letom, ko sta gibanje Patet Lao in vlada sklenili sporazum in ko je vse kazalo, da so se razmere v tej deželi ustalile, so mednarodno komisijo razpustili. Poznejši dogodki so pokazali, da to ni bil niti razumen niti opravičljiv ukrep. Novo nastali položaj so izkoristili nekateri krogi v tujini, ki jim ni šlo v račun, da bi laoška vlada zasledovala nevtralno smer. Njim tudi ni bilo všeč, da je uporniško gibanje zaznamovalo precejšnjo zmago na volitvah maja 1958, ko je od 21 sedežev v parlamentu dobilo 13. Na temelju takšnega izida je bila ustanovljena tudi koalicijska vlada. Toda poznejši prevrat je zrušil z oblasti koalicijsko vlado, novi ministrski predsednik pa je naglo zaobrnil politično krmilo dežele. Takoj je prenehal sodelovati s predstavniki gibanja Patet Lao, razpustil parlament in končno celo pozaprl najtndnejše voditelje Patet Laoa. Vse to so vzroki za ponovno oživitev oboroženih akcij nekdanjega uporniškega gibanja, ki ga je vlada znova prisilila v opozicijo. Če b{ pri tem šlo samo za Laos, stvar verjetno ne bi zbudila tolikšne pozornosti. Očitno pa ima vsa zadeva mednarodno ozadje. Velike sile 'so tu vmešale svoje roke do komolcev. Medsebojno se obtožujejo za vmešavanje v notranje zadeve Laosa. Takšna ne-pomirljivost in propagandna vojna zbuja precejšnje sume v namene velikih sil, saj nenavadno sovpada z važnimi političnimi dogodki, ki potekajo na glavnem odru svetovne politike. Prav v trenutku, ko \se svet pripravlja na velevažni sestanek med Eisen-howrom in Hruščevom, so v Laosu očitno nekatere sile, ki jim ni do popuščanja mednarodne napetosti, zaostrile odnose, da bi tako zavrle napredek v mednarodnih odnošajih. Kako bodo zdaj rešili »laoško krizo« morda niti ni najvažnejše vprašanje. Gibanje Patet Lao in na Vzhodu nasploh nočejo obnoviti nekdanjo mednarodno komisijo, medtem ko pa vlada v lao-Ski prestolnici to odklanja, Bolj važno je spoznanje, da je treba nemudoma prekiniti spopad, ki iz dneva v dan prerašča v nevarno državljansko vojno. Ne samo zaradi koristi Laosa, pač pa tudi v prid svetovnega miru. Martin Tomažič niki, skozi vasi, obdana tu pa tam s sadovnjaki. Včasih se zapeljem skozi kakšno vasico; trenutek kasneje so bele hiše že za menoj... S pobočij okoliških hribov se v dolino spuščajo mrki gozdovi, ponekod pretrgani s senožetmi. Tu smo torej?! Obstal sem sredi vasi, kjer so delavci ravno urejevali okolico nove tehtnice. »Kje bi prišel po najbližji poti v destilarno?« sem se pozanimal. Pokazali so mi pot: »Še sto metrov.« Kmalu sem bil tam. Ob poti, ki pelje dalje v Rute, je poleg opuščene žage novo podjetje, destilarna. Pred destilarno so postavili tudi mlatilnico, kamor ljudje iz bližnjih vasi pripeljejo omlatiti žito. — Stopil sem bliže in poiskal kurjača v destilarni, tovariša Gorjupa. »Tovariš Gorjup, jaz sem iz Kočevja, od »Novic«. Zbiram gradivo za reportažo o vašem obratu. Govoril sem že z upraviteljem, pa mi je priporočil vas. Ali bi m; hoteli razkazati obrat?« »Rad .. . Vidite, dela imam čez glavo. V destilarni sva samo dva — tretji je bolan —, pa moram paziti tudi na mlatilnico.« Na hitro sem si ogledal destilarno. Je pač povsem enaka vsem ostalim destilarnam. Dogradili so jo konec 1957. leta, obratovati pa je pričela 15. decembra. Prej je bila tam žaga, ker pa je bila lokomobila že preslaba za pogon žage, so jo malo predelali in sedaj poganja destilarno. Poleg žage so zgradili novo poslopje za kurilnico, nabavili dva kotla in pričeli z delom. Predelujejo smrekove, jelkove in borove veje, lansko leto pa so kuhali tudi češarke. Pravkar je neki kmet pripeljal voz smrečja, ker pa je zemlja zaradi stalnega dežja precej razmočena, se je voz globoko vdrl in obstal. Voznik pa si ni belil las zaradi tega. Počakal je, da je sosed omla-til in nato smo z združenimi močmi spravili voz iz blata. »Pravite, da ste trije zaposleni tu?« sem vprašal Gorjupa, potem ko je malo pogledal okrog mlatilnice. »Sedaj smo trije. Delamo v eni izmeni. Prejšnje čase nas je sedem delalo v treh izmenah.« »Tale destilarna je takorekoč edini in največji industrijski obrat v vaši občini? Kam pa gredo vsi drugi, ki se ne morejo zaposliti doma?« »Na žalost je reš tako! Teh stvari sicer ne razumem dobro, vendar se mi zdi, da bi bilo potrebno industrijo v našem kraju dvigniti, oziroma zgraditi. Zemlja je tu skopa in ne more nasititi vseh ust. Tako morajo ljudje po svetu za kruhom. Ko bi popravili tole žago in uredili lesno galanterijo, kakor so že nameravali, pa bj bilo zaposlenih vsaj 50 ljudi... Mi smo po novem tarifnem pravilniku kar dobro plačani, od 57—62 din na uro.« Pristopil sem h kmetu, ki je pripeljal smrečje. Ko mi je povedal, da je iz Rut, sem se nehote ozrl v hribe nad nami. Vsenaokrog so se vzpenjali visoko nad našimi glavami, porasli z gozdovi. Tu in tam se je med drevjem rdečila streha domačije. Zopet sem se obrnil k njemu. Poprosil sem ga, naj mi kaj pove o letošnji žetvi, »šiaba je, slaba! Vsa pšenica je poležana ... Kdor je sejal Italijanko, je prekleto dobro napravil. Da, Italijanka stoji .. . Hm, da, mislim, da bom stopil v kooperacijo. Tudi mnogj drugi so mojih misii ...« Tudi jaz sem mu priporočil to, nato pa sem stopil še do drugega kmeta, ki je ravno končal z mlač-vo. Povedal je, da je sejal nekaj italijanske pšenice, ki je kar dobro obrodila. »Kar je bilo domače, je skoraj vsa polegla. Veste, vreme je bilo zelo slabo.« Svoj obisk v Robu sem zaključil v zadružnem domu pri upravniku zadruge, tovarišu Lemutu. Povedal mi je, da so destilarno zgradili s pomočjo kredita, delno pa z lastnimi sredstvi. Vse, gradnja in adaptacija, je stalo 6 milijonov. »Ali je obrat rentabilen?« »Je. Če bi prodali vse eterično olje, ki smoi ga nakuhali lansko leto, bi se že izplačal. Lani smo imeli okrog štiri milijone čistega dobička, poleg tega pa nam je ostalo še 2400 kg češarkovega olja. Stvar je namreč v tem: Lani je bilo češarkov več kot preveč in ker se to zgodi le vsakih nekaj let, so se vse destilarne vrgle na predelovanje češarkov. Izvozniki in potrošniki pa tolikšne količine olja niso mogli pokupiti.« Za trenutek sva pretrgala pogovor, ker je moral podpisati neko pogodbo, nato pa ga je prišla neka kmetica vprašat kdaj bodo prišli k njim po krompir. Ko je bil zooet »moj«, sem ga vprašal, zakaj delajo samo v eni izmeni. Malo je pomolčal, si prižgal cigareto in se zazrl skozi okno v bližnje pobočje. Tudi sam sem sledil njegovemu pogledu, kot bi že v sami pokrajini bil napisan odgovor. Pa ga n; bilo, kajti takoj mi je že sam odgovoril: »Letos do maja smo kot navadno delali v treh izmenah. V začetku junija pa je bila v Beogradu konferenca vseh proizvajalcev eteričnih olj, kjer je bilo sklenjeno, naj vsak obrat pridela toliko olja, kolikor ga more prodati.« Preteklo leto so dobivali povprečno 3,90 kg olja iz 1000 kg surovin. Mimogrede lahko povem, da je bila robarska destilarna edina v Sloveniji, kjer so zabeležili tolikšno produktivnost. K njim so hodili strokovnjaki prav iz Ljubljane in se zanimali, kako to delajo. »Koliko olja pa dajo posamezne vrste surovin?« »Letos, kakor sem menda že dejal, predelujemo v glavnem samo smrečje. Jelke več ne kuhamo', ker ne gre v promet, bora pa ni. Iz 1000 kg smrečja dobimo približno 1 do 1,15 kg eteričnega olja. To ni mnogo, vendar je to olje zelo iskano tudi na tujem tržišču.« Malo je poiskal po predalih in mapah in kmalu dobil zaželene podatke. »Letos smo že prodali 660 kg jelkovega olja, 210 kg smrekovega in 150 kg borovega olja.« »Koliko pa vam plačajo za kilogram eteričnega olja?« »Lansko leto je bila cena od 4000 do 4500 din za kg, letoš pa je isto. Surovine plačujemo: jelko po 4 din, smreko po dva, bor po 4 din in češarke po 10 din kilogram.« To bi bilo približno vse. S tov. Lemutom sva se pomenila še o tem in onem, ko pa je napočil čas odhoda, mi je prijateljsko stisnil roko in mi dejal: »Tako, videli ste, kako delamo in živimo pri nas, kako premagujemo težave ali pa jim podlegamo. Toda težave so povsod, vendar jih bomo skušali čimprej premagati... Pa nasvidenje!« Zopet je bežala prijazna robarska pokrajina mimo mene, ko sem se vračal in moje oči so vsrkavale razgibano krajino. Franc Grivec Že v zadnji številk; smo obširno pisali o letošnjih uspehih posevkov v pogodbenem sodelovanju. Zanimalo nas je, kakšni so rezultati v naših severnih krajih, v občini Velike Lašče. Ko smo se pretekli teden mudili tam, smo se ustavili tudi v zadrugi, kjer nam je upravnik, tovariš Babnik, postregel s podatki. V velikolaški zadrugi je bila letošnja žetev precej slaba, kar je razumljivo zaradi stalnega slabega vremena. Pri njih letos niso sejali italijanske pšenice, ampak samo 20 ha domače, kadolcarke, ki pa je v veliki meri polegla. »Sedaj pa se bomo vrgli na Italijanko, za katero smo videli, da se zelo dobro obnese. Po planu za letošnjo setev, ki smo ga dobili s Poslovne zveze v Kočevju, moramp posejati 25 ha pšenice (Italijanke), 20 ha ječmena, posejali pa ga bomo verjetno 25 ha.« Na kooperacijskih površinah bodo posadili tudi 30 ha krompirja. Tu se njihov perspektivni plan do leta 1961, ki predvideva 30 ha krompirja, ne ujema s planom Poslovne zveze, kjer planirajo 35 ha. Tudi krompir kaže letos prj njih slabo. Boljše sorte je uničila rja, čeprav so se boril j proti njej po predpisih, slabše vrste pa so boljše. Če pa pogledamo povprečje letošnjih pridelkov z lanskimi, vidimo, da ie nekako enako, kljub temu, da kooperacijske površine niso pokazale zaželenega uspeha. Nasprotno pa je bilo letos krme dovoli, posebno tam, kjer so travišča gno- jili v sodelovanju z zadrugo. Tako lahko pričakujemo, da bo živine precej. Že sedaj redijo- pri vsaki hiši toliko glav, kolikor jih le morejo. Predvsem so se vrgli na vzrejo mlade pitane živine, prašičev pa skoraj ni. Ljudje so že uvideli koristnost vzreje pitane živine in že sami hodijo v zadrugo, da bi sklenili pogodbe za odkup. Za prihodnjo setev bodo sklepali pogodbe za jesensko- in spomladansko setev, poleg tega pa tudi za živino. Zadruga bo tudi pravočasno preskrbela dovolj semena, gnojil pa imajo že sedaj dovolj. Naročili bodo tudi dva vagona žlindre, ki se na njihovi zemlji bolj obnese kot ostala gnojila. V okolici Velikih Poljan se že od daleč vidi, kje so pognojili z žlindro-. Zvedeli smo tudi, da je bilo 15 kmečkih fantov in deklet v dveletni kmetijski gospodarski šoli, ki jo je zadruga organizirala doma. Pet od teh jih je tudi v zadružnem svetu. Škoda je le, da je mlade ljudi le težko pritegniti v sodelovanje, Žalostno je tudi to, da nudijo ostale množične organizacije pri uvajanju kooperacije le minimalno podporo in skoraj vse delo sloni na upravnikovih rokah. Letos je zadruga mislila graditi mlekarno, vendar so gradnjo odstopili Ljubljanskim mlekarnam. Do konca leta bo predvidoma že pod streho. Zbiralnica bo imela kapaciteto 5000 litrov mleka, lahko pa bo v slučaju potrebe tud; predelovala mleko v sir in maslo. -vec Kdo ve, koliko je bilo že napisanega o javnih parkih in nasadih, ki jih nekateri tako brezobzirno uničujejo! Vse pa pomaga le za nekaj časa. Ljudje, ki jim je tako metlo mar lep izgled mesta, se verjetno ne zavedajo, koliko da skupnost za urejevanje parkov in nasadov. V Kočevju jih oskrbuje vrtnarija, ki dela v 'sklopu Komunale. Potrebna sredstva za olepšavo mesta da občina (okrog milijon dn letno). Ta številka ni majhna in če bi znali vsi ljudje paziti na parke in nasade, bi se nekaj tega denarja lahko večkrat uporabilo v druge namene. Ostalo besedilo k sliki si lahko misli vsak bralec! Pregled polletne realizacije v industiiji SLADKORJA BO DOVOLJ Letos je tudi sladkorna pesa dobro obrodila. Iz pridelka pese bomo dobili 300 tisoč ton sladkorja ali 16 kg na prebivalca. Sladkorja ne bo treba več uvažati in bomo V Ljubljani se je 13. avgusta se- razvoj industrije in prometa v na-prihranili najmanj 15 milijonov do- stal svet za -industrijo OLO Ljub- šem okraju. Ugotovljeno je bilo, da larjev, kolikor je naša država lani ljana. Na seji so govorili o polletni se je od lanskega leta. povečala in-dala za uvoz sladkorja. realizaciji družbenega plana za dustrijska proizvodnja za 9 %, šte- vilo zaposlenih pa se je povečalo „ i« i ■ i v. ti ■■ . v primeri z vsem lanskim letom za Hoteli bi občino, toda brez davkov! i %. Ker so v industrijsko Proiz- • vodnjo že v prejšnjem obdobju vlo- (Nadaljevanje s 1. strani) lim da naši -ljudje na vasi še vedno Prec®i investicij, se je letos Vprašamo se, zakaj tak oportu- živijo, kot so živeli njihovi pred- 1 ° mocn? povečala, nadalje tu i nizem? Mogoče je bilo že v naprej niki, da jim bodo ukazovali vaški paradi povečanja, proizvodnosti de- dogovorjeno? Eno drži, odborniki veljaki, saj uboga raja tako ni s po- la' . ne| preskrbe z.-energijo in su zbora proizvajalcev tiste vloge, ki sobna, da sama misli!« Boljše bo rovmami in ugodnim trzmm bi jo morali odigrati kot voljeni tako, dobrepoljska dolina bo imela Ioza!em- Vendar je nakaJ P •]. -J zastopniki ljudstva, niso odigrali. več koristi od skupnosti, če ne bo napravt 0 ?'an 7alo So iih tudi Res je, da se je katastrski do- imela takšnih odbornikom!!! skladu z okrajnimi. 2^to so jih tu hodek v letošnjem letu povečal, pri Danes se naš delovni človek tru- “ ^LUostroj presegel plan za nekaterih vec, pn drugih manj. di, da bo povečal proizvodnjo; dvig- ' ie predvideval okrai- Jasneje je tudi, da so se v zvezi nil delovno disciplino in povečal s In lamo 41 %) Posamezni ob- s tem dvignile tudi kmečke obre- tem tudj svoj dohodek in ne samo p na1 razpravljajo -o takih menitve. In ker sta bili prvi dve to, bori se, da bo povečal in iz- ^ P1 w niso doseala novnreč- akontaciji predpisani s komaj 3 % boljšal življenjski standard naših £ ^ p,^ in naj to svetu spo-ra- povečanjem po osnovi za lansko delovnih ljudi. Torej ne samo zase, ^ Svet bo kasneje o teh pojavih leto, je nastala pri tretji akontaciji temveč za vse. In ce se on bon da- posebe; Ql0vorj, večja ali manjša razlika. Zadnja nes za te cilje, zakaj se ne hi tudi akontacija v letošnjem letu bo naš kmetijski proizvajalec?! In za- Nekatere spremembe s-o nastale manjša skoraj v vseh primerih in kaj imamo kmetijske zadruge? tudi v investicijskem planu. Izpadla bo predstavljala obenem res re- Morda zato, da se bodo ukvarjale s lo je 108 milijonov din, ki so bili alno akontacijo na letošnji kata- prodajo gradbenega materiala in namenjeni za gradnjo novih obra-strski dohodek. To ni samo v Do- temu podobnim, s proizvodnjo pa tov »Plani ca,-šport« in tovarne »Ra-brepolju. Odborniki pa tega niso se naj ukvarjajo »vaški veljaki« ? šica«, vključili pa so še nekaj novih »videli«. Mogoče bo čez mnogo let kro- podjetij (»Mlinostroj« Domžale, KLI Kdor misli propagirati za naš čas žila po dobrepoljski dolini anekd-o- Logatec), cerkniški tovarni pohištva neprimerne, reakcionarne parole, j,e ta, ki se bo začela nekako tako: »Brest«, ki jo je pred kratkim za-bolje, da vrne odborniško izkaznico »Nekoč so živeli v naši dolini od- jel požar, pa so povečal} investi-in pove odkrito: »Nisem za socia- borniki, ki bi se radi šli občino, ci.je od 1 na- 58 milijonov din. Tako lizacijo in napredek naših vasi, že- toda brez davkov ...« znašajo sedaj investicijska sredstva dve milijardi 27 milijonov din, okrajna sredstva pa so še povečala od 188 na 195 milijonov din. V letošnjem prvem polletju je bilo porabljenih 33 % vseh investicij. Poleg tega je v prvem polletju okrajna komisija odobrila 19, republiška pa 16 investicijskih programov. Podjetja so porabila 15 % i n vos tiči j 'iz 'zveznega invest, sklada. Na sejj so govorili tudi o avtomobilskem prometu. V količini Pre' voženega blaga je bil v primerjav1 z istim -obdobjem lani presežen plah za 18 %, plan prevoza potnikov Pa za 52 %. Plan števila avtobusov J® bil v javnem mestnem prometu v primeri z lanskim letom presežen za 72 %, trolejbusov pa za 25 /o. Povečalo se je tudi število zaposlenega osebja v medkrajevnem in mestnem prometu, in to za 10 ?»• * v USTANOVA »ANGELE OCEPEK« V Mostah v Ljubljani bodo pričeli graditi iz sklada »Angelce Ocepkove«, ki znaša že nad 17 milijonov din, družinsko ustanovo za varstvo -otrok. V tej ustanovi bo lahko 120 otrok, nekaj sto drugih pa se bo tudi lahko udejstvovalo v raznih krožkih, ki bodo v domu. Pri vzgoji -otrok bodo v domu sodelovali tudi starši. Ustanovo »Angelce Ocepkove«, ki bo prva take vrste v Jugoslaviji, bodo pričeli graditi ob obletnici njene smrti. Nada Ule o delu SKOJ med NOV 22. in 23. avgusta bo v okviru praznovanj 40-letnice KPJ in SKOJ v Podstenicah v Kočevskem Rogu veliko zborovanje tabornikov in mladine, ki s-e ga bo udeležilo tudi precej mladine iz naših krajev. V Podstenicah je bil maja 1943. ustanovljen Glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine. Takoj po okupaciji Jugoslavije se je vsa mladina enotno vključila v boj proti sovražniku. Velika večina slovenske mladine je delala pod okriljem Osvobodilne fronte že oktobra 1941. pa je dobila v okviru OF mladina svojo organizacijo-Mladinsko osvobodilno fronto. Že naslednje leto, poleti 1942. pa je na osvobojenem ozemlju nastala nova mladinska organizacija, Zveza delovne mladine, kamor je lahko vstopala vsa napredna slovenska mladina.. Ta organizacija je delovala takrat samo na nekaterih osvobojenih področjih Dolenjske, Kočevske in Notranjske in ni imela vseslovenskega obeležja. Ker pa je to ime dajalo organizaciji vse pre- več razredni značaj, so jo oktobra 1942 preimenovali v Zvezo slovenske mladine. Najprej so bili ustanovljeni terenski, rajonski in okrožni iniciativni odbori, šele 17. maja 1943. je bil v Podstenicah ustanovljen Glavni iniciativni odbor. Še pred kapitulacijo Italije je organizacija zajela vso slovensko mladino, ki je bila res strumno orga- prvi spomin na vojno? Že precej daleč je to ih ob okupaciji sem bila še zelo mlada, stara komaj petnajst let. Za vso takratno mladino so bili tisti časi časi težke preizkušnje. Mi nismo imeli mladosti, lepe pa sploh ne. Ko smo se komaj zavedli življenja, so ozračje pretresle eksplozije bomb, jok preganjanih in trpinčenih. Zgodaj sm-o »Kako pa si se prvič srečala s partizani?« »Od kraja nam staršj niso hoteli nič povedati o partizanih, čeprav smo sami že nekaj slišali o njih. Predstavljala sem si neke grozne, divje može, kj stalno žive v gozdu. Neke noči pa so prišli in prav presenečena sem bila; bili so navadni ljudje, veseli in korajžni petje, pa ni hotel buditi posadke ..,« »Kakšne naloge pa je imela vaša organizacija?« »Naloga Mladinske osvobodilne fronte in kasneje Zveze slovenske mladine je bila, pritegniti v boj proti okupatorju čim več mladih ljudi, pomagati pri organiziranju partizanskih enot in izvajat; sabo- nizira-na. Oktobra istega leta je imela mladina v Kočevski Reki svoj prvj kongres. Zato sem obiskal tovarišico Nado Ule, znano mladinsko in skojevsko aktivistko iz Kolpske doline v okolici Broda. Sedaj stanuje v Kočevju. — Dobil sem jo v postelji, kjer ravno premaguje zadnje ostanke revmatizma. »Doma sem iz Grivca, majhne vasi v bližini Broda na Kolpi. Moj okusil; pomanjkanje, nadutost sovražnika in vonj krvi. Zato pa smo tudi kmalu v-edeli, kje je naše mesto in kaj od nas domovina pričakuje.« »Ti si bila sekretarka SKOJ, sem slišal?« »Da. Jeseni 1942. leta so me sprejeli v SKOJ In me takoj postavili za sekretarko. Bila šem tudi sekretarka mladinskega aktiva v Grivcu...« fantje. Takoj smo s-e razumeli in kmalu so nas naučili partizanske pesmi. Deset minut od vasi je bila itat-lijanska postojanka in morali smo zelo paziti, da nas ne bi dobili. Dekleta smo potem povsod prepevala partizanske pesmi. Nek večer, ko so fantje zopet prišli, smo priredili nekak miting. Bili smo precej glasni. To nam je»povedal drugi dan italijanski stražar, ki je slišal tažn-e akcije, nadalje smo pomagali žrtvam fašizma, zbirali orožje, hrano in sanitejskj material in širili partizansko literaturo. V okrožju Banja loka, kamor smo spadali tudi mi, smo v glavnem zbirali hrano in sanitetni material za partizane, jih obveščali- o sovražnikovi dejavnosti in jim prali.« »Kako pa ste bili povezani z mladino iz drugih krajev ?« »Povezava z drugimi kraji je bila precej težka, ker so nas ovirali posadki na Brodu in v Kužlju. Vendar smo tudi to nekako obšli. Večkrat sem imela sestanke v Banja loki, nato pa sem določila posamezne mladince za delo v njihovih vaseh. Pa tudi sama sem šla včasih po vaseh.« »Ti je bii-o delo zelo otežkočeno?« »No, nitj ne preveč. Res je včasih šlo za glavo, vendar se smrti nisem preveč bala... Po kapitulaciji Italije pa sovražnika pri nas skoraj ni več bilo... V Grivcu, pa tudi v drugih vaseh, smo mnogokrat imeli mitinge, ki so se jih ljudje radi udeleževali. Jeseni 1943 sem bila na 14-dnevnem tečaju v Loškem potoku, ki ga je priredil okrožni komite za mladino. ..« »Še eno vprašanje. Ali se bos udeležila proslave v Podstenicah ?<( »Bom še videla, če bom zdrava.* »No, želim ti, da bi do takrat ozdravela in se v družbi s starimi vojnimi tovariši poveselila ob spominu na nekdanje težke dni.. •« Franc Grivec Kočevski nogomet - na slepem tiru Jbmvot» Mm kar Pa ni tako hudo, ker pri produktivnost dela se je v primeri pa slab Najboljši je na plitvi zem- novih stanovanjskih blokih streš- z lanskim letom povečala za 6 %. lji. Robarska zadruga je tudi ena nikov sploh ne rabijo. Ko so pregledovali realizacijo in- redkth, k; so takoj prevzele višjo Govorili so tudi o združenju vesticijskih skladov, so ugotovili, obliko kooperacije, to je delitev gradbene obrti in industrijske de- da predvsem v gozdarstvu niso iz- pridelka in zato se tud; malo boje, javnosti v neko novo .združenje koriščenj. y bodoče bo potrebno da bi ne prišli skozi. Ker so bila doslej v obrtnih zbor- na;lb^e'i pregledati, če so potrebne V robarskem predelu odigrava v nicah različna obrtna podjetja, se tolikšne investicije. Sklenili so tu-gospodarstvu precej važno vlogo samo gradbeništvo ni moglo zado- dl’ nal v bodoče posvetijo večjo tudi živinoreja. Zadruga ima vsako voljivo razviti. Predlagali so tudi, P°zornoat zterjavi davkov od obrt-leto približno 110 do 120 ton viška naj bi gradbena podjetja povečala živine, ki jo prodajo. Pod zadrugo svoje obrtne obrate. Ivani Lovšin iz Vinic čestita za njen god hči Marija z družino. Ludviku Knavsu, ki služi vojaški rok v Splitu, želijo vse najboljše za god, oče, mama, Angela z možem in brat Anton z družino. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem poštenemu najditelju ročne ure, tov. Mariji Južnič, uslužbenki na Rudniku, ki mi jo je vrnila že pred objavo v »Novicah«. Milka Trebušak KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA razpisuje delovni mesti: — BLAGAJNIKA s srednjo strokovno izobrazbo in vdčletno prakso v vodenju blagajne in korespondence. Plača po tarifnem pravilniku. — DELOVNO MOČ za delo na Zadružnem posestvu v Kostelu. Zaželena je ženska oseba z večletno prakso v živinoreji. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite najkasneje do 25. avgusta na upravo KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA večkrat zatajijo višino svojih dohodkov (Komisija je pri nekem obrtniku ugotovila, da je utajil za 17 milijonov din dohodkov, nekateri drugi pa tudi 4 ali 5 milijonov din). Na koncu seje so sklenili predlagati OLO garancijske izjave za investicijska posojila nekaterim podjetjem, med drugimi tudi KGP. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured. Matija Cetinski — Uredništvo in uprava V Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je din 400.—, polletna din 200.— in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je din 800.— oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. —* Poštnina plačana v gotovini J086OBS POSREDUJEJO Vsaka republika v Jugoslaviji ima svojo zdstvo, pa bi prosil, če bi lahko natisnili v vašem listu, kakšne so posamezne zastave. Tako v barvah, da bi vsak videl in si zapomnil. Torte U. uslužbenec Barvni ponatisk zastav v časopisih ni mogoč, ker bi bilo treba vsako barvo posebej tiskati in bi potrebovali veliko časa in še več denarja. Lahko Vam pa zastave opišemo. Državna: modra-bela-rdeča (vrstni red barv od zgoraj navzdol z rumeno obrobljeno peterokrako zvezdo v sredini; slovenska: bela-modra-rdeča; hrvat-ska: rdeča-bela-modra; srbska: rdeča-modra-belai; črnogorska: rdeča-modra-bela, vse imajo rumeno obrobljeno peterokrako zvezdo v sredini; zastava BiH je rdeča z državno zastavico v levem kotu; makedonska pa je rdeča s peterokrako zvezdo v sredini. __*__ Vem, da pravijo, da je lev kralj živali. To se pravi, da je velik in močan. Prijatelj pa mi je rekel, da spada v družino mačk. Je to res in kako je velik in močan? M-A. Ribnica Lev res spada v družino mačk. Dolg je do 2,8 m in visok dober meter. Skoči lahko do 9 metrov daleč in z vgrizom stre konju vratna vretena, z udarcem svoje šape pa lahko ubije hijeno. Lev doživi 25 let. Kadar je sit, navadno človeka ne napada. Kakšna je razlika med lokomotivo in lokomobilo. Mislim, da ni razlike. Kaj pravite Vi? Tonček BI. Razlika je. Lokomotiva je parni stroj za vleko, prevoz. Največ jo vidimo na železnici. Lokomobila pa je prav tako parni stroj, toda za pogon na mestu. Največ jo uporabljajo v starejših tovarnah, žagah in drugod. __* — Znani učenjak Einstein je postavil zakon, da vsaki energiji pripada masa in obratno. Po tem zakonu, ki je bil kasneje tudi s poskusi dokazan, bi na primer sonce moralo biti vedno šibkejše in manjše. Vsako sekundo izgubi sonce okoli 4 milijone ton energije — mase. Kako neki sonce nadomešča izgubljeno energijo, ker v resnici se sončna moč v nekaj stoletjih ni prav nič spremenila? (x, V) Drži Einsteinova teorija. Za sonce znanstveniki domnevajo, da nadomešča izžarevano energijo s pretvarjanjem vodikovih atomskih jeder v helijeva atomska jedra. __*___ Maja 1958 \sem se zaposlila pri GU Grčarice in delala do februarja letos» ko sem bila odpuščena, ker ni bilo dela. V času brezposelnosti sem se redno javljala na občini. Rada bi vedela, če mi pripada dopust? M. M. Loški potok Čas brezposelnosti se ne šteje v redno delovno razmerje. Če ste se med tem ponovno zaposlili, morate biti v rednem delovnem razmerju, najmanj 11 mesecev, da si pridobite pravico do plačanega letnega odmora. _*____ Kakšna je zastava Organizacije združenih narodov. Nanja L. Zastava je modre barve z globusom v sredi, ki ga obkroža lO' vorjev venec. fW/Z NAŠIH H Turistično društvo tudi v Laščah mmVE_ 5TEfMJVB0imAH/[5 ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO znal partizanov. Vstopil je v stik JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO z njimi in jih podpiral s hrano. IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČU- Opravljal je tudi kurirske posle za JEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJE- partizane. Italijani so ga zaradi so-NJEPISE V POČASTITEV NJIHO- delovanja s partizani aretirali in Minulo nedeljo so se zbrali turistični delavci VEGA SPOMINA STANISLAV PANTAR Letnica rojstva: 17. VI. 1922 Novem kotu. Za politiko se ni za- IZ VASI-FARA V decembru lanskega leta je bil T „ , sprejet sklep, da se morajo prepi- v Laščah Tudi okolica sama je lepa. Hri- satj vse matične knjige. Prepisati na usta- bovitost dežele mora v zimskem je bilo treba vse rojstne in mrliške novnem obenem zboru m ustanovili času zadovoljiti še tako zahtevnega knjige od 1945. leta naprej za vsa- Turistično olepševalno društvo. Pri- smučarja. Prav ta moment bi po ko vas posebej. sostvovali so tudi člani turističnih mnenju tov. Vatovca, tajnika Ljub- Matični urad Kostel s sedežem nimal, dokler n; prišla v njihov vem kotu. Po poklicu je bila go- društev iz Ljubljane, Ribnice in ijanske turistične _zveze, zadosto- v Vasi-Fara obsega 56 vasi, za ka- kraj partizanska vojska. Kmalu je spod in ja. Za politiko se v stari Ju- Ortneka. _ val, da bi se Lašče lahko razvile tere je bilo treba prepisati najprej postal partizanski obveščevalec. Ita- goslaviji n.j zanimala, ko pa so pri- Tako so končno tudi Lasce do- v enega najpomembnejših smučar- dvojnike iz prejšnjih matičnih lijani so ga internirali na Rab, od šli partizani, se je takoj vključila bile društvo, ki bo skrbelo za. na- skih centrov ne samo v ljubljanskem knjig. Šele nato se je pričel prepis tam v Gonars. Od tu se je vrnil črtno in organizirano pospeševanje okraju, ampak v vsej Sloveniji. v nove matične knjige. domov in stopil v NOV. Padel je turizma, kajti le s požrtvovalnim Turistično društvo v Laščah, ki je Prepisati 112 dvojnikov in 112 v neki borbi pri Rakeku. Kdaj se delom se bo lahko dvignil tunstic- 37. društvo v ljubljanski turistični novih matičnih knjig ni bilo lahko je to zgodilo, ni znano, ni pomen kraja, ki se ne odlikuje zvezi, ima torej vse pogoje, da se delo. V te knjige se mora posebej samo po naravnih lepotah, ampak razvije v dobro organizacijo, ki bo vpisati tudi zaključke za vsako le- FILIP TUŠEK tudi po zgodovinskih in kulturnih igrala pomembno vlogo v razvoju to> Tov. Marija' Mrzel na krajev- Tušek je bil po rodu Hrvat. Ro- znamenitostih. Število tujih in do- turizma na Dolenjskem. In s tem nem uradu Va's-Fara, kateri je bilo jen je bii 8. III. 1902 v Gorači. Na- mačMh turistov, ki potujejo skozi namenom so LašČanj društvo tudi delo poverjeno, je pravočasno zadnje je stanoval v Dragi. Za po-Lašče, se iz leta v leto veča. Pri ustanovili. Leo Šega opravila. litiko se nj zanimal, dokler ni s potem pa niti ne vedo, da je ta kraj __________ 5. VIII. 1942 ustrelili. Brez rednika je ostalo petero otrok in žena. ANA CIMPRIČ Rodila se je 15. VII. 1899 v No- v delo in po svojih močeh pomagala partizanski vojski. To je trajalo vse do časa, ko so jo Italijani internirali na Rab, skupno z njo tudi njena dva otroka, ki sta umrla še med potjo v internacijo. Umrla je v taborišču Gonars leta 1943. dal našemu ljudstvu Trubarja, Levstika, Stritarja, Pavčiča. Ogledali bi si lahko tudi legendarno znamenje konjskega kopita in biča na kamnitih tleh cerkve na Slevici, spomin na turške vpade v naše kraje. Potem je tu znameniti Tur iaški orad... O vsem tem bo se' . . - - . „ ..... sp?.9o—> turistično druitvo. i»rzk, sWenstog. p rti, W Življenjska pot revolucionarja Albina Videniča 5. avgusta 1944 je pri izvrševa- združevati kočevsko mladino. uspel okupator zvedeti od njega _ n ju svoje partijske dolžnosti za- Zaradi predanosti Komunistični ničesar. Zato ga je poslal v inter- in stvari revolucije je bil nacijo v Italijo. naroda padel junaške smrti org a- prav kmalu sprejet v članstvo SKOJ Po kapitulaciji Italije se je vrnil nizator in voditelj kočevske mla- ,i,n natoi v članstvo Komunistične peš v Slovenijo. Na poti so 9a Pri~ dine in SKOJ v predvojni dobi in partije. Že po kratkem času je bil jeli domobranci. Posrečilo še mu IVANA JANEŠ Rojena je bila 31. VI. 1867 v Podplanini. Ob prihodu partizanov je tudi ona kljub letom skupno z ostalimi vaščani začela sodelovati z OF. Italijani so jo aretirali in skupno z ostalimi vaščani internirali na otok Rab, kjer je leta 1942 zaradi pomanjkanja umrla. IVAN JANEŠ Rojen je bil v Starem kotu, 19. IX. 1858. Imel je že precej let, ko GASILCI V SODRAŠKI OBČINI sekretar Rajonskega odbora OF izbran za sekretarja Okrajnega ko- je, da je pobegnil in odšel v par- s° preplavili nase kraje italijanski delavski S- pa - KiŽTL&J? £t,- % P** SL »fci družini v 'torni, Pirrfcl, okraj ostala do,,, časa p,Ikri« oblast- kretarj, Rajonskega odbora OF^So- ««*»<«> » ~~ Pnrlnrcski Draai Travi Novem ko- Krško. Že kot majhen otrok je mo- nikom stare Jugoslavije. Začelo se drazica. 5. avgusta 1944 je imel 9 11 partizanom, vse dotlej, do tu Malem loqu Globeli in Žimari- ral stopiti na težko pot delavca je preganjanje. Pogosti odpusti z dogovorjen sestanek na Kržetih pri ga mso Ualijani interniraU v tabo- cah Pri društvih Trava, Loški po- proletarca. Ko mu je bilo leto dni, dela, osebne in hišne preiskave, Gori s tamkajšnjimi terenskimi risče na Rab. Tu je umrl ze leta tok in Globel so ocenjevanja dobro je odšel s svojimi starši iz svojega večkratne aretacije in zapori pa ni- delavci. Ta sestanek pa je bil iz- TJ4Z. izvršena pri ostalih pa slabše. Dru- rojstnega kraja. Pot jih je vodila so mogli zlomiti njegovega duha. dan. Nemci in domobranci so ob- štvo Hrib-Loški potok po svojem v Kočevje za zaslužkom. Nastanili Nasprotno, še bolj so ga podžigali kolili hišo, v kateri je bil sestanek, ANTON MIK 60-letnem jubileju lepo napreduje so se v Mali gori. Po končani osn. v delu. Zavedal se je, da se z bli- da bi ujeli Albina živega. Ko je Rodil se je v Starem kotu 17. I-in je pridobilo na številu aktivnega šoli v Stari cerkvi se je vpisal na žajočo se vojno tudi vedno bolj opazil, da je obkoljen, je izstrelil 1902. Po osvoboditvi Starega kot® članstva. Tud; društvo Globel je kočevsko gimnazijo ter po štirih bliža in veča zgodovinsko poslan- rafal proti bližajočemu se domo- po partizanski vojski, se je vključil odneslo dobro oceno in je pred letih napravil malo maturo. Ker ni stvo Komunistične partije in SKOJ. brancu, skočil iz hiše skozi zadnje v osvobodilno gibanje. Delal je kot. kratkim imelo društveno priredi- bilo doma kruha za vse, še manj Zato je usmeril vse svoje delo v to, okno in stekel proti gozdu. Na be- terenec. Zaradi sodelovanja so g tev ki je zelo dobro uspela. Člani pa denarja za obleke, knjige in da (se dvigne ta KP in SKOJ na po- gu ga je zadel rafal iz^ nemške Italijani internirali na Rab, ki j društva' so pokazali kaj se da v drugo, je bil prisiljen prenehati g zicije, da bosta v danem trenutku strojnice in utrnili mlado življenje, zaradi lakote umrl 25. XI. slogi narediti. Lahko so za zgled šolo in se zaposliti. Ker stalne za- kos temu zgodovinskemu poslan- ostalim sosednjim društvom, pred- poslitve ni mogel dobiti, se je za- stvu. vsem Žimaricam, ki nimajo prave- poslil na železniški postaji pri na- Po okupaciji Jugoslavije je Alga vodstva. Društvo Mali log je v kladanju vagonov, v kamnolomu, bin delo nadaljeval še z večjo vne- tekočem letu vložilo vse sile za ob- pri cestnih delih, pri zidarjih iti mo. Organiziral je priprave za obo- novo gasilskega doma, katero po- drugje. Že kot mlad fant se je spo- rožen upor prebivalstva, posebno dražic~i poslovili od dolgoletne uči- je uspelo z majhnima otrokoma pravilo so opravili s sodelovanjem znal s komunistom in revolucio- mladine. Sodeloval je pri organizi- teljice in vzgojiteljice Rožce Faj- pobegniti v Ljubljano in od tam v vsega članstva, ker bi sicer ne za- narjem Jožetom Šeškom, ki je ta- ranju raznih mladinskih akcij, di- dig0ve. omahniti je morala v naj- Trst. dostovala finančna sredstva. Za koj zaslutil v njem bodočega re- verzantske in likvidatorske grupe, lepšjh Ietih_ malo' pred zasluženim p0 vojni je nadaljevala z delom otvoritev obnovljenega doma so volucionarja in zavednega borca za zbiranju hrane in ostalih potreb- pokojem še vsa polna načrtov za v goli in izven nje. Povsod, kjer je priredili v nedeljo, 13. t. m., večjo delavske pravice. Navezal ga je ščin ter orožja ter pripravil mla- življenje in delo. O, kako rada bi sodelovala, je pokazala uspeh, tako prireditev, ki pa zaradi deževja ni nase, mu priskrbel marksistično dino, da v danem trenutku vstopi §e gjvela, vendar je morala kloniti pri tVD Partizan, pri TOD in še tako uspela in je bila le v okviru literaturo, katero je mladi Albin v partizane. pred neizprosno boleznijo, čeprav drugod. V šoli je bila dobra vzgo- doma. strastno študiral. Spoznal je, da je Tudi okupator je prav 'kmalu srno do zadnjega upali, daboozdra- jiteljica in učiteljica. Ko v nižji Tudi PGD Zamostec bi imelo ob mogoče le z borbo in revolucijo zvedel za njegovo delo. Zato je Al- ve;a gimnaziji ni bilo nikogar, ki bi 15-letnici slov. gasilstva po vojni izvojevati boljše življenje delavne- bina že konec leta 1941 aretiral in v Sodražici je živela od 1934. le- prevzel 'matematiko, je brez okleva- vrtno veselico, katero pa so morali mu človeku, predvsem pa delavski zaprl v sodne zapore v Kočevju. Po ta jn VZgajala mladi rod v napred- nja putsila delo v osnovni šoli, na zaradi deževja preložiti na nedeljo mladini, zato se je lotil z vso svojo večmesečnemu zaslišavanju in pre- nem duhu. Tu si je ustvarila dom katerega je bila navajena in pre-23. t. m. Društvo Zamostec je eno mladostno energijo in odločnostjo tepanju v Kočevju in Ljubljani ni jn ge navezala na kraj in na ljudi, vzela pouk matematike v nižji gim-najobsežnejših po terenu in ima Vojna ji ni prizanesla. Z možem se naziji, čeprav je to zahtevalo od njo gasilske trojke ali oddelke v Li- —• • .. . ... je pridružila osvobodilnemu giba- mnogo truda. Še letos, ko je bila povšici, Ravnem dolu, Preski, Si- ElGKtFIKG QO I© UDIIO nju in bila izvoljena za odposlanca že bolna in bi bila potrebna ponoviti in Gor. Lazih. Društvo je slovenskega naroda za kočevski zbor. čitka, ni popustila, vložila je 5» prejelo preko ObGZ nekaj nove Na stavbi Mestnega vodovoda vi- ga je zopet vzel v roke, ga je ubilo. Zaradi sodelovanja z OF so okupa- zadnjo moči v šolsko delo, da J opreme, dohodek prireditve pa na- si črna zastava v zadnji spomin Med člani kolektiva je bil znan torji in domači izdajalci družino razbremenila tovarišice. Do zadng0n meravajo porabiti za popravilo ga- tovarišu Mihi Kodrinu, varilcu, ki kot dober in požrtvovalen delavec, preganjali. 1943. leta, ko je bila v ga je vodila še pevski zbor na = silskega doma in spopolnitev opre- se je pri opravljanju inštalaterskih in pripravila najlepše točke za P Rožice Fajdigove ni več Pred nekaj dnevi smo se v So- času nemške ofenzive aretirana, jt silskega doma in spopolnitev opre- se je pri opravljanju inštalaterskih me. P. del v Zagradcu pri Žužemberku — * — smrtno ponesrečil. Miha Kodrin se je rodil 17. okt. CENA KROMPIRJU 1925 v Rečici pri Celju. Osemnajst V Dobrepolju pravijo, da jih skr- ,e(. star se je po kapitulaciji Italije bi, kako bodo ProdaU krompir. priključil partizanski vojski, kjer je Moča je kljub škropljenju škodo- £ do ^hoditve. Med drugim vala krompirju, zelo ga je prizadela sodelpval tudi pri napadu na rja. Dez, ki ga je bilo pri nas pre- jn bil pri tem ranjen. De- več, pa je v vzhodnih delih države cembra 1946 1e biI demobiliziran in prišel ravno prav za zgodnji krom- se ]e zaposlij v Kočevju. Ves čas pir, katerega cena je zato zelo niz- je 'de]a, kot varilec na Rudniku, ka. S tem pa je dvomljivo, a 1 bo- oktobra lani pa se je zaposlil pri do mogli konkurirati znižanim ce- Mestnem vodovodu. V ponedeljek, nam in obdržati nekatere kupce iz avgusta, je kot običajno oprav-prejšnjih let, ki sedaj bliže dobe jsvoje delo pri gradnji vodovoda poceni krompir. v Zagradcu. Ko je za nekaj časa ...... odložil električni vrtalni stroj, je DOPISUJTE V »NOVICE« verjetno nastal kratek stik in ko SPOMINSKI DNEVI Od 22. do 27. avgusta 1922 so stavkali kočevski rudarji. 25. avgusta 1941 so Italijani ustrelili Slavka Šlandra, člana CK KPS. 26. avgusta 1936 so se pripeljali kočevski delavci na dveh kamionih na izlet v Koprivnik. Koprivniško delavstvo jih je navdušeno sprejelo. Konec avgusta 1936 je bila v Španiji ustanovljena stotnija Matije Gubca. ' slavo 40-letnice ZKJ. Zaradi njene požrtvovalnosti j? bomo v šoli zelo pogrešali. Še bolj jo bodo pogrešali doma, saj je P°“ leg moža pustila še 3 otroke, ki bi jo še tako potrebovali. Na zadnji poti jo je spremila nepregledna množica sedanjih in bivših učencev, prijateljev in znancev, grob je bil posut s cvetjem, kar dokazuje, da je bila zelo priljubljena. Ž ganljivimi besedami so se od nje poslovili stanovski tovariši, učenci in zastopnik ZB. Sedaj je ni več. Ostal pa je spomin na njeno požrtvovalno delo. Slava njenemu spominu! Učiteljski zbor France Vreg-Mile Velika zmaga na Turjaku Iz Ribnice, Dolenje vasi,_ Lašč, Dobrepolja, Vidma... iz bližnje in daljnje okolice so zbežali belogardisti v starinski grad turjaških grofov. Dan na dan so drdrali njihovi vozovi, naloženi z belimi vrečami moke, s težkimi zaboji streliva, z lahkimi in težkimi »Bredami«, Spotoma so naložili pri prestrašenemu kmetu še nekaj sodov vina in konjaka, pobrali fante in možake — kar jih ni pobegnilo pred nijmi, poklali nekaj prašičev ... in že je to pisano procesijo pogoltnilo nenasitno grajsko žrelo. In še so prihajali. Bile so to zakasnele skupine belogardistov, bogoslovcev, študentov z Rakovnika, podeželskih kaplanov, italijanskih vojakov, vaških veljakov, ki so se preveč odkrito spajdašili z belimi... Vsa naplavina, ki jo je zapusti bežeči val okupatorjeve vojske, se je sedaj trepetajoč stisnila za dva metra debele zidove gradu, zidanega na skali. »Tu smo varni!« so se ustavili. »Ob teh skalah si bodo partizanski razbojniki polomili zobe...« Res! Grad s svojim zidovjem, obrambnimi stolpi, izvrstnimi linai-mi, z lastnim vodnjakom je vzbujal občutek varnosti. Nekaj dni so preživeli prav varno. Vojaki z baretkami so za vajo streljali v mogočno grajsko lipo, študentje so goreče zavrteli ciklo-stilni strojček, bogoslovci so si na rokave pripeli značke rdečega križa in se vživljali v vlogo usmiljenih samaritanov, kaplani pa so vneto blagoslavljali orožje in brali maše za srečni boj... vse dokler ni nekje daleč za vasjo počila partizanska puška... Po cesti iz Lašč proti Turjaku so brzeli kamioni. Bili so italijanski brez nosa, in vodila iih je nezanesljiva roka partizanskega borca, ki se je čez noč proglasil za predvojnega Šoferja in sedaj prvič sedi za volanom. Iz kamionov je odmevala, pesem, vihrale so trobojke. Pred hišami, mimo katerih so se vozili, zaviti v oblake prahu, so stali začudeni vaščani in marsikateri obraz je izdajal strah. »Kaže, da bo trda predla! Kaj bo pa sedaj ? Našega so odvlekli na grad!« Cesta se je pričela vzpenjati proti borovim gozdovom, ki so kakor mogočni, naravni »španski jezdeci« varovali grad. Prvi, predrzni kamion, je nenadoma obsula toča izstrelkov. Motor je presunljivo zahropel, vozilo pa se je kakor osupla mula postavilo povprek čez cesto. Partizani so poskakali na vrat na nos na tla in se razkropili, po polju iščoč kritja. Drugi kamioni so bili previdnejši: hitro so razložili borce in se vrnili v Lašče po nove. Čez polje na obeh straneh ceste so se že razpršil v strelce prvi vodi. Brez nepotrebnega hrupa in poveli so se kmalu znašli bataljoni v frontni črti in sklonjeni hiteli naprej, proti gozdovom, kjer se je skrival napadalec. Komandant sedme slovenske brigade, Dušan Švara, je obstal s svojim štabom v majhni globeli ob cesti, izvlekel zemljevid in dobrodušno menil: »Kdo bj si mislil ? ... Takole presenečenje! ... Pametno! Dobre položaje so izbrali belčki...« Ogledovali smo si ravnino. Po prvih Strelih je vse utihnilo in polja z usehlimi koruznimi stebli, napol gola atmišča so se kopala v prijetnem jesenskem soncu. Na zeleni vzpetini, desno od nas se je belila domačija, na pogled zapuščena, brez gospodarja. Fbsekano goličevje pred gozdom je bilo prazno, tudi v mračni senci' borovih in smrekovih debel nisi opazil žive duše. Toda v nosu si še čutil vonj po smodniku... Takale tišina pred bojem težko leže na dušo... Komaj čakaš, kdaj bo počilo... Naš komandant, ki smo mu pravili Dule, je nezaupljivo pogledoval proti samotni kmetiji. Če so se poskrili tudi tam, nam lahko vpadejo v bok. Ponudil sem se mu, da si ogledam hišo. Odšel sem sklonjen in previdno, pa sem se kmalu vzravnal in brezskrbno hitel proti njej. Se nisem bil na pol pota, ko se je iz gozda vsul žvižgajoč curek. Zasikalo mi je okrog ušes, se zapihalo v rahlo prst okrog mene in bilo je videti, kakor bi iz zemlje planili majhni jeziki prahu. Hitro Sem se prevrni v koruzno strnišče in se plazil dalje. Toda vso pot so me spremljale sikajoče krogle neznanega strelca. Na kmetiji sem našel le kmečko ženico in dve dekli. Sprejeli so me nezaupljivo in neprijazno 'so mi natočili kozarec mleka. »Sin je najbrž pri belih ...« sem jih zbodel. Ženica se je izmikala, potem pa je priznala, češ da so ga »vzeli«. Bilo mi je znano, čemu me je obstreljeval neznanec — njen sin. Najbrž se je bal, da bom zažgal, ali kaj. Medtem se je na planjavi in v gozdiču razvnela živahna bitka. Z obeh strani se je oglašal tudi mi-nometalec. Seli za sedaj še merijo predaleč. Mine tulijo čez naše glave. Toda... že se nribližujejo naši globeli ob cesti. Sedaj bolj pozorno prisluhnemo tistemu odvratnemu »pik!« v daljavi,, ko mina zapusti cev. Štejemo sekunde in čakamo, kam bo vsekala. Prav blizu se raztrešči, tako da nam vrže zemljo v obraz... In ko nas obstreljujejo še s strojničnim ognjem, Dule popusti in umaknemo se na varnejše mesto. Šele sedaj spoznamo, kako neprimeren je bil prostor sredi ravnice ob cesti. Pa tudi naši minometi izborno zadevajo. Bele strojnice kar potihnejo kadar jim zatuli nad glavo-Naši fantje jim privoščijo. »Naj še oni poizkusijo, kaj j® mina! Lahko je sedeti v bunkerju in ščuvati Italijane, da so nas zasipali z minami...« Boj je vedno bolj vroč. Bataljon ob cesti nima pravega kritja in ^ išče varnejšega mesta. Dule si zamišljeno viha košate brke in modruje: , . (Se nadaljuje)