L Tehnično Prodajni Center f\ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Dr. Dušan Plut slavnostni govornik ob semiškem krajevnem p ______________deva Belo krajino, si ne delamo nobenih iluzij ^ razniku — »Kar zaveš« Ul >o SEMIČ — Semiška krajevna skupnost je konec preteklega tedna v spomin na ustanovitev 1. belokranjske čete na Gornjih Lazah praznovala krajevni praznik. S svojo prisotnostjo sta slavje počastila tudi predsednik Predsedstva RS Milan Kučan ter član predsedstva dr. Dušan Plut, kije bil kot semiški domačin tudi slavnostni govornik. va kot del Dolenjske,« je bil odločen dr. Plut. M. BEZEK—JAKŠE DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST !■ * Vi DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SLOVESNO ODPRLI ŠOLO ŽUŽEMBERK — V soboto, 16. °ktobra, je bila slovesna otvoritev 5°ve žužemberške osnovne šole. Sola je bila zgrajena tudi s pomočjo Jjbdstev občinskega samoprispevka, stala pa je slabih 4,4 milijona ?|ark. Zgradil jo je novomeški GIP Pionir v dobrih sedmih mesecih, “ouk v novi šoli seje na veliko veselje učencev in učiteljev v novi šoli *ačel že z novim šolskim letom, v®ndar je bil prve dni še precej moten, saj vsa dela v šoli in okrog nje takrat še niso bila končana. Zahvaljujoč pridobitvi, na katero je Žužemberk s svojo mladežjo čakal de-^tletja, bo vseh 14 razredov lahko 'uielo pouk v eni izmeni in v razme-r*h, ki pritičejo sodobni šoli, Dr. Plut je v svojem govoru poudaril pomen boja Belokranjcev med 2.sve-tovno vojno ter dejal, daje pomenil partizanski boj v prvi vrsti pravičen boj za nacionalno preživetje, ki ga nečastni, kruti in pogosto maščevalni dogodki ne morejo prekriti in zanikati. Kot predstavnik povojne generacije pa se je vprašal, ali moramo v spravnem času doživljati zle sence preteklosti na način zanikanja partizanskega osvobodilnega boja. Po njegovem je vse, kar po spravi potrebujemo, zgolj objektivna resnica. Dotaknil se je tudi vojne v sosednji Hrvaški in menil, da je zgodovinski poraženec surovega spopada znan že danes. To je zmanipulirani srbski narod, ki bo ostal osamljen in tragičen tekač poslednjega maratonskega kroga mefistovske ideje Miloševiča o veliki Srbiji. Krvavi in za Hrvate ter vse nedolžne mučeniški mrtvaški maratonski tek pa bi, po besedah dr. Pluta, ob odločnih OBISK PREDSTAVNIKA RK IZ ŽENEVE METLIKA — V torek je obiskal Belo krajino Paul Loosli, predstavnik RK iz Ženeve, ter si ogledal nekatere zbime centre za begunce. Teh je zdaj v Beli krajini že nad 2.500 in predstavljajo vse težje breme pokrajine, pa tudi Slovenije v celoti. Skupno število beguncev v Sloveniji zdaj že presega 30.000, izčrpane pa so, kot poudaija sekretar RKS Mirko Jelenič, vse možnosti za njihovo normalno preskrbo. Težave se iz dneva v dan večajo in bodo nepremostljive, če se bo — po nekaterih napovedih —- z razširitvijo bojev na Bosno in Hercegovino spomladi število vseh beguncev povečalo do milijona. posegih Evrope in ZDA že davno skrajšali. Čeprav je dr. Plut optimist, kar zadeva skorajšnje priznanje Slovenije in Hrvaške, pa si, kar se tiče Bele krajine, ne dela nobenih iluzij več. »V samostojni Sloveniji je Bela krajina južni, odmaknjeni obmejni del slovenske države. Vendar nam nov geopolitični položaj ne prinaša le težav, ampak tudi številne priložnosti za pretehtan razvoj. Od republike ne pričakujemo privilegijev, trdo pa se bomo borili za enakopravno obravnavo. Uspešnejši bomo, če se bomo povezali in združili belokranjske interese, ne glede na občinske meje in strankarsko pripadnost. Zato že vrsto let podpiram idejo, da postane Bela krajina samostojna regija in se ne obravna- V1SOKI GOSTJE NA RAZSTA VI-Gosta semiškega krajevnega praznika, Milan Kučan in dr. Dušan Plut, sta si ogledala tudi razstavo tradicionalne semiške slikarske kolonije, po kateri ju je popeljal predsednik sveta krajevne skupnosti, Jože Cesar. NA ZMAGO — Takole so si z letošnjim moštom in ob pečenem kostanju na izpraznjenem letališču v Cerkljah ob Krki k zasluženi zmagi nazdravili poveljnik republiškega štaba TO Janez Slapar, poveljnik občinskega štaba TO Brežice Ernest Breznikar in po veljnik pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko A Ibin Gutman. (Foto: T. Jakše) General o slovenskem letalstvu Izjava Janeza Slaparja na letališču Cerklje CERKLJE OB KRKI - Teritorialci in domačini Cerkelj ob Krki so v petek, ko jih je zapustil zadnji vojak iz posadke na vojaškem letališču v Cerkljah, v zapuščeni in izropani menzi letališča skupaj proslavili osvoboditev na »krajevno običajen način«. Pozno popoldne si je objekte ogledal tudi poveljnik slovenske teritorialne obrambe generalmajor Janez Slapar. Na vprašanje, kako bo v bodoče s slovenskimi letalskimi silami, nam je dejal: »V pripravi projekta slovenske vojske izhajamo iz dejstva, da je del zračnih sil potreben. Ne bomo razvijali letalstva kot samostojne zvrsti v okviru teritorialne obrambe, za podporo kopni vojski in za kontrolo zračnega prostora v miru pa bi del letalskih sil le potrebovali. Veliko je odvisno tudi od finančnih zmožnosti naše države, naš predlog pa je, da bi bilo štiri ali šest letal, ki bi bila v funkciji varovanja zračnega prostora v miru in usposabljanja naših protiletalskih sil, za obrambo v perspektivi dovolj. V bistvu pa bi gradili na helikopterjih, po eni strani borbenih, po drugi pa večnamenskih, ki so za slovenski prostor bolj uporabni, uporabni pa tudi za opravljanje drugih nalog v miru.« Janez Slapar je tudi povedal, da so vse možne lokacije za učne centre in baze sil TO še v analizi. K temu dodajmo še, da vlada že sedaj veliko zanimanje za izpraznjeno cerkljansko vojaško letališče med gospodarstvom v Posavju, zlasti še glede na vizijo bodočega turističnega letališča v tem prostoru pa gradijo svoje razvojne načrte Termi Čatež. T. JAKŠE Danes v Dolenjskem listu j za vojaki je ostalo razdejanje na 2. strani: • Novo mesto sinonim na 3. strani: • Usoda klavnice visi še na 4. strani: • Carina že »preusmerja« na 6. strani: • Golf je čist in okolju prij na 7. strani: • Gimnazija zdaj do konca pozi na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista na 12. strani: • Je šlo res za nasilje na 15. strani: • Štirje fantje v štirih minul na 20. strani: • Novi Miklavžev glasnik miru I V petek zjutraj so zadnji vojaki zapustili letališče Cerklje — Največja nevarnost so mine — TO bo zase potrebovala le del objektov NOVO MESTO — V petek, 25. oktobra, ob tri četrt na šest zjutraj na območju, ki ga pokriva Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Dolenjske, se pravi na Dolenjskem, v Posavju in Beli lugjini, ni bilo več nobenega vojaka jugoslovanske armade. Takrat je namreč zadnji vojak zapustil letališče v Cerkljah. Prav tako so v rokah Teritorialne obrambe vsi vojaški objekti na tem območju. Po besedah poveljnika Pokrajinske- še ostalo in predstavlja veliko nevar- ga štaba TO Dolenjske, polkovnika nost, saj so protipehotne mine nameta- za globin in tehtajo vsega 10 dag. Zato je potrebna še posebna previdnost. A. B. Lahko nam je, in mora nam biti, iskreno žal S proslave v Pišecah PIŠECE — Kar lepo število bivših borcev NOB, krajanov in mladine seje v nedeljo dopoldne zbralo v Pišecah, da bi počastilo petdesetletnico izselieniš-tva, petdesetletnico ustanovitve OF in Brežiške čete teroetnajstletnico pohoda po poteh Brežiške čete. Odpor proti okupatoiju je bil v Pišecah in okolici zelo močan. Samo iz te krajevne skupnosti je sodelovalo v NOB 250 borcev, od teh jih je padlo 62, življenje pa je izgubilo tudi deset talcev. Na shodu je v imenu Zveze borcev spregovoril Maijan Seliškar. Obudil je spomin na organiziranje odpora v tem delu Slovenije, pa tudi na vse tiste, kakih 45 tisoč, ki so morali v pregnanstvo. Pri tem je opozoril na junaški osvobodilni boj, ki seje tudi na tem koncu Slovenije bil petdeset let pozneje proti zelo nevarnemu sovražniku. Slavnostni govornik, član republiškega predsedstva in slovenski pesnik Ciril Zlobec, je spregovoril predvsem o pomenu sedanjega trenutka za usodo slovenskega naroda in njegove mlade države. »Ta trenutek smo Slovenci celo bolj samostojni, kot bi si sami želeli,« je dejal in pri tem mislil na gospodarske povezave ter hkrati poudaril, da smo lahko srečni, da nismo udeleženi, zahvaljujoč odločni slovenski politiki, v vojni, ki divja na Balkanu. Kljub sedanjim uspehom pa se ne bi smeli odpovedati vrednotam, ki jih je prinesel osvobodilni boj, četudi omadeževan z nekaterimi neljubimi dogajanji: »Pod to zastavo so se zgodili takoj po vojni tudi težki zločini, za katere nam mora biti iskreno žal. T udi družbene spremebe so • Prireditev v Pišecah je bila tudi osrednja prireditev ob prazniku občine Brežice, ki so ga sicer zabeležili skromno in delovno ter primemo času, ki je brežiški občini prinesel mnoge spremembe. Med drugim jo je potisnil v položaj obmejne občine z enim od najmočnejših mejnih prehodov, kar pa na nekaterih področjih močno zmanjšuje pristojnosti občine in jih prenaša na republiko. Spričo takega razvoja vladata v Brežicah tudi določena nelagodnost in nejevolja. v marsičem sledile smer, ki ni bila najboljša, vendarle boj za osvoboditev je bil in ostaja ena najpomebnejših dejanj slovenskega naroda v vsem času bivanja na tem prostoru.« T. JAKŠE ^A SE STEKAJO VSE POTI—»Kam greš?« vpraša človek modreci n ta mu odgovori• »Smrti naproti!« — Neizprosna in jasna je ta mi-Cesta življenja vedno pelje do temnega roba smrti kjer se konča; na *akšnih stezah in kam se nadaljuje, nihče ne ve. Mi, ki potujemo za °n‘mi, ki so pred nami že prišli do roba, bomo jutri prižgali drobne plamenčke sveč v njihov spomin in nam samim v opomin. Plamen sveče, trobec svetlobe, ki jo človek prižiga v mrak smrti je moč spomina, duhovna moč, ki povezuje rodove prek pragov smrti in osmisluje hojo po cesti življenja, ki četudi z breznom smrti na koncu novim rodom daje Svetlobo upanja, da ne hodijo v temo pozabe. (Foto: M. Markelj) Albina Gutmana, so pri umiku vojske iz Cerkelj pričakovali več težav, kajti v Cerkljah je jugoslovanska vojska zbrala precej več vozil in materialne opreme, kot je bilo dogovoijeno. Gre za specialna vozila, zlasti vozila za zveze in tovornjake za odvoz poškodovanih vozil, hoteli pa so odpeljati tudi računalniško opremo iz Bregane. Vendar je morala jugo vojska v Cerkljah pustiti vse to vključno z računalniško opremo. Tako je v Cerkljah ostalo okoli 50 vozil. Letališče Cerklje — gre za velikanski kompleks, ki obsega okoli 500 hektarjev —je v zelo slabem stanju. Letališka steza sicer ni uničena, pač pa v veliki meri ostali objekti; nekaj zaradi izredno slabega vzdrževanja, veliko pa so vojaki pred umikom uničili, poškodovali ali povsem razbili. Letališki stolp je tako povsem prazen in opastošen, prav tako naprave za slepo pristajanje, luči ob pristajalni stezi in drugo. Vojska je na letališču pustila celo kakih 10 psov, ki se sedaj klatijo okoli. Teritorialci so našli precej tulcev od pušk, po katefih sklepajo, da so v Cerkljah preizkušali orožje, zaplenjeno v ugandskem letalu v Zagrebu. Za njimi je ostalo nekaj tricevnih protiletalskih topov in okoli 2 toni minsko eksplozivnih sredstev. Zapisniško so predali tudi nekaj tisoč litrov letalskega goriva kerozina. Najhuje pa je, da so za njimi ostala tudi minska polja. Precej so jih že raz-minirali, nekaj te nevarne navlake pa je • Jugoslovanska vojska Je že prej Teritorialni obrambi prodala tudi skladišči goriv pri Ortneku in Mokronogu. Isto velja za Tehnično remontni uvod Brešana in ostale vojaške objekte na območju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske. ne kar »na slepo«. Te mine je tudi težko najti, ker so plastične in ne reagirajo na detektor kovin, velike pa so kot škatla »Obljubljali so nebesa, priskrbeli pekel« >vj« >Te LA STNA ODGO VORNOST — »Prvič je slovenska drža va takšna, da je omejena na lasten narod in zato smo tudi vsi odgovorni za to, kakšna bo ta država,« je v Pišecah v nagovoru zbranim borcem, krajanom in pohodnikom dejal Ciril Zlobec. (Foto: T. J.) e V Avtu Kočevje o usodi nemške firme Tehnotrans rnMrn Nadaljevalo se bo suho in mrzlo vreme. KOČEVJE — V soboto, 26. oktobra, je bila seja delavskega sveta podjetje Avto Kočevje, na kateri so najprej potrdili v minulem tednu dopolnilno izvoljenih 8 članov delavskega sveta iz enote Tovorni promet. Nato so sklenili, da bodo razpisali prosto delovno mesto direktoija podjetja, za v.d. vodje komerciale pa so imenovali Bernardo Praznik. Niso pa se še odločili o usodi nemške firme Tehnotrans, v kateri ima večinski delež Avto Kočevje. V to firmo sta ta ponedeljek odpotovali v.d. direktoija Štefka Krkovič in v.d. vodje komerciale Bernarda Praznik, da bosta ugotovili stanje v tej firmi in nato prihodnji teden poročali o tem delavskemu svetu Avta. Sele na tej osnovi se bo delavski svet dokončno odločil, ali bo nemško firmo dokapitaliziral, se pravi vanjo vložil nadaljnjih 150.000 DEM, ali pa se odločil za stečaj te firme. Adijo, bizantinizem J Pogled na vandalsko opustošene prostore letaliških zgradb v Cerkljah spominja na orienL Z občutkom gnusa hodi človek po teh prostorih, pa tudi olajšanja, kajti počasi prihaja v zavest spoznanje, da smo se, upajmo, da za vedno, rešili nečesa, nam zelo tujega. Na naših tleh so odpadli prvi listi z ovojnice, kije skrivala v sebi ostuden sad Ovojnica je povsem padla z njega sedaj, v vojni na Hrvaškem. To, kar smo samo slutili in česar smo se bali, je sedaj planilo povsem razgaljeno na plan. To je najhujša varianta bizantinizma, zahrbtnosti, zvijačnosti, preva-rantstva, preziranja kulturnih vrednot in človeških življenj, najsi bo svojih ali nasprotnikovih. Značilnost orientalskega bojevanja je tudi jemanje talcev. Sedaj sta v rokah bizantizma dva talca —- mesti Vukovar in Dubrovnik. Prav premeteno je spoznal, kako nemočen je nenadoma postal Zahod ko so bili v Iranu in v Libanonu zajeti prvi talci in koliko let je trajalo, da so pogajanja za izpustitev rodila prve sadove. Zato stiska svoje kremplje okoli omenjenih mest, Evropa pa v svoji naivnosti ne prepoznava agresorjeve prave podobe. Mi, ki vidimo sledove zločinskih krempljev na naših mestih, v prostorih in na stvareh, ki ji!: ie zapustil, pa z olajšanjem vzklikamo: Adijo, bizantizem, in nikoli več nasvidenje!« Novo mesto sinonim podjetništva? V ponedeljek so šle v prodajo obveznice novomeške občine, s pomočjo katerih naj bi hitreje ustvarili infrastrukturne pogoje za nov razvojni zagon NOVO MESTO — V petek zvečer je bila v Dolenjski galeriji javna predstavitev obveznic novomeške občine. Udeležile so se je mnoge vidne osebnosti novomeškega političnega in gospodarskega življenja, namesto obolelega pokrovitelja, premiera Lojzeta Peterleta, pa se je je s strani republiške vlade udeležila ministrica za delo Jožica Puhar. Iz Ljubljane sta se na slovesnost pripeljala tudi ljubljanski župan Jože Strgar in Edvard Oven, ki je s svojim podjetjem Sonce pripravil projekt novomeških obveznic do njihove prodaje. Namen projekta novomeških obveznic je jasen. Z 20 milijoni nemških mark, za kolikor je izdanih obveznic, naj bi v čim krajšem času uresničili 33,5 milijona mark vredne investicije, s pomočjo katerih naj bi novomeška občina ustvarila možnosti za nov razvojni zagon Novega mesta in vse občine. Mag. Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega izvršnega sveta, je na predstavitvi poudaril, da naj bi novomeška občina postala sinonim za podjetništvo, sinonim uspeha ter boljšega in prijaznejšega življenja. CIRIL RIBIČIČ V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V četrtek, 7.no-vembra, bo črnomaljska Stranka demokratične prenove pripravila srečanje članov republiškega vodstva stranke Sonje likarjeve in Miloša Čiriča s člani občinskega izvršnega sveta in skupščine, obiskali pa bodo tudi hrvaške begunce v črnomaljski občini. Ob 19. uri bo v kulturnem domu v Črnomlju javna tribuna o splošnih političnih razmerah in ustavi. Gost bo Ciril Ribičič. Na tribuno vabljeni vsi, ki jih te teme zanimajo! Projekt obveznic ima pet podprojektov. Prvi je program telekomunikacij. S pomočjo 2,8 milijona nemških mark, pridobljenih s prodajo obveznic, naj bi dogradili novomeško poštno poslopje • Novomeške obveznice, ki so nominirane in obrestovane v nemških markah (letna obrestna mera je 11-odstotna), vplačljive in izplačljive pa v tolarjih, so od ponedeljka naprodaj na vseh enotah bank iz družine Ljubljanske banke in na poštah. Doba vračljivosti je 7 let, moratorij na glavnico je dve leti. Kupci obveznic bodo ta nakup lahko uveljavljali za olajšavo pri plačilu dohodnine, imeli nqj bi tudi popuste pri rečeh, narejenih s pomočjo obveznic. Za varnost projekta obveznic pa jamči novomeška občina s svojim premoženjem, ocenjenim na 200 milijonov mark in s proračunom. in postavili novo glavno centralo. Krajevna telefonska omrežja naj bi bila iz obveznic sofinancirana z 2,7 milijona mark. Cilj tega projekta je 35 namesto sedanjih 21 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, nemotene zveze, odprava problemov podjetnikov pri priključitvi telefona. Program komunalne dejavnosti bo iz obveznic sofinanciran s 5,5 milijona mark. Predvideva razvoj lokalnih središč Žužemberka in Mirne Peči, kjer naj bi zgradili kanalski sistem s čistilnima napravama vred. Vrednost celotnega cestnega programa, ki naj bi ga realizirali s pomočjo obveznic, je 15,3 milijona mark, iz obveznic naj bi zanj dobili 4,5 milijona mark. V programu pa je: rekonstrukcija novomeške Ceste herojev ter Zagrebške in Partizanske ceste, severna novomeška obvoznica, dokončanje obnove ceste Bršljin—Češča vas, obvoznica in most v Dolenjskih Toplicah, cesti Maha-rovec—Draga, Prevole—Žužemberk in priprava rekonstrukcije Šmihelske ceste v Novem mestu. S pomočjo obveznic naj bi tudi hitreje razpeljali plinovod po Novem mestu za široko potrošnjo, 2 milijona mark pa bo vloženih tudi v opremljanje stavbnih zemljišč za razvoj malega podjetništva. V zgornjem delu obrtne cone Cikava naj bi na 74 tisoč m2 komunalno opremili in uredili 35 lokacij, od katerih naj bi bile prve naprodaj že v juniju prihodnje leto. Z. L.-D. ŽE 10. OTROŠKI GRAFIČNI BIENALE KOSTANJEVICA — V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so pred kratkim odprli tradicionalno likovno prireditev, že 10. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Na razpisani natečaj je prispelo 3441 grafik iz 153 šol na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik. Za razstavo je izbrala žirija pod predsedstvom dr. Andreja Smre-kaija 207 grafičnih listov. Banka bi rada postala evropska ____V LB DB se trudijo s poslovanjem čimbolj ustreči varčevalcem NOVO MESTO — Ljubljanska banka. Dolenjska banka Novo mesto, je letos uspešna v povečevanju bilančne vsote, ki se bo v primerjavi s tisto v začetku leta več kot podvojila. Izvirnih sredstev ima banka že nad 70 odst., kljub ekonomskim težavam pa se tudi tolarsko varčevanje pri njej krepi. »LB Dolenjska banka je letos izdala drugo emisijo delnic in s tem povečala trajni kapital. Pridobila je nove komitente tudi izven območja Dolenjske in Bele krajine, kar ne bi bilo mogoče, če s korektnostjo in hitrostjo poslovanja ne bi bili konkurenčni. Banka dosledno ugotavlja boniteto kreditojemalcev, saj želi sredstva plasirati s čim manj rizika in skozi boljši rezultat omogočati dobro likvidnost banke ter varnost denarja varčevalcev in komitentov. Čiste naložbe banke bodo letos večje za dobrih 30 odst., bile pa bi še bolj, če ne bi bilo novih oblik sodelovanja s podjetji, na primer odkupa teijatev,« pravi direktor LB Dolenjske banke Novo mesto, Franci Borsan. • Vse omenjeno, pa tudi uvajanje novih storitev in maksimalno racionalizacijo poslovanja so delničaiji zahtevali od banke s sprejetjem ciljev letošnjega poslovanja, na katerega seveda močno vplivajo vse zadeve, ki so se dogajale pri nas od vojne. Borsan pravi, da si v banki predvsem želijo, da bi lahko postali po- Franc Borsan: varčevalcev današnjem dnevu Tone se ne Ja Kako je predsednikovo (nesojeno) potova-nje vznemirilo mesto MARIBOR — Maribor ima novo kost za glodanje: predsednik mestnega izvršnega sveta Anton Rous bi želel oditi na službeno pot v Kanado, za to pa mu mora mariborski parlament odobriti 600 tisoč tolaijev iz (praznega) občinskega proračuna. Rous namreč ne želi iti sam, temveč bi s seboj vzel še nekaj mariborskih direktorjev, da bi onkraj luže skupaj našli nove posle za obubožano gospodarstvo štajerske metropole. Napako je storil tisti hip, ko je sploh računal na proračunski denar; veliko bolje bi bilo, da bi si po vzoru mnogih drugih, ki želijo v tujino, poiskal sponzorje, če res gre po posle. V javnosti je zadeva dobila še bolj čuden prizvok, ker naj bi na stroške občine šli posle iskat predstavniki firm, čeprav bi bilo logično, da bi jim stroške poravnale njihove lastne firme in morebiti celo še plačale pot predsedniku mestne vlade... Kolobocija torej, ki sicer še ni dobila epiloga, je pa že jasno, da z načrtovanim potovanjem ne bošlo lahko. Ne gre toliko za dvom, ali se lahko skupina vrne iz Kanade s kakšno otipljivo koristjo za mesto. Rous trdi, da se bo vloženi denar zanesljivo nekajkrat povrnil, pri tem pa najbrž računa tudi na VValterja VVolfa, znanega kanadskega milijonaija, dolgo živečega v Mariboru, s katerim se zadnje mesece nenehno kaže v javnosti (med drugim gaje posadil v prvo vrsto na nedavni proslavi ob odkritju Slomškovega spomenika, tik ob Kučanu). Težko bi tudi trdili, da gre pri kritikah potovanja zgolj za provincialno majhnost, pomešano s socialno demagogijo, češ delavci stradajo, njihov premier pa bo na oni strani Atlantika trošil občinske dolarje. Med kritiki so navsezadnje tudi nekateri člani Ro-usove vladne ekipe. Seveda je zadeva dobila publiciteto tudi zaradi socialnega stanja v mestu; Rous je navsezadnje pot napovedal v dneh, ko so ljudje začeli dobivati domov nove položnice za elektriko in ko smo tudi pri Večeru dobivali veliko klicev, v katerih so nam nekateri iz obupa nad ogromnimi računi celo jokali v telefon. Toda v resnici sploh ni toliko sporno, daje treba tuje naložbe za Maribor iskati, tudi onstran oceana, ne pa čakati, da bodo inozemski poslovneži sami prišli s torbo dolarjev. Očitno je sporno predvsem dejstvo, naj bi potoval Rous, mandatar, o katerem niti mariborsko gospodarstvo, niti širša mestna javnost, niti njegovi lastni sodelavci nimajo posebno visokega mnenja. Zamerijo mu marsikaj, predvsem pa to, da svojo funkcijo gradi v glavnem na zunanjih učinkih in včasih že kar na tragikomičnih prijemih. MILAN PREDAN dobni bankam Zahodne Evrope. Za to pa bo potrebno izpeljati finančno sanacijo bank. Potrebno bo rešiti hipoteko,' ki jo imajo banke do deviznih varčevalcev. Tega dolga je v Dolenjski banki LB nekaj pod 50 milijoni mark. »Pri poslovanju z občani banka že tradicionalno sodeluje tako rekoč od rojstva do smrti človeka. Dobro smo razvili varčevanje že predšolskih otrok v vrtcih in šolaijev. Samo mladih varčevalcev imamo prek 3 tisoč in nad 5 tisoč štipendistov. Banka letos za petino povečuje kreditiranje občanov, od tega je tretjina kratkoročnih, dve tretjini pa dolgoročnih posojil. Vključili smo se v kreditiranje prek občinskih razvojnih skladov. Dogradili smo bančno mrežo, svoje storitve nudimo že na 21 mestih. Zdaj posodabljamo poslovanje z novimi bančnimi karticami, bankomati, z boljšo informatiko. Število zaposlenih smo v letu zmanjšali iz 419 na 363, pri čemer smo nanovo zaposlili 10 visokošolsko izobraženih. Delavcev z visoko in višjo izobrazbo je že četrtina. Trudimo se nuditi čim boljše pogoje. Sama obrestna mera pa je v veliki meri odvisna od tega, koliko sredstev banke je naloženih v »slabe« kredite in v obvezno rezervo. V slednji imamo mi trenutno 200 milijonov tolaijev, ki se obrestujejo po 1-odstotni letni obrestni meri. Država pač na ta način pokriva neke svoje potrebe,« pravi Borsan, ki se ob današnjem dnevu varčevanja varčevalcem zahvaljuje za zaupanje in računa tudi na bodoče sodelovanje z njimi. Z. L.-D. TUJINA O NAS Zakaj stališče Bonna izziva nezaupanje Le point, Pariz Od izbruha jugoslovanske krize je Bonn zagovarjal zahteve Slovenije in Hrvaške. Po srbskem udaru v Predsedstvu je nemška zvezna vlada odkrito obsodila »vojaško diktaturo v Beogradu«. Nemška diplomacija se je skupaj z velikim delom javnosti opredelila za eno stran. Razlogov je več. Izstopata pa geografska bližina Slovenije in prisotnost velikega števila pretežno hrvaških priseljencev v Nemčiji. Pravico samoopredelitve, ki so jo Nemci imeli pri združitvi, zahtevajo tudi za Slovenijo in Hrvaško. Stališče Bonna stalno izziva nezaupanje evropskih zaveznikov in ogorčenje Beograda. Prvi se bojijo, da ne bi Nemčija preko Slovenije in Hrvaške ponovno vzpostavila področja vpliva na jugu Evrope. Srbska oblast, ki do skrajnosti izkorišča povezavo med sedanjo Hrvaško in pronacistično ustaš ko NDH, pa obsoja novi Drang nach Osten (prodor na Vzhod) nemških ambicij. Da bi pomirila strahove, je Nemčija izjavila, da izključuje vsakršno enostransko priznanje. Rečeno ta teden: O KNEŽJEM KAMNU Morda že od druge polovice 9. stoletja, vsekakor pa od leta 976 naprej, so na tem mestu ustoličevali koroškega vojvoda, ki je imel vso oblast, tudi nad sosednjimi markami. Vendar so bile to posebne marke in po frankovskem pravu niso bile vključene v grofijo, ampak so bile podrejene, prirejene grofiji S tega stališča v resnici ni mogoče trditi, da bi kdajkoli v zgodovini, kolikor mi te stvari poznamo, bil na knežjem kamnu ustolifevan vladar, ki bi vladal tudi. recimo, ali na spodnjem Štajerskem ali na Kranjskem, v Posočju pa sploh ne itn. S tega stališča je pa res, da je — če gledamo na deželne ali teritorialne vidike — knežji kamen simbol Koroške, ne more pa biti simbol države, ki nastaja zunaj tega koroškega ozemlja. (Dr. BOGO GRAFENAUER) v Slovenskem vestniku) OSAMOSVOJITEV BO DRAGA MARIBOR — Cena naše osamosvojitve bo visoka, če ne bomo čimprej obnovili blagovnih tokov in normalnih gospodarskih odnosov z drugimi republikami Kot poroča mariborski Večer, je Hrvaška prepovedala izvoz šestih osnovnih živil, v drugih republikah pa so nam pri prodaji hrane zaradi uvedbe lastnega denarja prav tako zaprli pipe. Zaradi precejšnjih republiških rezerv to slovenske pre-skrbne bilance za zdaj še ne ogroža, močno pa že vpliva na rast cen. Tako se je v obdobju od 17. septembrado 22. oktobra podražil sladkor za 50 odst., olje za 30, mast za 30, solza 35, detergenti za 32, testenine za 19, riž za 28 in moka za 38 odstotkov. Kaj bo šele, ko bodo rezerve pošle in bo treba hrano kupovati v tujini za devize, ki jih povsod primanjkuje? Samos/oma SLOVENIJA 1991 /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto načrtuje v letošnjem letu z instalacijo dveh bankomatov izboljšati kvaliteto bančnih storitev do varčevalcev. Bankomat je samopostrežni stroj, ki v povezavi z računalnikom s pomočjo bančne kartice z magnetnim zapisom in z uporabo tajne osebne številke omogoča opravljanje enostavnih bančnih poslov brez prisotnosti bančnega delavca. Banka je oktobra letos pričela zamenjevati imetnikom tekočih računov Čekovne kartice z no vimi, plastičnimi bančnimi karticami. V testni fazi delo vanju bankomata, ki bo trajala predvidoma dva meseca, bo banka omogočila poslovanje prek bankomata le omejenemu krogu varčevalcev. Nato pa bo izdala posebno osebno številko, kije pogoj za poslovanje prek bankomata, vsem komitentom, ki vestno poslujejo s tekočim računom. V prvi fazi bodo varčevalci lahko uporabljali bankomat le za dvig gotovine. Dnevni dvig gotovine je omejen na 1.500 SLT. Varčevalec lahko prek tipkovnice določi višino in apoensko sestavo sredstev, kijih želi dvigniti s tekočega računa. V prvi fazi bo banka namestila dva bankomata — enega na sedežu banke in drugega v centru Novega mesta. V naslednjih letih načrtuje banka z bankomati opremiti sedeže svojih ekspozitur v Črnomlju, Metliki in Trebnjem, nato pa večja bivalna naselja in nakupovalne centre. Ker bo bankomat opravlja! del opravil namesto bančnih uslužbencev, se bodo lahko le-tipreusmerili v svetovanje varčevalcem in opravljanje zahtevnejših bančnih opravil. S tem pa se bo izboljšala kvaliteta bančnih storitev do svojih varčevalcev. Naša anketa Kdo bo še kaj varčeval? 8. oktobra smo dobili slovenski denar tolar, z velikim pompom in velikim pričakovanjem ljudi. Sicer skrajno tvegan ukrep je prišel pozno, a bolje tako kot nikoli. Bilje tudi slabo pripravljen, kar je vse bolj očitno. Pretrgal pa je vez z dinarji, ki sojih posebno v zadnjem času v Beogradu nepokrite tiskali za financiranje vojske, vojne in drugih podobno škandaloznih stvari. Da pa se je večina kljub prepričanju, da tako skoraj mora biti, bala, kako bo z zamenjavo denarja, priča velikansko povpraševanje po markah v dneh pred 8. oktobrom. Za vsak primer! Vedno so pač najbolj nasankali tisti, ki so zaupali državi in na primer nosili privarčevane devize v banke. Brez zaupanja v državo se ljudje pač skušajo obnašati razumno, četudi to v končni posledici in na ravni družbe škodi. Prebivalci Slovenije, bolj ali manj navdušeni nad samostojno državo in svojo valuto, s strani oblasti, žal, še niso prepričani, da kaže povsem zaupati novi valuti. Še zdaj se v marke pretaplja vse, kar se lahko, marke pa romajo v domače nogavice. Kolikor tega sploh še je. Dejstvo je, da naša ljuba Slovenija postaja dežela vse bolj bogate približno petine ljudi in vse bolj siromašne večine, ki nima kaj varčevati. Pot, da bo nekoč bolje, pa je zastavljena. Koliko od tistega, kar lahko štorije vsak posamezni člen te družbe pripravljen in sposoben storiti za trdnost tolarja, ki se ga bo splačalo tudi varčevati, bomo še videli. Iri upajmo, da bomo imeli kaj varčevati. CIRIL LOGAR, dipl. inženir, solastnik firme Barlog iz. Trebnjega: »Danes se pri nas zelo jasno postavlja vprašanje, v kakšni obliki se splača varčevati. Menim, da se ne splača niti v tolarjih, ampak samo v devizah oz. v določenem materialu in potrošnih dobrinah. Inflacija je še zmeraj velika, tako da se splača malo potruditi in primerjati cene določenega artikla, da se kaj kupi še po stari ceni pred podražitvijo.« TONE ŠEŠKO, komercialist v sevniš-kem Jugotaninu: »Malo sem že izgubil zaupanje v varčevanje, saj še tistih nekaj obveznic, ki jih imam, zdaj ne bom dobil izplačanih, tako kolje bilo zagotovljeno ob nakupu. Kdor je imel potrpljenje in čas stati v vrstah na bankah, je še dobil svoje devize, veliko pa se je zanje obrisalo pod nosom. Težave so tudi s kreditnimi karticami, saj nam na jugu enostavno obračunavajo tolar v razmerju 1:1 z dinarjem.« NEŽKA ŠTIMAC, lastnica trgovine Nevlas iz Kočevja: »Kakšno varčevanje! ljudje nimajo kaj varčevati. Na razprodajah. pri raznih ugodnostih in popustih se dobro vidi, da ljudje nimajo denarja. Imajo nizke plače, cene rastejo, plače pa ne, kvečjemu se še znižujejo. Delam v trgovini in vem, da se še nikoli ni prodalo toliko mleka in kruha kot sedaj. Preprosto ni kaj varčevati, tudi pri meni je tako. Slabo gre, res slabo!« JANEZ MIHELIČ, ravnatelj osnovne šole v Loškem Potoku: »Vprašanje je, kaj bomo sploh lahko varčevali. Verjetno se bo treba držati nasveta, da vsak slučajno odvečni tolar takoj zamenjamo v marke, te pa hranimo doma v nogavici. Varčevanje bo možno takrat, ko bo varčevalec lahko v vsakem trenutku dobil ven, kar varčuje oz. kot bo trenutna protivrednost neke trdne valute. Ko bo tolar trden, ne bo treba iskati deviz in tudi tujina ga bo sprejela kot enakovredno valuto.« IVAN KRIŽAN, strojni ključavničar v semiški Iskri: »V naši družini varčujemo, da sploh lahko preživimo. Zaslužim po 200 DEM na mesec in s tem res ne moremo kupovati deviz. Otroke imam na šolanju v Ljubljani, Novem mestu in Semiču in to so veliki stroški. Poleg tega moram vzdrževati še kmetijske stroje. Upam, da bo nekoč spet tako kot nekdaj, ko je moja denarnica vsaj kdaj pa kdaj videla kakšno marko.« DARINK A KOČEVAR, trgovka v metliški Metalki: »Včasih sem lahko od plače kupila nekaj mark, zdaj nič več. Pa ne zato, ker bi bila preveč razsipna in ne bi znala varčevati. Trgovske plače so mizerne. Pri nas je še toliko težje, ker gradbeni material ne gre v prodajo zaradi prihajajoče zime in vse manj novih gradenj. Gospodinjskih strojev ljudje tudi skoraj ne kupujejo več, če pa že, se odločijo za posojilo. Trgovci pa smo plačani od prometa.« CVETKA ŽABKAR, zaposlena v GIP Pionir v Krškem: »Seveda imam več zaupanja v tolar kot v dinar, saj je to naša valuta. Kljub temu bi sedaj, če bi imela dovolj denarja, raje kupila marke, kot pa na knjižici hranila tolaije. Naši bančniki se bodo pač morali potruditi, da bodo ljudje spet dobili zaupanje v domačo valuto. To zaupanje je bilo toliko časa spodkopavano, da bo trajalo kar nekaj časa, predno bo spet vzpostavljeno, doma in na tujem.« MARIJA ŠTRBUNCL, upokojenka iz Dednje vasi pri Pišecah: »Zase bi lahko rekla, da zaupam v slovenske tolarje. Vesela sem, da imamo Slovenci končno svoj lasten denar in daje od nas samih odvisno, kaj se bo z njim zgodilo. Mislim, da bo šlo z njim bolje, kot pa z dinarjem. S pokojnino, ki jo imam, dosti mark ne bi mogla kupiti, zato o tem ne razmišljam. To, kar dobim, bom zaupala banki. Če bomo pokazali zaupanje v tolar mi, ga bodo tudi drugi.« ROMAN GOLOB, direktor podjetja Ideja iz Šentjerneja: »Prihajajo časi, ko se bo potrebno navaditi na varčevanje z vso energijo, tudi lastno. Od denaija pa zaenkrat zaupam le marki. Kaj bo s tolarjem* bomo še videli. Želim si, da bi bilo tako, kot je bilo pred desetletji z dinarjem. Deset let s1 varčeval in na koncu kupil avto. Če bi to počel sedaj, bi bilo po desetih letih 73 sladoled.« Usoda klavnice visi še v zraku Zaradi negativnih mnenj različnih črnomaljski občinski organ ne more izdati lokacijskega dovoljenja za adaptacijo in dozidavo — Rešitev novembra? ČRNOMELJ — Vsakih nekaj mesecev pride v Črnomlju na površje problem klavnice. Tokrat je o rekonstrukciji in dozidavi klavnice razpravljal občinski izvršni svet, ki pa omenjenim posegom ni dal zelene luči. Res, da sanacijo klavnice, ki bi veljala 2,8 milijona DEM, podpirata tako poslovni sistem Mercator kot ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, toda ta podpora lahko doseže svoj namen le z izpolnitvijo vseh pogojev, ki jih zahtevajo inšpekcijske in druge strokovne službe, kar pa je v sedanjih razmerah nemogoče v celoti izpolniti. SLOVENSKI MED LJUBLJANA — Na vsakoletnem Eifflu Narava — zdravje, ki so ga v nedeljo zaprli na Gospodarskem raz-jJ^KČu v Ljubljani, so predstavili tu-111 Prvo zaščitno znamko za slovenski Novost, ki naj bi kakovostnemu s*0venskemu medu utrla samostojno P01 ^ evropska tržišča, je uvedena na P^og zveze čebelarskih društev. [novomeške tržnici Minuli teden je bil v znamenju ko-Poleg branjevk so ga, pakirajo v vrečkah ponujali tudi učenci iz •c razreda Osnovne šole Grm. Dan so ga nabrali kar 104 kilograme, jOrv ki bi ga tako zaslužili, pa so /penili za končni izlet. Žal ni šlo vse kot so si zamislili. Kostanj so na ^»co ta dan prinesli tudi begunci z y*°Čca in ga ponudili po polovico ni-J1 Cen* kot šolarji. Če je bil en del trž-*** namenjen kostanju, je bil drugi v ^amenju bližajočega praznika dneva Krizanteme so ponujali po 60 . ^rjev, sveče pa od 15 do 80 tolar-Na tržnici je bilo ta ponedeljek še Ic.k° jabolk za ozimnico po 25 to-čebula je bila po 30 tolarjev, Paradižnik in paprika sta bila na Jp^cah po 30 tolaijev. Domače rdeče je branjevka ponujala po 50 jj^rjev, solata po 40 tolaijev, radič je ,‘.10 tolaijev dražji, smetana 80 to-kilogram sirčka pa 100 tolar-Pokukali smo tudi v pokriti stoj-!? Sadja in zelenjave in pri Deladi-lJu- Banane so bile po 70 (55) JGla^ev, grozdje po 150 (70) tolaijev, jjjandarine 80 tolaijev, čebula iz uvo-7*^8 (25) tolaijev, cvetača 67 (60) joiaijev, jabolka 28 (30) tolaijev, li-93 (90) tolarjev, radič 50 *°wjev. O • » v v oejm/sca JEŽIC E — Na sobotni redni te-sejem so prodajalci pripeljali a**0 hi mesece starih prašičev in % jL/^jSih. Prvih so prodali 105 po 100, l"** pa 37 po 95 do 100 tolaijev ki-žive teže. Skupina SEPO pri Inštitutu Jožef Stefan je namreč pred izdelavo predhodne lokacijske dokumentacije izdelala oceno ekološke obremenitve okolja zaradi obnove klavnice. Ta ocena je sicer pozitivna, vendar pod pogojem, da v Črnomlju že deluje oz. bo ob dokon- • Do sredine novembra, ko naj bi bila dokončna odločitev sprejeta, usoda klavnice visi v zraku. V Črnomlju pa so že izračunali, kgj bi pomenilo, če bi jo morali zapreti. Na cesti bi ostalo 17 delavcev, sicer pa bi črnomaljsko občino, ki je na leto porabila okrog 400 ton svežega mesa, lahko oskrbovala metliška klavnica, ki ima dovolj zmogljivosti. Vendar pa se kmetje zavzemajo, da bi klavnica v Črnomlju ostala, ker menijo, da bodo imeli tako večji vpliv na poslovno politiko klavnice in lastno ekonomijo, bližina klavnice pa spodbudno vpliva tudi na večji stalež živine. Čanju rekonstrukcije klavnice obratovala komunalna čistilna naprava, kar pa se zagotovo ne bo uresničilo. Pridoblje- • Dr. Osterc je kot kmetijski minister le gasil požar, opravljal le sprotno delo, medtem ko so v kmetijski politiki potrebne korenite spremembe. Takšne razmere, kakršne so danes, ne vodijo nikamor. (Oman) DRUGI NATEČAJ ZA ZBIRANJE OREHOV LJUBLJANA — Biotehniška fakulteta Ljubljana, izpostava Maribor, Vinarska 14, že drugič vabi lastnike orehov, ki menijo, da so plodovi z njihovih dreves nadpovprečno okusni in veliki, naj vzorce plodov (dvajset orehov, posušenih na zraku) pošljejo v Maribor na navedeni naslov ter tako sodelujejo pri natečaju za zbiranje kakovostnih domačih orehov. Ob podatkih o lastniku, rastišču, starosti, rasti in zdravju drevesa naj z vzorcem pošljejo tudi druge morebitne podatke, kijih posedujejo, med njimi zlasti pomemben čas odganjanja brstov spomladi. Z natečajem želijo sadjarski strokovnjaki pridobiti kar najboljši selekcijski material za vzgojo najprimernejših sort. V drugem natečaju spet računajo na dolenjske lastnike orehov, ki so sc, kot smo poročali, že na prvem natečaju najbolj izkazali. Najboljši vzorci bodo spet nagrajeni! Kmetijski nasveti Obeta se vzpon sadjarstva \ K ^etijstvu ima sadjarstvo največ razvojnih možnosti; to trdi inž. Milko Ujetje iz Poslovnega združenja prehrane Slovenije in v dokaz navaja letoš-djj^ntere v evropski sadni trgovini. Zaradi pozeb in drugih nevšečnosti je °br 'elos sad"0 drevje v deželah Evropske gospodarske skupnosti slabo Vli°dilo in domač pridelek ob visoki povprečni letni porabi sadja na prebi-Y " kar 89 kilogramov — ne zadošča. Prožnost za slovensko sadje, ki zaradi povečanega povpraševanja sorazmerno dobro ceno (izvozna cena plantažnizh jabolk v bokspa-n4jl^Vrti okrog nemške marke za kilogram). Še več: sadjarstvo je ta čas dejavnost, ki dosega v tujini višje cene kot doma, prav to pa je ^ obetavno, če vemo, kako je s cenami drugih kmetijskih pridelkov in izj/^bijskih izdelkov. Resda je letošnje leto zaradi manjše evropske letine hi J1'00- Je pa vseeno mogoče reči, da lahko pričakujemo postopno ponov-v^Pon slovenskega sadjarstva, zlasti pridelovanja jabolk kot daleč naj-SvgpJše sadjarske panoge, po kateri je naša dežela nekdaj že slovela v r°ke nam gredo predvsem sodobna gibanja v sadjarstvu in zahteve Nizozemec ali Belgijec ne moreta pridelati sadja brez uporabe ^T^SADE BI LAHKO POTROJILI — V obetajoči renesansi sloveii-sadjarstva bi zlasti Posavje lahko našlo svoje mesto. Kot je na nedav-odmevnem predavanju v Srednji kmetijski šoli Grm navedel mag. Mustar, posavske občine že sedaj pridelajo petino slovenskega sadja L '*n>o Krško ima dobro desetino slovenskih intenzivnih nasadov. Vendar >*elov, - ------ - “ *................... H^oostihi 1 sadjarstva in sadne trgovine. pridelovanje sadja v Posavju lahko še potrojili. Ob izjemnih naravnih yp*°stih ima ta pokrajina tudi sodobne hladilnice, brez katerih ni moder- 1^^onov ter velikih količin drugih kemičnih pripravkov, naš sadjar pa to prj^0 Haredi. Integralna pridelava sadja, kot imenujemo naravi prijaznejše i»Jrtovanje, se bo potemtakem pri nas lažje uveljavila, četudi je strokovno ■j-, jj!nejša. Tako pridelano bolj zdravo slovensko sadje ima že svoj simbol C**0 in oznakoSIPS, ki spremlja pridelek na naše in tuje trge. Vsekati, roL10 °bet* za slovenske sadjarje, ki pa ne smejo spustiti priložnosti Inž. M. LEGAN »a* na so bila tudi vsa potrebna mnenja, ki pa so, predvsem zaradi neugodne lokacije klavnice, v večini negativna. Tako so negativna soglasja sanitarne inšpekcije, mnenje republiške vodne uprave— izpostave vodnega območja Dolenjske, mnenje vodnogospodarske inšpekcije. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter mnenje komisije za varstvo okolja. Le inšpekcija za požarno varnost je izdala soglasje brez pogojev, veterinarska inšpekcija pa je dala dovoljenje pod pogoji, da se izpolnijo vse zahteve v predhodni lokacijski dokumentaciji. Pozitivno je tudi soglasje Elektra Novo mesto, edini pogoj je poseben kabelski priključek s transformatorske postaje. Ker so torej skoraj vsa mnenja ustreznih institucij negativna, marsikdaj pa celo zelo različna in nasprotujoča, so na izvršnem svetu menili, da strokovni organ ne more izdati dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo klavnice. Čeprav je direktor kmetijske zadruge, ki naj bi bila investitor, menil, da gre bolj za politično odločitev, ali klavnica v Črnomlju bo ali ne, je izvršni svet naročil pristojnemu občinskemu organu in Komisije ne bo Morebitne nepravilnosti v TZO Žužemberk so stvar pristojnih institucij NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina naj bi na seji pred tednom končno na prejšnji seji so imenovanje odložili zaradi nekaterih »neprimernih« kandidatov za člane imenovala komisijo za preverbo pogodb KZ Krka TZO Žužemberk. Občinska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je predlog 7-članske komisije sestavila na podlagi delegatske pobude in pobude skupščinskega predsedstva. Komisija naj bi preverila vse pogodbe, sklenjene s strani TZO Žužemberk v zadnjih petih letih, zaradi suma, da so bili kmetje ' oškodovani. Oglasil pa se je poslanec socialistov Boris Dular in izrazil načelen pomislek o namenu komisije: »Če stvari niso v redu, so v v državi institucije, SDK. UNZ, javno tožilstvo itd., ki morajo ukrepati na takšen namig. Naša skupščina nima pravice imeti preiskovalnih komisij. Takšni komisiji sicer ne bi nasprotoval, če bi bilo narejeno, kar bi moralo biti, tako pa sem proti. Če so sumi o nepravilnostih, naj SDK pokre-ne potrebne postopke, ne pa, da se mi ukvarjamo s tem.« Jože Zupančič iz Žužemberka je kljub temu vztrajal na komisiji, češ da je SDK ugotovila nepravilnosti, pa ni ukrepala. Pritegnil mu je tudi predsednik skupščine Marjan Dvornik, v prid zakonitosti takšne komisije pa citiral republiški poslovnik. Jože Pršina iz Dolenjskih Toplic pa je vprašal, zakaj so se, če so sc, Žužcmberčani zadrugi pustili prinesti okoli. »Sam sem pogodbo, ki zame ni bila sprejemljiva, še v zadrugi raztrgal in vrgel v koš.« Eden od poslancev pa je v zadnjih poslanskih vrstah za ožji krog komentiral, da bo naslednjič, ko se mu bo zdelo, da ga je na trgu nekdo »nategnil« pri prodaji avta, prišel na skupščino in zahteval ustanovitev preiskovalne komisije. Na koncu je skupščina s sicer tesnim izidom glasovala proti ustanavljanju komisije, ki naj bi proučevala sklenjene pogodbe TŽO Žužemberk v zadnjih petih letih. Z. L.-D. zadrugi, da čim prej uskladita dokončno odločitev o klavnici, bodisi da bodo dela stekla ali pa tudi ne. M. BEZEK—JAKŠE Martinovanje SEMIČ — Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine bo pripravilo od 8. do 10. novembra v Semiču že peto martinovanje zapovrstjo. Prireditev je namenjena predvsem ocenjevanju mladih vin, pri katerih je s pravilnim kletarjenjem še moč odpraviti napake. Uvodna degustacija bo pod vodstvom mag. Julija Nemaniča že v torek in sredo, 5. in 6. novembra. Martinovanje se bo pričelo v petek, 8. novembra, ob 15. uri z otvoritvijo degustacije mladih vin. Uro pozneje bo okrogla miza z. gostinci o točenju odprtih belokranjskih vin, po njej bodo podelili nagrade za kvalitetna vina, z vinskimi pesmimi pa bo nastopil Dolenjski oktet. V soboto se bodo vinogradniki iz vse Sloveniji ob 16. uri zbrali na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega in belokranjskega vinogradništva, sledil bo nastop pevskega zbora iz Kopra. V nedeljo si bo od 9.30 moč ogledati kletarjenje mladih vin, pokušnjo pa bo vodil mag. Julij Nemanič. Ob 14. uri bodo domače vzdušje ob martinskih jedeh in odličnem semiškem vinu pripravili harmonikaši, ob 20. uri pa bo krst vina v zidanici Janka Bukovca. odprto vsak dan od S. do 22. ure oh nedeljah od 11. do 22. ure V MESECU NO VEMBRU PRIPOROČAMO SANDOMINGOS (testo, pelati, sir, šunka, česen, peteršilj, olivno olje, začimbe, olive) SAN BERNARDINO (testo, pelati, sir, šunka, gobe, domača klobasa, jajce, hren, kisla smetana) DOBER TEK ! ----SE PRIPOROČAMO!--- EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Juli) Nemanič Razkisanje vina Na ravni kmečkega ali drobnega kletarstva v posavskem vinorodnem rajonu se nismo ukvaijali z ra-kisavanjem vina. Višja kislost je značilnost naših vin žlahtne kisline, so tudi element kakovosti vina in vino s premalo kisline nas je bolj motilo kot poudarjena kislina. Toda v nekaterih letnikih so skupne kisline le previsoke in motijo harmonijo vinskega okusa. Vsega vina ne porabimo na bližnjem trgu, prodajamo ga po celi Sloveniji, zato moramo imeti pred očmi ne samo dolenjski, belokranjski in posavski, temveč tudi slovenski okus. Ne nagovarjam h korenitemu posegu v karakter naših vin, ker bi s tem ogrozili podobo vina, ki jo smemo le neopazno popravljati na boljše. Veliko je ljubiteljev posavskih vin, ki bi nam zamerili preveliko vnemo v friziranju vina in bi jih izgubili kot kupce, kot zveste porabnike. Dovoliti si smemo samo majhne korake, ki bodo pomenili zboljšanje kakovosti v veselje zvestih kupcev in v pridobivanje novih. Naši lepi hribčki bodo okrašeni z vinsko trto trajno, če bo ta za oko privlačna dekoracija narave tudi vir dohodka. Da bi si zagotovili čim večji dohodek, moramo biti konkurenčni in imeti stalen krog odjemalcev. Zakon o vinu imamo, v pripravi je novi, toda bistveno se ne bo menjal. Zakon dovoljuje popravek mošta v slabih letinah s sladkorjem in tehnika popravljanja je natančno predpisana. Mnogi kletarji popravljajo mošt na pamet, brez tehtnice, s katero bi stehtali sladkor, in zmotijo se tudi v količini mošta, kije v sodu. Ni prevelika nesreča, če imamo za pol odstotka preveliko alkoholno stopnjo v vinu. Pri razkisanju ali dokisanju vina je tehnika popravljanja bolj natančna, ker v količini ni veliko kis- line na liter mošta ali vina. Računati moramo v gramih in razpolagati z natančno tehtnico in z nekaj matematike. Nekateri vinogradniki me vprašujejo, kako bi zmanjšali kislino v vinu. Da bi preprečil nesreče in opozoril tiste, ki prelahkomiselno kletarijo, pišem o tej temi skoraj -svareče. Na dva način lahko znižamo kislino v vinu: po biološki poti in s kemijskim razkisom. Po biološki poti ne pridemo z gotovostjo do za-željenega cilja, je pa manj tvegana. Da daljše zadrževanje vina na dro-žeh manjša kislino, vinogradniki večinoma razumejo. V vsakem mladem vinu imamo prisotne bakterije jabolčno mlečnega vrenja. Te bakterije spreminjajo grobo jabolčno kislino v mlečno. V manj zrelem grozdju je veliko jabolčne kisline. Pri temepraturi 18 do 22 °C se ta biološki proces razkisa lepo odvija in nam lahko skupna kislina pade za nekaj gramov v litru v 20 dneh. Ako so pogoji za bakterije ugodni, se začne biološki razkis takoj po končanem alkoholnem vrenju. Droži, umrle kvasovke, pospešujejo razkisanje. Torej prvi pretok vina lahko ta proces prekine ali prepreči. Dober kletar ve, ali je v njegovem vinu zaželjen razkis ali ne. Pri rdečih vinih, predvsem bolj intenzivno obarvanih, je biološki razkis zaželjen. Pri cvičku popoln razkis ni zaželjen. Torej v fazi po alkoholnem vrenju lahko uravnavamo razvoj vina. Zato moramo imeti analitske podatke o vinu takoj po končanem alkoholnem vrenju. Pri belih vinih je razkis manj zaželjen. Srečo imamo, da so bakterije zelo občutljive za žveplanje. Količina 20 mg na liter prostega žvepla blokira biološki razkis. Naravni ali spontani biološki razkis je odvisen od raznih okoliščin, zalo se vendno ne zgodi. Ponavadi pride, ko ne želimo, in obratno. mag. JULIJ NEMANIČ Okusen domač sir, s hribov doma Novakova mama iz Jagodnika zna speči dober kruh in narediti okusen domač sir — Nekoč je bila tam le revščina, danes obložene mize z dobrotami JAGODNIK — Vas, ki jo najdemo kmalu za gradom Hmeljnik, so še nedolgo tega prebivalci sosednjih vasi imeli za revno bajtarsko naselje, Kjer je doma le kup otrok in pomanjkanje. Danes seje tudi tu marsikgj spremenilo, otrok in predvsem mladih je malo, tisti pa, ki so ostali, zelo dobro kljubujejo neizprosni hribovski zemlji. Dokazati hočejo, da se tudi tu da živeti in marsikaj pridelati. Novakova mama to potijuje. Novakova Tončka je pridna tako na njivi kot tudi v kuhinji. Ljudje jo poznajo zlasti po tem, da zna v krušni peči speči zelo dober kruh. Predlani pa se je prvič poskusila tudi v izdelavi domačega sira. Recept je nekje staknila njena hči Cvetka. »Deset litrov neposnetega mleka dam v velik lonec na štedilnik, da se mleko segreje do temperature 35° Celzija, potem postavim mleko h kraju štedilnika,« pripoveduuje Tončka. K toplemu mleku doda sirišče, ki se ga da kupiti v lekarni, zmeša in pusti pri miru na toplem pol do eno uro. »Perko cedila dam mrežasto krpo in nanjo zlijem se-siijeno mleko, s pomočjo krpe iztisnem in dobim okrogel hlebček sira, ki ga nato nekaj časa pustim v cedilu, da se odcedi,« pripoveduje. »Hlebček potem natrem s soljo m ga dam sušit v zračen prostor, shrambo,« nadaljuje Novakova mama. Sir mora vsaj dvakrat na dan obrniti. Če je ozračje vlažno, se sir ne suši in potem tudi ni tako dober. Nekateri pravijo, da je sir toliko boljši, kolikor starejši je, vendar se Tončka s tem ne strinja, ampak meni, daje mlajši sir okusnejši. Sira ne prodaja, saj kolikor ga lahko naredi iz mleka od ene krave, ga lahko pojejo doma oz. ga razda sorodnikom. »Iz desetih litrov mleka izdelam približno kilogram težak hlebček sira. Če ne rabim mleka za kaj drugega pri kuhanju, lahko vsak dan izdelam en kolobar sira. Pravi domači sir znajo najbolje ceniti ljudje iz mesta,« wavi Tončka. Žal domačih stvari nikoli ne cenimo dovolj, vendar si sir Novakove mame to nedvomno zasluži. J. DORNIŽ Tončka Novak: »Nikoli si nisem mislila, kaj vse ti lahko da tudi ta skromna hribovska zemlja.« K MET J E NA BRISA LIV LA DO — Predsta vniki slo venske vlade in člani Slovenske kmečke zveze—Ljudske strtinke so se pretekli konec tedna v metliški športni dvorani pomerili v malem nogometu. Čeprav precej nepopustljiva, je vlada tokrat le morala priznati premoč kmetov, ki so dali 6 golov, le trikrat pa dovolili, da je žoga zatresla njihovo mrežo. Sicer pa ni toliko pomemben rezultat kol pa humana gesta igralcev in vseh, ki so tekmo pripravili Izkupiček, bilo ga je nekaj manj kot 20 tisočakov, so namreč namenili metliškemu Rdečemu križu, ki ga bo z vso vestnostjo porabil za hrvaške begunce v občini Na fotografiji obrambni minister Janša in podpredsednik SKZ—LS Marjan Podobnik nekaj trenutkov potem, ko so nasprotniki poskušali onesposobiti Podobnika, a jim to, kot kaže, ni uspelo. (Foto: M.B.—J.) gospodinjski kotiček Meso in njegova uporabnost Že od prazgodovinskega časa sodi meso k najvažnejšim in najvrednejšim živilom. Iz mesa dobimo hranilne beljakovine, ki jh telo ne more samo proizvajati in tudi druge snovi jih ne morejo nadomestiti. Telo ne more skladiščiti večjih količin beljakovin naenkrat, zato je pomembno, da jih uživamo vsak dan v kombinaciji z rastlinskimi beljakovinami. Pod pojem meso štejemo meso klavne živine, perutnine, divjadi in meso vodnih živali. Meso je nasitljivo in razmeroma dobro prebavljivo. Pripravljamo ga lahko na različne načine. Nekatere vrste mesnih jedi imajo zelo kratek čas priprave, zato so se uvrstile v vsakodnevni jedilnik. Poraba mesa na osebo je eden izmed važnih kazalcev ravni strukture prehrane. Potrošnja mesa na prebivalca po svetuje zelo različna. Za primerjavo lahko vzamemo podatke o porabi mesa v Avstraliji in ZDA, kjer je poraba 250 g dnevno na osebo, in v Indiji ali na Cejlonu, kjer je poraba pod 10 g dnevno na osebo. Hranilna vrednost mesa je ii(2202) 31. oktobra 1991 odvisna od vrste živali, pasme, od krme in od načina pitanja. Meso vsebuje 45 — 75% vcile, 15 — 25% beljakovin, zelo različno količino maščob, malo mineralov in vitaminov. Sodobna živinoreja skuša doseči s selekcijskimi postopki povečanje količine beljakovin, vplivati hoče na sestavo maščob, zlasti pa zmanjšati količino holesterola in povečati delež nasičenih maščobnih kislin. Meso pridobivamo z zakolom živali, pri čemer upoštevamo pravilno pripravo na zakol, uporabo tehnike in higieno pri zakolu. Potreben je strokovni pregled mesa in drobovine. Meso se potijuje z žigom, ki ima vpisan tudi datum in kraj, kjer je bilo pregledno. Od pravkar zaklanih živali je meso trdo in šele čez nekaj časa se razvije v mišicah mlečna kislina, ki zrahlja vezno tkivo. To pa postane voljno in prijetnega okusa ter vonja. Meso vedno režemo pravokotno na smer vlaken. To pravilo velja za surovo, kuhano, pečeno in dušeno meso. HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST ! IZ NKŠIH OBČIN rw% liiiliit IZ NKŠIH OBČIN G Smetarina razcepila parlament Kolikšno smetarino naj bi plačevala kmečka gospodinjstva, bo odločila posebna ____usklajevalna komisija skupščine — Spet nov direktor urbanizma NOVO MESTO — Na četrtkovi seji, ki se je zaradi težav z zagotavljanjem sklepčnosti spet začela s precejšnjo zamudo, je novomeška občinska skupščina najprej brez pripomb sprejela odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Mirni Peči in v ta namen potrebno spremembo družbenega plana občine. S tem je dana zelena luč za že pred leti predvideno širjenje mimopeškega pokopališča na jugovzodno stran sedanjega in za postavitev poslovilnega objekta na vrhu vzpetine, ohranjena pa bo sedanja kapela, pokopidiški ambient in organizacija pokopavanja. Proti pričakovanjem je bil tako rekoč brez razprave sprejet tudi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut republike Slovenije. Gre za enega temeljnih dokumentov za urejanje mestnega prostora — zgodovinskega jedra in vplivnega območja, h kateremu sodi Grm do gradu, Kandija do bolnišnice, Ragov log itd. — in poseganje vanj, ki doslej kljub trudu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ob premoči investi-toijev ni bilo vedno ravno najbolj posrečeno. Novi odlok naj bi stvari spremenil. Ali jih bo res, bomo še videli, navsezadnje je tudi doslej te stvari urejalo nekaj dokumentov, na katere pa se v praksi niso pretirano ozirali. Soglasno je bil podprt tudi amandma občinske vlade, da se v celotnem območju urejanja po tem odloku objekti ne smejo namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih sil. Zapletlo seje pri spremembah odloka o ravnanju z odpadki na območju Misijon uspel Deset misijonskih dni v dekaniji Novo mesto NOVO MESTO — S popoldansko mašo in zahvalno pesmijo v kapiteljski cerkvi se je v nedeljo, 27. oktobra, zaključil desetdnevni misijon v tukajšnji dekaniji. Misijon je potekal v večini od 17 župnij pod geslom »Jaz živim in živeli boste tudi vi«, njegov namen pa sta bila duhovna prenova ter poglobitev in utrditev vere. V misijonskih dejavnostih in prireditvah je sodelovalo 25 slovenskih misijonaijev, številni župniki in laiki, poleg verskega dela pa je bilo pripravljenih tudi nekaj prireditev širšega značaja, omenimo predvsem zelo dobro obiskano okroglo mizo v Domu kulture, na kateri so sodelovali številni ugledni gostje. Misijonski utrip je bilo čutiti tudi v filmskem programu in v kratkih vsakodnevnih oddajah na lokalni radijski postaji Studiu D. Maše in molitve po župnijah so bile povezane s pogovori, namenjenimi vsem stanovom in skupinam, pri čemer so ustrezno skrb posvetili tudi bolnikom, bolnim in ostarelim. novomeške občine. Med novostmi je bila tudi sprememba v obračunavanju smetarine za kmečka gospodinjstva, in sicer naj bi Komunala smela na zahtevo zavezanca ali na predlog krajevne skupnosti smetarino zmanjšati, plačati pa bi bilo treba najmanj polovico polne obveznosti. Delegat v zboru krajevnih skupnosti Marko Ajdnik pa je zahteval, Sindikat ne pristaja na zamrznitev OD Na seminarju v Semiču več o tem Dušan Semoiič SEMIČ — Na dvodnevnem seminarju za sindikalne zaupnike svobodnih sindikatov iz Bele krajine pretekli četrtek in petek v Semiču so prisotni prisluhnili tudi gostu večera Dušanu Semoliču, predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednik je brez ovinkov zaupal sindikalistom namero slovenske vlade o zamrznitvi plač in cen. Ta namera je pristojne še prisebno vznejevoljila, kajti prav zamrznitev je bila neučinkovit prijem jugoslovanskih vlad, kije vedno najbolj prizadel delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Tudi tokrat bi ta ukrep najbolj prizadel delavce z najnižjimi plačami v Sloveniji in še posebej v Beli krajini, kjer osebni dohodki delavcev za petino zaostajajo za slovenskimi. Polovica podjetij še nima podpisanih podjetniških kolektivnih pogodb, kjer pa so, jih ne izvajajo. Kljub nizko določenemu zajamčenemu OD (bruto 7.100 SLT) je v septembru 1991 prejelo skoraj 400 delavcev zajamčene plače, od tega polovico v obratu Novoteks Predilnica Metlika. Tako nizki osebni dohodki pa več ne zagotavljajo golega preživetja. J. M. KULTURNI DOM BREZ EDVARDA KARDELJA METLIKA — Pred enajstimi leti so v Metliki sprejeli sklep o tem, da bodo kulturni dom poimenovali po Edvardu Kardelju. Brez posebne obrazložitve in nikakršne razprave pa so delegati zborov občinske skupščine pretekli teden soglasno sprejeli sklep, da iz imena kulturnega doma zbrišejo ime Edvarda Kardelja. Vsaka meja boleče zareže A se, kot so Belokranjce tolažili slovenski mi-nistrl, rane sčasoma zacelijo — Veliko vprašanj METLIKA - Metliška občina ima s Hrvaško 75 km državne meje, črnomaljska dobrih 50 km. Prav zaradi te meje, ki naj bi bila zelena, odprta, prijazna, a se sedaj kaže v drugačni luči, so se pretekli teden zbrali v Metliki predstavniki obeh belokranjskih občin, večjih podjetij in drugih pomembnejših institucij, kot gostje pa minister za obrambo Janez Janša, minister za zakonodajo Lojze Janko, namestnik ministra za notranje zadeve Milan Domadenik ter načelnik UNZ Novo mesto Borut Likar. Belokranjci so odprli številna vprašanja. Na mnoga danes še ni moč dati natančnejšega odgovora, prenekatero pa bodo morali rešiti v dogovoru s Hrvati. Enostranske odločitve ne pridejo v poštev. Belokranjci želijo, da bremena južne meje ne nosi le Bela krajina, ampak naj bi se razdelilo po vsej Sloveniji. Predvsem pa si ne želijo, da bi se skalili tradicionalno dobri odnosi s Hrvati. Po Domadeuikovih besedah vsaka meja boleče zareže, a se sčasoma rane zacelijo. Sicer pa je življenje ob meji v veliki meri odvisno od sporazumov in volje državljanov obeh držav. Razumljivo pa je, da bo potrebno razvoju nerazvitih in demografsko ogroženih obmejnih vasi nameniti vso pozornost, so bile obljube iz Ljubljane. Po mnenju ministra Janka je padec prometa zgolj začasen, s tem, da obstaja državna meja, pa se bodo morali Belokranjci sprijazniti. Ne morejo se namreč delati, da je ni. Ko bo le moč, pa bodo to oviro odstranili, a sedaj zaradi vojne na Hrvaškem te možnosti ni. Janez Janša je zatrdil, da trenutno ni nikakršne možnosti za napad na Slovenijo. Pravzaprav se je z odhodom zadnjega vojaka iz RS vojna pri nas končala, zato bodo vpoklice zmanjšali na mirnodobne, temu pa prilagodili tudi režim na meji. Odstotek tveganja pri vlaganju kapitala v Sloveniji je majhen, kar se kaže tudi v precejšnjem zanimanju tujih partneijev za RS, pa tudi to, da seje zavarovalna premija v koprski luki zmanjšala z 2 na 0,12 odst. in je daleč najnižja v pristaniščih bivše Jugoslavije. Kar pa se tiče vojne na Hrvaškem, ki jo Belokranjci ne le dodobra občutijo zaradi številnih beguncev, ampak tudi slišijo, je bil Janša pesimist. Po njegovem do končne vojaške rešitve v sosednji republiki v kratkem še ne bo prišlo, do politične pa lahko pride le z zunanjimi pritiski. M. BEZEK—JAKŠE naj odlok za kmečka gospodinjstva predpiše smetarino v višini največ 25 odst. polne obveznosti, češ da kmečka gospodinjstva večino odpadkov sama uničijo. Tudi pri ustvaijanju črnih odlagališč, ki jih je treba počistiti potem na skupne stroške, menda ne sodelujejo. Občinska vlada se je umaknila na posvet in pristala na amandma o najmanj • Na dnevnem redu četrtkove seje novomeške skupščine je bilo tudi imenovanje novega direktoija Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, ker dosedanji direktor Bojan Mikec odhaja v drugo službo. Da bi bil to dipl. gradbeni inženir Dušan Granda, delavec Zavoda, ki ga je predlagal predsednik vlade mag. Boštjan Kovačič, delegati niso Mii najbolj navdušeni. Inž. Grando so potrdili le za v. d. direktorja. Ob tem je poslanec Zelenih Marjan Ravbar ugotovil, da je tragedija, kako se menjavajo kadri, ki naj bi skrbeli za novomeški urbanizem, za kar bi potrebovali močno strokovno ekipo. Jovo Grobovšek, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pa je dodal, da Novemu mestu očitno ni do tovrstnega kreativnega jedra in nam bodo načrte še naprej delali v Ljubljani. Za javnega pravobranilca občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje pa so poslanci bili pripravljeni imenovati dosedanjega načelnika Uprave inšpekcijskih služb Andreja Tirana šele na namig, daje zdq pač tu možnost dobiti boljšega načelnika UIS. 25-odstotni smetarini, s čimer pa delegat ni bil zadovoljen, češ da to lahko pomeni tudi stoodstotno smetarino. Na koncu sta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela izglasovala amandma izvršnega sveta, zbor krajevnih skupnosti pa amandma poslanca Ajdnika. Zaplet naj bi do prihodnje skupščine rešila posebna usklajevalna komisija. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Delegatske zahteve Upravo čaka garanje NOVO MESTO — Predah, do katerega je prišlo na četrtkovi seji novomeške občinske skupščine zaradi posvetovanja izvršnega sveta o predlogu o minimalni smetarini za kmečka gospodinjstva, bo spet namučil Občinarje. V njem je bilo namreč postavljenih kar nekaj delegatskih pobud in zahtev. Eden od delegatov čaka na odgovor na vprašanje, zakaj so stanarine, voda in odvoz smeti v novomeški občini najdražji v vsej Sloveniji. Zanimivo bo brati vsaj odgovor okrog stanarin, saj se šušlja, da stanovanjski odsek vrti okrog 20 milijonov denarja od stanarin, ki bodo kapitalska osnova novega občinskega stanovanjskega podjetja. Župana Marjana Dvornika je zanimalo, zakaj še ni odgovora na vprašanje okrog Cerovega Loga, zahteval pa je, naj strokovne službe pripravijo pogoje za adaptacijo stavbe Glavni trg 1 v Novem mestu. Na to mu je direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Jovo Grobovšek, v svojem značilnem slogu odgovoril, da ne ve, daje Dvornik lastnik te stavbe, kajti od lastnika naj bi prišla takšna zahteva. Dvornika je še obvestil, daje Zavod pred skoraj desetletjem pripravil predlog prenove te zgodovinsko— arhitekturno pomembne stavbe, ki mu ga nihče niti ni plačal. Prenova pa tudi ni stekla, kot je nasploh značilno za stavbe v mešanem lastništvu. Precej je bilo govora o kmetijskih problemih in zahtev po analizah, še naprej pa se na skupščini pojavlja tudi problem menda na črno postavljenega podpornega zidu v Žužemberku. Jovo Grobovšek je prispeval še predlog, naj bi novih baterijskih vložkov ne bilo mogoče kupiti brez vrnitve starih, ki nestrokovno odvrženi zastrupljajo naravo. KOMEMORACIJE NOVO MESTO — Ob 1. novembru, dnevu mrtvih, bo jutri žalna slovesnost na novomeškem pokopališču v Š.ihelu ob 8. uri, na pokopališču v Ločni pa ob 9. uri. Komemoracija ob dnevu mrtvih pa bo tudi v soboto, 2. novembra, ob 11. uri pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom. O LJUDEH IN ŽIVLJENJU OB KRKI DOLENJSKE TOPLICE — V četrtek, 7. novembra, ob 16. uri bo v gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah okrogla miza na temo »Ljudje ob Krki: o življenju ob reki, ki umira«. Okroglo mizo pripravljajo Zeleni Novega mesta, pogovor bo vodil mag. Marjan Ravbar, sodeloval pa bo predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut s svojimi gosti. KJE SO STANARINE? NOVO MESTO — Stanarine so se v novomeški občini z oktobronm podražile za 25 odstotkov. Predlog, ki ga je potrdila občinska vlada, ni imel, kot je sicer navada, narejene analize potrebnosti podražitve. Stanovanjskemu referatu pa ni uspel udar, da bi v bodoče kar avtomatično mesečno dražili stanarine v skladu z rastjo cen, brez vsake prever-be v sekretariatu za družbeni razvoj, ki je pristojen za predlaganje tovrstnih podražitev, in v vladi. Ne glede na to, da je vedno obilo govora o stanarinah, ki ne zagotavljajo niti minimalnega vzdrževanja stanovanjskega sklada, je vseeno vprašanje, kaj seje lani in letos naredilo iz pobranih stanarin. Slišati je namige, da naj bi jih v glavnem hranili za kapitalsko osnovo bodočega pol privatnega stanovanjskega podjetja. VZTRAJNOST NE BO ODVEČ METLIKA — Metliški delegati so že drugič razpravljali o Beli krajini kot regiji, le da so imeli tokrat na voljo nekoliko bolj strnjeno gradivo. Ugotovili so, da je to gradivo prav sedaj še kako aktualno, saj se je razmahnila razprava o krajevni samoupravi, vendar naj bi bili namesto regij okraji, ki bi bili podaljšana roka državne uprave. Še večjo težo pa bo gradivo dobilo, če bo v Beli krajini več občin, saj naj bi po novem za občino zadostovalo že 3.000 prebivalcev. Vendar so Metličani opozorili, da bodo morali biti s Črnomaljci precej agresivni, da bodo uspeli z Belo krajino—regijo, bojijo pa se, da jih ne bi strpali v kakšen administrativno narejen okraj, ki ne bi imel z Belo krajino nikakršne povezave. VRNILI SMO DEL DOLGA SUHI KRAJINI — Na slovesni otvoritvi nove osnovne šole v Žužemberku, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov novomeške občine in denarnim prispevkom krajevne skupnosti Žužemberk, je spregovoril tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič. Predsednik je dejal» Vesel sem, da izročamo v uporabo to lepo šolo, ker s tem pora vna varno del dolga naše družbe do vedno po kri vici zaposta vij ene Suhe krajine. Na sliki: ob otvoritvi šole in telovadnice so učenci prvih razredov pripravili tudi zanimivo razstavo svojih ročnih izdelkov. (Foto: S. Dokl) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market na Ragov-ski • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ. • Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Samopostrežba na Glavnem trgu 23. Carina že »preusmerja« promet Zaradi državne meje na Kolpi ^mednarodnega mejnega prehoda v Metliki se je METLIKA — Ko so v Metliki pripravljali sejo vseh treh zborov občinske skupščine, so predvidevali, da bo najdaljša razprava o problemih pri vzdrževanju cest in krajevnih poti v občini ter o osnutku odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest. Vendar je bila na presenečenje pripravljalcev gradiva razprava precej skromna, morda tudi zato, ker vsi vedo, daje zlasti za vzdrževanje cest vse manj denarja. most pri Vinskem, ki takšen, kot je sedaj, najbrž ne bo preživel zime, ter pešci, namenjeni v Komet in Kolpo, ki so prisiljeni hoditi po cesti, saj ni pločnika. M. B—J. KDO JE KDO — V petek zvečerje to' la v Dolenjski galeriji javna predstavite' obveznic, ki naj bi Novemu mestu ponM gale prinesti razcvet. Seveda jih je treb* najprej prodati. Sicer pa je na predstavit" umanjkal pokrovitelj, premier Lojze ft terle. Rešil se je s prehladom. V Novo nk' stoje poslal nadomestilo v obliki minisl" ce za delo Jožice Puhar. Novomrf^ župan Marjan Dvornik joje pozdravil k®1 ministrico dr. Katjo Boh. Sele na vzdihe k prvih vrst je jel popravljati storjeno ik rodnost. Češ da je bila dr. Bohova v za« njih dneh toliko na tapeti, da se mu J* zarekla MINISTRICA — Duh ministrice d' Bohove sicer že dlje straši tudi po Nove1* mestu, posebno med zdravstvenimi dela" ci. Zakaj se — kaj sama o tem misli, je k veda njena stvar — tako začetniško sp° pada s problemi zdravstva, seje novoitk škim »zdravstvenikom« zjasnilo pte“ časom. Ko so se pretolki v preddvefl* gospe ministrice, je bila do njene visoke*11 baje praktično nepremagljiva stopnic*' obliki ministričinega neuradnega svete valca dr. Leopolda Kocutarja. Ce b> tj žemberški zdravnik, bolj znan kot sednik zbora krajevnih skupnosti v no"0 meškem parlamentu, na ministrico pk nesel vsaj del svojih pridobitni^1 sposobnosti, bi moralo zdravstvo ic* manj težav. Novomeško »poslanstvo«;' križa, ko po skupščini stoji prvi v vrsti" potne stroške, odpelje pa se z belim sla* benim jugom. , ZASLUGE — Pred dobrim tednom je6* džip poveljnika štaba TO za Dolenjski Albina Gutmana, zasačen, kako prispe'; k povečevanju že tako velikega novoi"*: kega prometnega nereda. Izpred štab*ž nekam proti občini počasi odpeljal kat r bližnjici, zaradi česar je bilo ob promet^ zelo kritični jutranji uri najprej seveda1* | ba zaustaviti vozila pred enosmerno . > ki vodi mimo štaba TO. Alije šlo za njjr | ali objestnost zmagovalcev, je voj*’*’ skrivnost. Ena gospa je rekla, da so po zasM predsednika krajevne skupnosti Gabrju iztrebili vsa črna smetišča. P so kupe nesnage z njih namesto ? uradnega smetišča uspeli spraviti do gabrskega pokopališča. Sprehod po Metliki KADAR SE MED LJUDMI neg°*J ri o prešuštništvu, krajah in goljufijah.? dejo na dan drugačne, vznemirljive g°' rice. Po metliški občini potuje nrfj verjena čenča, da je naročil neki obd*. vrtino, s katero naj bi prišel do vode. K ne bi uporabljal za pitje, ampak bi vSJ speljal kanalizacijo. Zadeva zveni no, saj je znano, da je metliška vo°% zdaj bolj podobna gnojnici kot pitni skrivnost pa ni tudi to, da je v m*“J občini ni vasi, ki bi imela urejeno zacijo. Marsikdo upa, da bodo stvar tr kali inšpektorji, ki sicer bolj poredk0 idejo na sončno stran Goijancev. KAR VELIKO JE LJUDI, ki naj;, kem koraku jadikujejo zaradi visokih .. ljenjskih stroškov in nizkih plač. V * i kem času je odobril metliški izvrS0’ jj. vrsto podražitev. Dražja so stano"**", ogrevanje, voda, kanalščina odvoz vzdrževalnina v otroškem vrtcu in °r jf | starejših krajanov. Država SloveniJj,; poskrbela za podražitve električne eh . je, prehrambnih artiklov in drugega. zato sliši vedno več pripomb in prit°* ^ republiško in občinsko vlado. »Dem0 , cija je lepa reč,« pravijo zmeraj bolj državljani,« a kaj, ko se samo od nje11 živeti!« JOSIP FABINA DIREKTOR UDP J METLIKA - Delegati v jS občinske skupščine so pretekli direktorja metliške Uprave za drm .^1 prihodke izvolili Josipa Fabin°. novinarja in dipl. pravnika. Metliška občina ima 14,3 km magistralnih cest, 23,2 km regionalnih cest, 28,1 km lokalnih cest I.prioritete ter 13,4 km lokalnih cest 2. prioritete. Za vse ostale krajevne poti v naseljih in med njimi nimajo podatkov. Pristojni občinski organ bo moral pripraviti tudi ažurno evidenco teh cestnih odsekov, s krajevnimi skupnostmi pa se dogovoriti o prednostih, ki jih bodo imele te ceste pri vzdrževanju, rekonstrukciji ter seveda financiranju. Denar za te vaške poti naj bi namreč prispevale krajevne skupnosti, medtem ko ga za magistralne in regionalne daje republika, za lokalne pa občina. Občina za te namene dobiva tudi nekaj denarja od prodanega bencina, tpda tega je tako malo, da ne zadostuje niti za najnujnejše vzdrževanje, kaj šele za rekonstrukcijo in asfaltiranje. Metliška občina je namreč v letošnjem letu prejela za vzdrževanje več kot 40 km lokalnih cest iz bencinskega dinarja borih 530 tisočakov. Delegati so na skupščini opozorili predvsem na ceste, ki vodijo proti Hrvaški in so sedaj, ko je Slovenija postala samostojna, dobile drugačen pomen. Tako bi morali popraviti nevaren odsek ceste, ki vodi od Krasinca proti hrvaški meji, za cesto iz Metlike proti Božako-vemu pa so celo predlagali, da bi morala iz lokalne poti 1. kategorije postati magistralna. Odkar je namreč v Metliki carinarnica, seje promet po tej cesti, ki vodi na Hrvaško, močno povečal, saj mnogi očitno iščejo poti, da se bi izognili carinskemu pregledu. Zaradi večjega prometa pa je še bolj v nevarnosti NOVO ODPRTO PREDSTAVNIŠTVO za prodajo stavbnega pohištva \f METLIKI Vinogradniška 41 68330 METLIKA ________tel.: 068/58-716_ del. čas od 8.00 - 15.30, 1. in 3. sob. 8.00 - 12.00 JELOVICA Črnomaljski drobir ZASTAVE — Preteklo soboto smo po radiu lahko slišali, da v Sloveniji ni več nobene jugoslovanske zastave, ker je vse odnesla s seboj JA. Toda groza, na proslavi ob semiškem krajevnem prazniku sta obiskovalcu tamkajšnjega kulturnega doma najprej padli v oči zastavi, pritrjeni na steni nad odrom! Ena je bila bivša slovenska z zvezdo, druga pa jugoslovanska. Razumljivo, da slednje vojska ni mogla vzeti s seboj, ker je V Semiču nikoli ni bilo (vojske namreč). Vendar pa se sedaj nekateri od prisotnih na proslavi bojimo — žal med njimi očitno ni Semičanov — da bi JA prišla tudi po to »svojo« zastavo v Semič. ŽIVINA IN NOTE — Po zagotovilu najodgovornejšega v črnomaljski kmetijski zadrugi sosedov sploh ne moti klavnica v središču Črnomlja, če seveda odštejemo glasbeno šolo, ki ima svoje prostore prav nasproti klavnice. Menda se v glasbeni šoli pritožujejo zato, ker živina ne tuli 'n ne kruli po notah in se nikakor ne more vživeti v igranje na različne inštrumente. SOLA — Ko so na občinskem izvršnem svetu razpravljali o osnovnem šol-sfvu, je bila večina članov izvršnega sveta tiho. Morda zato, ker so nekateri drugi govorili (pre)več, ali pa tudi zato, ker nihče od občinskih ministrov ne obiskuje več osnovne šole, niti večerne ne. pDrobne iz Kočevja OPEL KOT OTROK — Podjetje Avte Bum iz Kočevja v svojih reklamah ne omenja hitre dobave avtomobilov. Pridati moramo, da je glede tega pošteno. Težko sije namreč predstavljati, da je za kogarkoli devet mesecev čakanja kratek o»S- Kdor ne veijame, naj vpraša katerokoli nosečnico. In Avto Bum-ovi Opli so kot otroci. Vsak čas bo poteklo devet me-tecev, odkar sojih nekateri »srečneži« na-tečili pri Avto Bum-u. SPOMIN NA PRETEKLOST — Nova oblast nas uči, naj ne pozabimo preteklosti in njenih grozot, tako kot nas je stara "čila, naj ne pozabimo preteklosti in nje-nih revolucionarnih pridobitev. S kockami tlakovana cesta v Kolodvorski ulici v Kočevju je dokaz, da se Kočevci držijo obojega. Nekoč, v davnih časih, ko je bil še povsod makadam, je takšna cesta pomenila res revolucionarno pridobitev. Danes pa, ko je že povsod asfalt, je ta grozna cesta živ spomin na preteklost Ribniški zobotrebci ZGREŠIL ZBOR — Zdravstveni delavci v Ribnici so preobremenjeni. Tudi tekrat, ko stavkajo in praviloma ne delajo, 'majo toliko dela in skrbi, da preprosto ne yidijo in ne slišijo nič okoli sebe. Tako se Je zgodilo, da se je zdravstveni delavec kot Poslanec družbenopolitičnega zbora ude-teiil seje zbora krajevnih skupnosti. Morda je k temu nekoliko pripomoglo to, da te bile seje prvič po dolgem času sklicane •očeno in da je seja družbenopolitičnega teora potekala istočasno, le nadstropje vtilje. Kakorkoli že, če ne bi bil tako “obremenjen« in bi se malo ozrl po svojih tetedih poslancih, bi najbrž moral videti, da to niso njegovi zborovski kolegi. Da pa tedi slišal ni dobro, govori podatek, da je zelo zavzeto sodeloval v razpravi o zadevi, sploh še ni bila na dnevnem redu. BREZ KINA — Z vojsko je iz Ribnice ‘tešel tudi kino. Pred leti je Ribnica imela telo dva kina: enega v TVD Partizan, dru-Stga v domu JLA. Ker sčasoma ni bilo Več potrebe po dveh, se je obdržal le sled-nP- Dejstvo pa je, da že nekaj časa ni bilo Potrebe niti po tem. Trebanjske iveri SODELOVANJE — Trebanjska vla-? Je naposled odobrila prošnjo krajevne Jtepnosti Temenica in grosupeljskega iz-/snega sveta, naj bi Trebanjci pomagali 'f r n j J Rti Posodobitvi cest v tej krajevni skupnosti s 300.000 tolarji. To je še zmeraj bolj v 5 °gu medobčinskega sodelovanja, kajti Ptetežni del novega trebanjskega vodovo-p Poteka po ozemlju sosednje občine. °bude in zahteve Temeničanov iz ne tari’ "o davne preteklosti, po 100 do 200.000 t £;lov« nekakšne odškodnine oz. rente, so •tt “°lj dišale po izsiljevanju, zato je to že f P°memben korak k dobrososedskim od-n°som. BARAGA — V letošnjem občinskem Pforačunu so za obnovo kultumozgodo-‘Jtskih spomenikov predvideli 600.000 v° anev. Republika se je odločila prispe-■ ®ti Polovico potrebnega denarja le za dve med 12 akcij, in sicer za Mandljevo ko-Jo na Mimi in za kapelo Petra Pavla tevaija na Lanšprežu. Novomeški zavod varstvo naravne in kulturne dediščine je Pozoril na kritično stanje kapelic križe-*-ga pota na Brinju pri Veseli Gori, ki so P°tiebne obnove, a so izpadle iz republiška programa. Za obnovo tega spomeni-a naj bi porabili preostalih 170.000 tolar-iv « občinske malhe za te namene, tenanjska vlada seje odločila, da raje ta ki ne bi zadoščal za pomembnejše jjtegc na Brinju, porabijo za ureditev ka-n e na l-anšprežu, prihodnje leto pa veči-denarja namenijo za kapele križevega tit- Kdo bo popravil stolp Baragovgea / F**«. te se je pred kratkim porušil, pa je j 56 N v božjih rokah. i IZ NtkŠIH OBČIN illU IZ NkŠIH OBČIN C Bodo revni ljudje varovali mejo? Črnomaljci zelo nezadovoljni s statusom mejnega prehoda v Vinici — Zahtevajo mednarodni prehod — Prometni tokovi sedaj preusmerjeni drugam ČRNOMELJ — Črnomaljska oblast je že nuya opozorila republiški izvršni svet na morebitne težave, ki bi lahko nastale ob vzpostavitvi državne meje Slovenije s Hrvaško na Kolpi, ki je v črnomaljski občini dolga več kot 50 kilometrov. Sedqj Črnomaljci ugotavljajo, da se njihova predvidevanja uresničujejo, zlasti pri trgovanju, prevozih, turizmu in gostinstvu, s^j so se blagovni tokovi preusmerili drugam. Zato je predsednik črnomaljske skupščine občine Martin Janžekovič poslal republiškemu izvršnemu svetu zahtevo za spremembo statusa mejnega prehoda v Vinici. Doslej se je namreč že pokazalo, da se je s tem, ko so za prehajanje državne meje v črnomaljski občini določili prehod v Vinici, in sicer za obmejni cestni promet, v dobršni meri paraliziralo življenje v občini. Po mnenju Črnomaljcev je status tega prehoda očitno prenizek in podcenjen. Doslej so se prav skozi Vinico vozili na severni in srednji Jadran mnogi Slovenci pa tudi Avstrijci, zato regionalna cesta, ki prečka črnomaljsko občino ter Kolpo na mejnem prehodu v Vinici, ni bila nič manj obremenjena kot ostale ceste, ki povezujejo Slovenijo na jugu s Hrvaško, prav gotovo zaradi krajše povezave z reškim pristaniščem, severnim Jadranom in Istro. Prav tako je bila večina gospodarstva črnomaljske občine — upajo, da bo tako tudi v prihodnje — vezana na gospodarstvo sosednjih hrvaških občin. Iz teh občin pa je tudi najbližja povezava s Slovenijo in zahodno Evropo prav po cesti skozi Vinico. Še posebej pa so tam tesne vezi med prebivalstvom obeh republik. Zaradi vsega tega je za Črnomaljce nesprejemljiv sedanji status mejnega prehoda v Vinici, saj so sedaj vsi gospodarski tokovi usmerjeni na druge mejne prehode. Ob tem predsednik občinske skupščine poudarja, da so v občini sprejeli program razvoja, kjer so posebno pozornost namenili turizmu ob Kolpi. Razumljivo je, da se sedaj sprašujejo, kaj bo s tem območjem, kije nerazvito in ga zato še vedno zapušča prebivalstvo. Pričakujejo sicer, da bo režim na meji v prihodnje dovoljeval uresniče- vanje razvojnih programov, ne smejo pa si dovoliti, da bi mejni prehod v Vinici in tudi drugi manj pomembni prehodi ovirali uresničevanje teh programov. Vendar ne soglašajo z omejitvami na viniškem prehodu, kjer je sedaj mogoč le dvolastninski in maloobmejni potniški promet, takšnim omejitvam pa bodo menda nasprotovale tudi sosednje hrvaške občine. Poleg tega, da se Črnomaljci ne strinjajo s preusmerjanjem blagovnega in potniškega prometa na druge mejne prehode, ne morejo sprejeti niti zaprtosti občine ali celo'njene izoliranosti. Toliko manj, ker so republiški funkcionarji izjavljali, bo bo južna slovenska meja odprta, zelena, poseljena in privlačna. Veliko so govorili o prebivalstvu, ki naj bi to mejo varovalo. Zato Črnomaljci zahtevajo, da je v Vinici mejni prehod za mednarodni cestni promet z vsemi potrebnimi službami. Svojo deželico bi Črnomaljci radi naredili privlačno, tudi bogato, zato pričakujejo republiško pomoč. Čimprej pa bi morali na republiki rešiti tudi status mejnih prehodov v Žuničih in So-devcih, in sicer za maloobmejni promet. M.BEZEK—JAKŠE Strah pred avtomatizmom Kočevje je po številu zahtevkov za sprejem v državljanstvo daleč pred Ribnico_ ODPRLI ONIČEVO HIŠO RIBNICA — Včeraj je bila v Ribnici svečana otvoritev Oničeve hiše. Po Mi-klovi hiši, v kateri so danes muzej, knjižnica in galerija, je to nova večja lepotica iz programa prenavljanja starega mestnega jedra. Oničeva hiša je dograjena le do četrte faze. V njej so prostori Ljubljanske banke — enote Ribnica, Službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ribnica in Zavarovalnice Triglav iz Novega mesta. Zaradi pomanjkanja denaija skupščina občine Ribnica kot soinvestitor stanovanjskih prostorov ni uredila. Namerava jih prodati najboljšemu ponudniku, ki naj bi jih dokončal in nato prodal bodisi kot stanovanjske ali poslovne prostore. ŠTEVILKA NI BILA PRAVA KOČEVJE — Iz občinske skupščine smo dobili obvestilo, da številka žiro računa Karitasa, posredovana sredstvom obveščanja, tudi našemu listu, in objavljena, ni prava. Pomoč za begunce je treba nakazovati na žiro račun Karitasa pri Ljubljanski banki: 51300-621-11006-320 40710/69. RIBNICA, KOČEVJE — Do zadnjega petka je bilo v Ribnici skupno oddanih 121 prošenj, v katerih 189 občanov prosi za slovensko državljanstvo. Do sedaj imajo rešenih le 18 prošenj. V Kočevju pa imajo rešenih že 120 prošenj, torej več, kot jih je bilo v Ribnici sploh oddano. Pred tednom dni so imeli skupno registriranih 667 prošenj z zahtevki za skupno 1050 oseb, njihovo število pa je samo v enem tednu poskočilo za več kot 100 prošenj oz. 200 prosilcev. Skoraj 6-krat večje število prošenj v Kočevju ne preseneča. Znano je namreč, daje Kočevje po strukturi prebivalstva »večnacionalno«, ali kot Kočevci radi rečejo, »zbrano iz vseh vetrov«, nasprotno pa ima ribniška občina bolj avtohtono prebivalstvo. Vse prošnje so bile do sedaj pozitivno rešene. To ni nič čudnega, če vemo, da zakon določa, da bodo v državljanstvo Slovenije sprejeti vsi, ki so imeli 23. decembra 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tu tudi dejansko živeli, če v 6. mesecih po uveljavitvi zakona, to je do 25. decembra 1991, predložijo svoje zahtevke. Tisti občani drugih narodnosti, ki izpolnjujejo te pogoje, bi torej morali biti avtomatično sprejeti. Vendar pa je tu še zagotovilo vlade, da tisti, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, ^-žavljanstva ne bodo dobili. Vprašanje je, kako se bo to zagotovilo vlade uskladilo z zakonskim avtomatizmom. V primeru uspešne uskladitve bi slej ko prej lahko pričakovali tudi kakšno zavrnitev zahtevka s strani ministrstva. V nasprotnem primeru pa je pošiljanje prošenj na republiko vprašljivo, saj bi, kot nam je povedal Stane Kromar, načelnik oddelka za notranje zadeve v Ribnici, po zakonskem avtomatizmu lahko reševali prošnje v občinah. Ob tem je potrebno povedati, da je Znosne stanarine — višje S 1. novembrom bodo Trebanjci plačevali 40 odstotkov več — Zmanjkalo okrog 488.000 tolarjev TREBNJE — Zaradi pomanjkanja denarja bodo od 1. novembra v trebanjski občini t.i. znosne stanarine višje za 40 odst. To je med drugim sklenila trebanjska vlada na predlog sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo, potem ko seje, tudi ob pomoči Marije Koželj s trebanjskega centra za socialno delo, dovolj celovito sezanila s problematiko delnega nadomeščanja stanarin. Ob koncu letošnjega septembra je bilo v trebanjski občini do delne nadomestitve stanarine upravičenih 122 družin ali občanotf V septembru je znašal skupni znesek izplačanih delnih nadomestitev stanarin 106.450 tolarjev, znesek znosnih stanarin pa 57.650 SLT. Od začetka leta do konca oktobra so Trebanjci porabili za delne nadomestitve stanarin skupaj 755.274 SLT, do konca leta pa bi po sedanjih odločbah potrebovali še 212.900 SLT, skupaj bi torej za leto 1991 porabili 968.174 tolarjev. Za delno nadomeščanje so stro- kovni organi načrtovali 960.000 SLT, na občini pa so ta znesek oklestili na 480.000 SLT. Čeprav so že v aprilu opozarjali, da je treba zagate financiranja delnih nadomestitev stanarin odpraviti, ni bilo nikakršnih konkretnih ukrepov niti dodatnih meril, ki bi Centru za socialno delo služili in bili podlaga za ukrepanje mimo veljavne zakonodaje. V maju so na centru le predlagali nekaj dodatnih meril, s pomočjo katerih bi zmanjšali to proračunsko postavko za 147.000 tolarjev, toda za uporabo teh kriterijev niso dobili ustrezne podpore. Gre pa za ukrep, ki pomeni že omenjeno zvišanje znosnih stanarin za 40 odst. Za november in december to pomeni 46.120 SLT prihranka. Drugi sklep pa je, naj se omeji tudi najnižji in najvišji znesek znosne stanarine tako, da se ta vrsta socialnovarstvene pomoči ne izplača tistim upravičencem, katerih znosna stanarina je nižja od 250 SLT, in tistim, pri ka-tenh je višja od 1.280 SLT. bil zakon o državljanstvu sprejet 25. junija, torej pred agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. Brane Kožar, referent na SO Ribnica, ki ima na skrbi prošnje za sprejem v državljanstvo, pravi: »Če bi lahko predvidevali, kako bo, zakon prav gotovo ne bi bil sprejet v takšni obliki. Nobena vlada namreč ne bi dopustila možnosti, da bi tudi agresor lahko postal njen državljan. Sedaj pa se lahko zgodi, da se kateri izmuzne.« Povedal je tudi, da si zakon ljudje različno razlagajo in da ni nobenih konkretnih navodil za delo občinske uprave, zato se pač ravnajo po zakonu. Vsako drugačno ravnanje bi se lahko označilo za samovoljno ravnanje referenta ali oddelka. M. LESKOVŠEK-SVETE Ni vseeno, • kaj zdaj čaka Belt Po odstopu direktorja ČRNOMELJ — Po stavki v Bellu, ko je odstopil direktor Janko Gladek, je upravni odbor Belta zavezal vse službe v, podjetju, da pripravijo temeljito analizo poslovanja, bilanco razmer ter da s tem dobijo natančno podobo o tem, kje je danes Belt. V Bellu je sicer že pripravljen sanacijski program s kratkoročnimi ukrepi do konca letošnjega leta, ki pa ga bodo morali ustrezno dopolniti glede na nove dogodke v tovarni ter ga v nekaj dneh predložiti v obravnavo občinskemu izvršnemu svetu. Na sestanku, ki ga je pretekli teden v Beltu sklical svobodni sindikat, so z izvršnega sveta predlagali, da morajo kadrovske zadeve v podjetju — torej ne le vprašanje direktorja, ampak tudi ostale vrzeli v vodilni ekipi — razrešiti najpozneje do konca letošnjega leta. Naloga začasnega vodstva in upravnega odbora pa je, da zagotovi čim več naročil za delo, najde rešitev za tehnološke presežke ter zagotovi kolikor toliko normalno izplačilo plač. Vse to naj bo opredeljeno v kratkoročnih ukrepih do konca 1991 in v prvih mesecih prihodnjega leta. Ker je odpovedal delovno razmerje tudi pomočnik direktorja inž. Peter Štor, čeprav je sicer pripravljen pomagati pri urejanju razmer v Beltu, se v podjetju bojijo, da se bo usul plaz odstopov članov vodilne ekipe. V.d. direktorja, inž. Antonu Škofu, so sicer zagotovili, da se to ne bo zgodilo, toda popolnega jamstva ni. Vsekakor pa drži, da se bo v reševanje razmer v Beltu moral vključiti tudi občinski izvršni svet, saj mu ne more biti vseeno, kaj se bo z Beltom zgodilo. M.B.—J. Kljub črnim napovedim gre Izšla je 12. številka Hafnarjevih Novih novic RIBNICA — Z ukinitvijo ribniškega občinskega glasila Rešeto in prenehanjem izhajanja Kočevskih novic iz Kočevja je prišlo na področju obeh občin zaradi dolgoletne navajenosti ljudi na »svoje« glasilo do informacijske praznine. Zapolniti jo skušata zakonca Hafnar iz Ribnice s časopisom Nove novice. Idejo za samostojen časopis sta zakonca Hafnar dobila v Slovenskih Konjicah. Podjetje Dravinja Z&Š iz Slovenskih Konjic je prevzelo tudi ustanoviteljstvo in izdajateljstvo Novih novic. Zakonca Hafnar sta tako le pogodbena OBREMENJENI MILIČNIKI RIBNICA — Občina Ribnica ima s sosednjo Hrvaško 3,5 km meje na območju krajevne skupnosti Loški Potok. Njeno varovanje pokrivajo ribniški miličniki. Nekaj miličnikov je postaja milice v Ribnici odstopila sosednji postaji milice v Kočevju za delo na meddržavnem mejnem prehodu Draga. Preostali ribniški miličniki so zaradi povedanega bolj obremenjeni. dati. Uspešno vrtanje Prihodnje leto dodatna pitna voda z Blatnika ČRNOMELJ — V okviru raziskovalne naloge »Oskrba Bele krajine s pitno vodo do leta 2050« je bila lani nad Blatnikom izvrtana prva raziskovalno—piezometrična vrtina, globoka 151 metrov, iz katere je moč načrpati do 5,6 litrov vode na sekundo. Letos so ob prvi vrtini zvrtali 120 metrov globoko črpalno vrtino, iz katere lahko načrpajo 251/sek., približno 100 metrov od prve vrtine pa tudi drugo piezometrično 120 metrov globoko vrtino. Zaradi novih količin zdrave pitne vode na Blatniku je v letnem programu raziskav predvidena tudi izdelava nove-lacije študije glavnega vodovodnega omrežja Bele krajine. Ker bi v črnomaljski občini radi začeli čim prej izkoriščati teh dodatnih 30 litrov vode na sekundo, so se že zanimali za izdelavo projekta črpanja vode iz omenjenih vrtin. Ko bo projekt gotov, bo njegova uresničitev odvisna le še od denaija, v občini pa upajo, da bodo dela končali v prihodnjem letu. Sicer pa so na ljubljanskem Geološkem zavodu tudi pojasnili, da za pomanjkanje vode v KS Semič ni bilo krivo vrtanje vrtin na Blatniku, ampak dolgotrajna suša. PROMET OB MEJI OBČUTNO PADEL OSILNICA — Promet v zasebnih in družbenih trgovinah ter gostiščih na območju KS Osilnica je ob uvedbi meje in mejnih prehodov občutno padel. Turisti, izletniki in vikendarji, pa tudi sorodniki domačinov zahajajo sem vedno redkeje. Tudi kupci, na primer iz vasi Hrvatsko na Hrvaškem, ne kupujejo več v bližnji Osilnici, ampak morajo skozi Osilnico v Plešce (se pravi samo v eno smer dvakrat preko meje!), kjer je najbližja hrvaška trgovina. Podobno velja za nekatere slovenske vasi na tem območju, ki so doslej kupovale na Hrvaškem, ker je bilo bližje. Ta preusmeritev prometa, kupcev in gostov seje začela le zato, ker prebivalci Hrvaške nimajo tolarjev, da bi kupovali v Sloveniji, Slovenci pa so brez dinarjev. Vmes pa je še carina. J. P. sodelavca tega podjetja, ki pa jima vsestransko pomaga, da bi se postavila na lastne noge. To tudi nameravata, saj že ustanavljata lastno podjetje. Prva številka Novih novic je izšla 9. maja, in čeprav soji napovedovali črno prihodnost, je pred kratkim izšla že 12. številka. Prvotno naklado 3000 izvodov sta Hafneijeva sicer morala zmanjšati na okoli 2000, vendar se časopis prodaja. Imata nekaj sto naročnikov, drugače pa poteka prodaja preko uličnih prodajalcev, po stanovanjih in trgovinah. Imata okoli 20 pogodb za stalne oglase in razmišljata o povečanju obsega časopisa, saj se reklamam, ki sedaj obsegajo eno četrtino časopisa, iz finančnih razlogov ne moreta odpove- KOMEMORACIJA ČRNOMELJ — Krajevne skupnosti in organizacija borcev NOV mesta Črnomelj vabijo na komemoracijo ob dnevu mrtvih, ki bo ob vsakem vremenu v četrtek, 31. oktobra, ob 12. uri na Gričku. Spominski program bodo pripravili učenci osnovne šole Mirana Jarca. Predtem bodo učenci obeh črnomaljskih osnovnih šol uredili spomenik. M. L.-S. AKCIJA V TREBNJEM TREBNJE — Občinska organizacija Rdečega križa vabi vse, ki se želijo udeležiti redne krvodajalske akcije, ki bo v ponedeljek, 4. novembra, od 7. do 13. ure v osnovni šoli na Mimi in v torek, 5. novembra, od 7. do 13. ure v zdravstvenem domu v Trebnjem, da se prijavijo v podjetjih ali na Rdečem križu. KRČENJA PROGRAMOV NEBO KOČEVJE - Zaradi neusklajenima delovanja je prišlo v Kočevju do nejasnosti glede financiranja osnovnega in dodatnega programa kočevske osnovne šole. Ljudje so se bali, da krožkov, ki takrat še niso delovali, sploh ne bo in da bodo morali starši sami plačevati fakultativen pouk angleščine in nemščine. V Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje so nam povedali, da se bo program, predpisan po predmetniku in učnem načrtu, izvajal v bistvu neokrnjeno. V manjšem delu bodo skrčeni le programi interesnih dejavnosti. Vedno vroča kri ob zemljiščih Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje zahteva neplačane terjatve za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — Mirna oproščena — Raziskovalna TREBNJE — Zaradi vse večjega izmikanja plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zlasti v t.i. družbenem sektorju, so se na upravnem odboru sklada, ki ga vodi Pavel Jarc, odločili, da ne bodo več odlašali s tožbami oz. z izterjavo. Zato ima javno pravobranilstvo te dni s trebanjsko občino precej več dela kot običajno. Občinski izvršni svet v Trebnjem je sprva soglašal, da bi odložili plačilo nadomestila trebanjskemu zdravstvenemu domu in drugim družbenim dejavnostim, vendar najdlje do konca tega leta. Na koncu pa je na predlog župana Cirila Pungartnika le presodil, da bi bilo bolj modro, ako bi iz občinskega proračuna zdravstvenemu domu, šolam in vrtcem »posodili« denar, da bi ga ti lahko nakazali skladu. Zaradi elementarne nesreče, viharja s točo, pa so oprostili plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za drugo polletje 1991 gospodinjstva v naselju Mirna. Po besedah inž. Marka Koščaka, sve- tovalca trebanjskega sklada stavbnih zemljišč, seje prodaja parcel v trebanjski občini od sprejema novega zakona o kmetijskih zemljiščih popolnoma ustavila. Po Koščakovem mnenju je vprašljiv tudi sklep trebanjske občinske skupščine, da se četrtina zbranega denarja avtomatično dodeli naseljem, ki so plačniki tega nadomestila. »Ker se ljudje na pretežno kmečkih območjih upirajo plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je problematika stavbnih zemljišč v občini Trebnje izredno pereča. Na to kažejo tudi zelo vroče razprave o tej problema- tiki na izvršnem svetu in občinski skupščini,« pravi Koščak. p p • Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje je v letošnjem prvem polletju nadaljeval, družno s Komunalnim inštitutom ljubljanske fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pod vodstvom dr. Albina Rakarja, lani začeto nalogo Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini Trebnje. Iz šestih krajevnih skupnosti so na sklad na 269 odposlanih pisem dobili vrnjene podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča le od približno četrtine. Najbolje so se odrezali Mirenčani (35 odst.), sledita KS Veliki Gaber in Mokronog (30 odst.), Trebnje, Velika Loka in na koncu KS Šenturpert z le tremi (13 odst.) vrnjenimi podatki. [H [lil IZ NKŠIH OBČIN il iiii IZ NKŠIH OBČIN lij f*5M Ivan Vogrinc Kam z blagom? Meddržavna meja GABRJE PRI DOBOVI — Spraševanje, ali imajo kaj skupnega sedanja državna meja med Slovenijo in Hrvaško, nedavna stavka zdravnikov in posavske krave, bi se marsikomu mogoče zazdelo nesmiselno početje. Toda Posavci vedo, da obstaja zveza med omenjenimi rečmi. O tem seje prepričal na primer Ivan Vogrinc iz Gabija pri Dobovi, veijetno pa je podobno kot on skusil pred časom še kdo. Nekaj dni po tistem, ko seje po koncu moratorija reklo, da smo zdaj samostojna država z mejo s Hrvaško, na slovensko stran ni prišel hrvaški trgovec, kije prej dolgo časa redno vsak dan kupoval mleko tudi pri Vogrinčevih. »Zamejski« odjemalec je izostal, ker ni mogel čez mejo. Zadržale so ga tako pisarniške papirnate kot dejanske cestne barikade, zaradi katerih je nenadno močno zamrl promet med Hrvaško in Slovenijo. Ker torej Hrvata ni bilo v Gabrje in druge obmejne kraje, je mleku, ki ga Vogrinčevi namolzejo nekaj deset litrov dnevno, grozilo, da bo uporabno samo še kot preliv za svinjsko kuho. Toda Vogrinčevi so »obrnili« mleko tiste dni rajši v sir. Naključje je hotelo — in tu tiči omenjena zveza treh različnih reči — daje Ivan zavil v lekarno po re-nicim ravno v dneh zdravniške stavke. Vse se je k sreči dobro izšlo: lekarna je odškmila s stavko priprta vrata in kupcu iz Gabija pri Dobovi prodala sirišče in vsaj za prvi hip so se stvari potem uredile. Te vrstice o mleku, meddržavni politiki in stavki pomenijo z vidika strateških planov nepomembno obrobnost. Toda dogodek, kot je (bil) gabrski »mlečni primer«, na neki drugi ravni opazovanja pomeni precejšnjo vsakdanjo stisko, ki jo ljudje največkrat rešujejo po načelu: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! M. LUZAR ZA BEGUNCE KRŠKO — Humanitarne in druge organizacije v občini Krško načrtujejo zbiranje materialne pomoči za vojne begunce iz Hwaške. Zbirali bodo kurjavo, hrano, odeje in posteljno perilo. Akcija se bo pričela v četrtek, 7. novembra, po krajevnih skupnostih, za živila med 13. in 16. uro, odeje, posteljno perilo in pomožna ležišča bodo sprejemali med 11. in 16. uro na centralnem skladišču na gradu Brestanica, za kurjavo pa bodo sprejemali telefonska sporočila med 11. in 16. uro na sedežu Rdečega križa tel. 31—053 in 21—539 ter na centru za obveščanje tel. 985 ali 21-779. Golf je čist in okolju prijazen Tako so se strinjali strokovnjaki in novinarji na tiskovni konferenci na Čatežu — Več pomembnih pridobitev za Terme Čatež in še več načrtov ČATEŽ, MOKRICE — Za delniško družbo Terme Čatež je bil zadnji petek velik dan, saj je skupaj s številnimi gosti iz gospodarskih in političnih krogov ter novinarji proslavila dva pomebna koraka na poti k širitvi ponudbe: brežiški župan Teodor Oršanič je v bodoči promenadno trgovski ulici med hotelom in bazeni položil temeljni kamen za osem trgovskih lokalov, predsednik golf zveze Slovenije, Mirko Vovk, pa je opravil prvi udarec na novem golf igrišču pri gradu Mokrice. Pred obema dogodkoma je bila v knjižnici hotela Terme tiskovna konferenca, na kateri je generalni direktor Borut Mokrovič povedal, da namerava- jo do konca leta izvesti privatizacijo in preiti na holdinški način organizacije. Sorazmerno ugodno lansko in letošnje poslovanje ob moderno zasnovanem konceptu delničarstva bi lahko v bodoče omogočilo še bolj dinamičen razvoj. Tako naj bi bila gradnja osmih lokalov — butikov, slaščičarne in frizerskega salona — končana že do pričetka prihodnje sezone. Od golf igrišča, za katerega so se odločili pred dvema letoma, je sedaj odprto vadbišče in urejenih prvih devet stez, do maja prihodnjega leta naj bi bilo vse to nared, celotno igrišče z osemnajstimi luknjami pa naj bi bilo dokončano do jeseni prihodnjega leta oziroma do sezone 1993. V sklop teh del na gradu Mokrice sodi tudi obnova grajskih hlevov, ureditev grajskega dvorišča in nova recepcija. Zanimivi so tudi nekateri razvojni projekti. Že letos decembra nameravajo izročiti tržišču petnajst najsodobneje • Kot je bilo pričakovati, seje na tiskovni konferenci razvila zanimiva debata o tem, koliko je golf tujek v našem okolju in koliko je to ekonomsko upravičena naložba. Doseženo je bilo soglasje, da se urejeno golf igrišče zelo dobro vklaplja v parkovni del okolice mokriškega gradu in jo prej bogati kot ne. Poudarjeno je bilo tudi, daje golf dosti manj škodljiv za okolje kot pa intenzivno kmetijstvo, s primemo oskrbo pa se da škodljive vplive skoraj povsem odpraviti. Drugo je seveda ekonomičnost naložbe. To, da se v tujini gradi zelo veliko takih igrišč, bi že moralo dati misliti. IIhM MINISTROV ZADETEK — »Veseli me, da se najde v tej mali deželi kolektiv, ki si v teh težkih časih zna priboriti sredstva, dobro voljo in razumevanje okolice ter se lotili take investicije,« je na otvoritvi golfa na Mokricah dejal minister Ingo Paš, prijel palico za golf in tudi tokrat zadel v polno. (Foto: T. Jakše) USPELA ZBIRALNA AKCIJA KRŠKO — Odziv na akcijo zbiranja nepokvarljive hrane, tekstila, zdravil in nateriala, ki gaje za pomoč :zi neodvisnih sindikatov sanitetnega ma hrvaški Zvezi organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je bil v Posavju zelo dober, saj je vrednost zbranega blaga ocenjena na znesek 357.055 SLT. opremljenih apartmajev s šestdesetimi posteljami, do junija prihodnjega leta pa predvidevajo še nadaljnjo širitev »termalne riviere«. Vse to pa zasenčijo priprave za gradnjo fitnes centra, katerega bazenski del bi bil, po zatijevanju vodstva Term, največji in najatraktivnejši zaprti bazen v tem delu Evrope. Dno krize še vedno ni doseženo SEVNIŠKI RADIO NAGRAJEN NA FESTIVALU LRP MORAVCI — Na 2. festivalu lokalnih radijskih postaj Slovenije v Mo- Rezultati gospodarjenja v krški občini niso spodbudni — Plače še vedno nad republiškim poprečjem — Kljub nezaposlenosti težko dobiti sezonske delavce KRŠKO — Delegati občinske skupščine občine Krško so na seji prejšnji četrtek, ko so na zasedanju vseh treh zborov z nekaj naporov le zagotovili sklepčnost tudi v zboru zduženega dela, poslušali med drugim tudi poročilo o gospodarjenju. Žal so tako rezultati prvega polletja kot tudi gibanje v poletnih mesecih, precej slabi, dno krize pa po nekaterih ocenah še ni doseženo. Izvršni svet je poskušal pomagati nekaterim podjetjem. V prvem polletju so bila tako odložena plačila prispevkov šestim podjetjem, v drugem polletju pa je bilo teh odlogov manj. Število brezposelnih je naraslo na 1570 oseb in se še povečuje. Nezaposlenim poskušajo pomagati prek javnih del, s podpiranjem obrti in podjetništva, sofinanciranjem odpiranja delovnih mest s krediti drobnemu gospodarstvu in z nasveti. kar zadovoljivo. Predsednik občinskega izvršnega sveta ugotavlja, da tudi ni opaziti osebnih ekonomskih kriz, kar se kaže tudi v tem, da še vedno ni moč dobiti delavcev za sorazmerno dobro plačana sezonska dela. • Univerza je kraj, kjer brusijo kremenjake in uničujejo diamante. (Inger-soll) • Mir je nadaljevanje vojne z bolj zahrbtnimi sredstvi (Petan) POSVET O STANOVANJSKEM ZAKONU KRŠKO — Društvo kadrovskih delavcev v Posavju in Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško organizirata v torek, 5. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Krškem posvet o novem stanovanjskem zakonu. Na posvetu bodo sodelovale sodelavke in svetovalci republiškega mini-strtva za varstvo okolja in urejanje prostora Mira Becele, Anita Hočevar in Nevenka Kanduč. Povprečni osebni dohodek je v avgustu 1991 za gospodarstvo znašal 11.232 tolaijev v občini in 9.841 v republiki ter za negospodarstvo 11.918 v občini in 11.280 v Sloveniji, kar kaže, da občini Krško še vedno uspeva padec pod republiško poprečje, seveda pa rast osebnih dohodkov nikakor ne sledi indeksu rasti življenjskih stroškov. Področje javne porabe je pokrito le toliko, da ne prihaja do krize, pri čemer pa so stroški v večini racionalizirani že do skrajnih meja. T. J. ravcih se je sevniška radijska postaja v konkurenci 13 LRP zelo dobro odrezala. Sevničani si delijo 1. mesto z Mur-skosobočani v kategoriji za reportažo. Gre za reportažo novinarke Branke Dernovšek o mlinu na vodi iz Rožen-berka. V kategoriji ekonomskopropa-gandnih sporočil pa je sevniški radio delil 3. mesto za reklamo o Lisci. Na festivalu je bil sevniški radio proglašen za najbolj izvirnega, in sicer je šlo za improvizirano novinarsko konferenco z ministrom za informiranje Jelkom Kacinom, ki ga je urednica sevniškega radia, Nada Cernič-Cvetanovski, vprašala, ali je res, da je svetovalec na Hrvaškem in da zato Hrvati izgubljajo vojno. V občini je 10.058 zaposlenih, v gospodarstvu 8.979 in v negospodarstvu 1.079, ti pa so v obdobju januar— september, ustvarili za 23,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, če pa iz tega izključimo še Nuklearko celo za 31,4 manj. Pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom je 49,1 odstotka. Glede na splošne razmere v Sloveniji in v primerjavi z drugimi občinami pa je stanje še Voda v Mirni se le izboljšuje? Tako kažejo večletne raziskave Hidrometeorološkega zavoda Slovenije — Kaj pa sevniški ribiči? — Kdaj nujen sestanek Trebanjcev, Litijanov in Sevničanov? SEVNICA — »Ne glede na to, da se kakovost vode v reki Mirni ne slabša, pa prihaja do razmeroma pogostih pomorov rib. Iz tega izhgja, da se onesnaževalci neodgovorno obnašajo, veijetno zaradi neučinkovitosti vodnogospodarske inšpekcije pa tudi prenizkih kazni. Odškodnine so iztožljive le, če se nesporno ugotovi krivda,« menijo v sevniškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. 1986 dokončani študiji so za porečje reke Mirne obdelali biološke analize talne favne in flore, ihtiološke raziskave ter kemično analizo vode in sedimentov. Na sevniški občini se ogrevajo, da Ali bodo ostrejše kazni, ki lahko znesejo do 100.000 tolarjev, naredile kaj več reda? Vsekakor pa se bodo ribiči težko sprijaznili z ugotovitvijo, da so bile njihove ocene pavšalne, saj stroka dokazuje, da se kemična in biološka kakovost reke Mirne ne slabša, ampak se v nekaterih pogledih celo izboljšuje. Tako je po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije skupna ocena kakovosti vode v letu 1986 2—3, v letu 1987 3—2, v letu 1988 2—3, 1989 2, lani pa je bila ocena 2—(3). Lani je bila v fizikalnem in biološkem smislu reka Mirna v 2. razredu. 19. septembra lani pa je bila skupna ocena kakovosti celo 2—(1). Hidrometeorološki zavod dvakrat letno analizira vzorec vode, odvzet iz Mirne pri Pijavicah, štirikrat letno pa pri izteku Mirne v Savo. Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki ga vodi Jože Kolar, je v odgovoru na pobudo Zelenih Sevnice, da naj bi družno s Trebanj-ci in Litijani naredili kaj več za preprečevanje onesnaževanja reke Mirne, odgovoril, da se bosta predsednika občinskih izvršnih svetov v Sevnici in Trebnjem v kratkem dogovorila o sklicu skupnega sestanka. Tega so predlagali sevniški ribiči v pismu, ki so ga poslali že 22. februarja letos trebanjskemu županu. V pismu so župana opozorili na onesnaževalce reke Mirne v trebanjski občini, ga zaprosili, da bi sprejel predstavnike ribiške družine in prevzel koordinacijo sklica omenjenega sestanka predstavnikov treh občin. Toda iz Trebnjega niti glasu, tako kot ni bilo iz te občine nobenega odziva niti na protestno pismo sevniških ribičev že 25. septembra lani. Obsežne meritve kakovosti vode Mirne so s skupnim financiranjem omogočili v letu 1985. V letu • Zaradi galvane Rudija Dobnika v Krmelju se bodo, kot kaže, še nekaj časa lomila kopja. Sevniška ribiška družina se je namreč pritožila tudi zoper oprostilno sodbo drugostopenjskega sodišča. Ribiči so Dobnika obtožili, da je od 4. na 5. oktober 1987 iz malomarnosti z izpustom gal-vanizacijskih odplak v Hinjo povzročil pomor 2.000 do 3.000 rib. Sodišče je verjelo argumentom Dobnika, ki mu je pristojni občinski upravni organ izdal začasno obrtno dovoljenje za površinsko zaščito kovin. Obrtnik, ki sije vendarle zgradil nove poslovne prostore, v katerih naj bi dobilo kruh 12 delavcev, se pritožuje, da mu zaradi tožarjenja z ribiči visi v zraku donosen izvozni posel. bi ponovili take temeljite raziskave, denar zanje pa naj bi zagotovili sorazmerno po registru onesnaževalcev reke Mirne. p p Klanjec vesel sevniške pomoči SEVNICA — Vojna na Hrvaškem je pregnala z domov mnoge ljudi, ki so se zatekli kot begunci, potrebni pomoči, tudi v sevniško občino. Na pobudo Julija Jeraja iz liberalno-demokratske stranke so se organizirani akciji pod gaslom »Slovenija za Hrvaško« pridružili tudi sevniški taborniki in Rdeči križ. Pravijo, da kdor hitro da — dvakrat da. Zatorej so se Sevničani podvizali in še isti teden po uspešno zaključeni akciji preteklo soboto z nabito polnim 7-tonskim tovornjakom odpeljali pomoč 760 beguncem, ki so v veliko breme revni hrvaški občini Klanjec. Predvsem primanjkuje živil. Predsednica tamkajšnje vlade Zrinka Akrap je seznanila delegaci- jo iz sevniške občine, v kateri je bil tudi predsednik izvršnega sveta Maijan Kurnik, daje Klanjec občina z manj kot 11.000 prebivalci in le z okrog 2000 zaposlenimi. Slavko Večerič, direktor »Astra turizma« v Tuheljskih Toplicah, kjer je zbirni center za begunce, so sprva računali na okrog 200 beguncev, toda iz raznih hrvaških krajev, kjer divja vonja in pustoši srboslavska vojska, jih je pribežalo okrog 500. Za 250-članski kolektiv, ki je med gostinsko—turističnimi organizacijami na Hrvaškem prvi ponudil tovrstno pomoč prizadetim rojakom, je seveda že zdaj mogoče reči, da se je znašel pred nepremostljivimi težavami. Se tiste nekaj akumulacije so postrgali za prehrano beguncev. P. P. SEVNICA ZA KLANJEC — Predsednik občinskega odbora Rdečega križa v Klanjcu Miroslav Gvajecseje toplo zahvalil Sevničanom za pomoč, ki sta jo prizadevna sekretarka sevniškega Rdečega križa Milena Poljšak in »finančnica« Simona Jakš skrbno evidentirali in sortirali A naj strnemo, da so v sevniški akciji zbrali preko 60.000 tolarjev, okrog 2500 kg oblačil in posteljnine in okrog 4000 kg hrane. Najnujnejšo pomoč so s tem nudili hrvaškim beguncem v sevniški občini, večji de!pa so odpeljali v Klanjec. Na sliki tudi podmladek RK Klanjca je pomagal odraslim pri iztovarjanju sevniške pomoči (Foto: P. Perc) Novo v Brežicah VENDARLE SOLZE V SLOVO — Na predvečer svojega odhoda, pozneje se je ta še nekoliko zavlekel, so specialci z. vojaškega letališča v Cerkljah na Krki le doživeli, da so se prebivalci bližnjega naselja zjokali nad njihovim odhodom. Malo je k solzam pripomogel tudi solzivec, ki so ga spustili v okolico, toda nič ne de, solze so bile prave in nad odhodom jugo—vojske se je vznemirjala celo živina v hlevih. Na žalost jugovojske pa še niso iznašli takega plina, ki bi Slovence pripravil do tega, da bi obžalovali njen odhod. BERGLE IN IZVRŠN1K — Zlobneži natolcujejo, da seje predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik prav za občinski praznik nalašč okitil z mavcem na nogah in berglami, da bi tako nazorneje pokazal, kako je občinsko gospodarstvo in občina nasploh na trhlih nogah. Precej krivde za tako stanje pripisuje predsednik' centralizaciji republiške oblasti, zato je pričakovati, da bo za mavec na izvršniko-vi nogi kmalu okrivljen kateri od republiških ministrov. ORIGINALNI TROJČKI — Brežiča-ni so zelo ponosni na svoje trojčke in se smejejo Zagorcem in Novomeščanom, ki imajo četverko, češ, naši so biološko neoporečni. Malo jih pa le skeli, da v Revozu ne izdelujejo tretjič, ampak le štirice, ki se po četverčkom bolj podajajo. Krške novice Sevniški paberki DOLENJSKI UST Št. 44 (2202) 31. oktpbra 199; V času od 20. do 25. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Emina Osman-čevič iz Siska — Nano, Gordana Vrisk iz Pečic — Martino, Alenko, Judito, Martina Špan iz Tržišča —Kristijana, Frančiška Kolman iz Sevnice — Barbaro, Renata Miljanovič iz Brežic — Saša, Majda Drečnik iz Gor. Pirošice —dečka. Čestitamo! ZLO DVIGA GLAVO — Grb mesta Krško je bil v občinski skupščini s posebnim odlokom končno tudi sprejet, vendar ne brez pomislekov. Eden od poslancev je menil, da troglava kača, ki se dviguje iz keliha v rokah sv. Janeza, upodobljenega na grbu, previsoko dviguje glavo nad obličjem svetnika, kar bi lahko tudi pomenilo, da zlo zmaguje nad dobrim. Drugi poslanci so bili slepi za tako simboliko in se jim ni zdelo vredno, da bi zlo potisnili nazaj v Janezov kelih. Zdaj vemo, kdo bo krivec za vse posledice. NAJ GREDO V BAZO — Poslanci krške občinske skupščine se nikakor niso mogli zediniti okoli nove lokacije, kamor bi preselili Rome iz Kerinovega grma. Eden od poslancev je predlagal tudi bivše vojaške objekte, ki imajo zgrajeno že vso potrebno infrastrukturo. Pri tem je veijetno potihoma upal, da se bo dalo romski problem rešiti podobno, kot za njihove predhodnike v teh objektih. KMETICE PRED KOMISIJO — Posebna skupščinska komisija bo sedaj razčiščevala, ali so bile članice aktiva kmečkih žena v prijateljskem mestu Obrigheim na obisku kot predstavnice občine ali le v režiji stranke KDS. Ženske so menda užaljene. saj se doslej, ko so sodelovale na vsaki pasji procesiji in pogostile marsikatera gosposka usta, nihče ni spraševal, koga uradno zastopajo. I KAZEN — Prometna policija ne po-zna šale, ne protekcije. O tem sc je »lastnoročno« prepričal predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik, ki rad pritisne plifl jeklenega konjička do konca, ker se mu navadno zelo mudi. Ko se je pretekli petek vračal z otvoritve igrišča za golf v Mokricah, je s službenim citroenom rdeče barve tedaj, ko je imel na števcu krepko čez 100 km na uro, na odseku med Artom in Im-poljco naletel na radar. Policisti so vozni" ka vprašali, kje dela, in povedal jim je, da je na občini. Več niso spraševali, Kurnik pa se tudi ni izprsil, daje predsednik izvršnega sveta. Z nelahkim srcem je segel v denarnico po 1.000 tolarjev in možje v modrem mu niso vrnili niti tolarja. OBRAMBA — Na nedeljsko otvoritev igrišč v Loki je prišlo kljub mrazu veliko domačinov, precej pa je bilo tudi kibicev od drugod. Manj jih je zanimal dopoldanski teniški turnir, bolj pa popoldanska ro; kometna tekma med Ločani in sevnišk' veterani (dobili so jo gostje s 24:16). Se največja poslastica je bila nogometna tekma med domačini in ekipo sevniške vlade. Povedli so domačini z zadetkom Franca Hočevmjarpotem je po predložku vladi posojenega igralca in najmočnejšega moža na igrišču, sodnika Silva Zagrajška lepo z močnim strelom izenačil gospoda'" ski minister Jožko Kovač. Zmago pa je •*" vršnemu svetu prinesel obrtnik Drag0 Krošelj; takoj ko je vstopil v igro, gaje luko (ne(srečno zadela žoga, da seje z njo vred malone znašel v mreži. Potem seje vlada do konca tekme branila z »bunke® jem«, pri čemer je imel obrambni in hkrati notranji minister Branko Drstvenšek v vratih obilo dela. Verjetno bi mu bilo pre" cej lažje, če bi se v vratih pojavila še županja Breda Mijovič, kot je bilo predviden®-Mati županja je sicer prišla v Loko v tre" nirki, žal pa se ni pojavila na igrišču. I Izjemna sla po slikanju Slikar Franc Smole, kočevski rojak, klub visoki starosti še vedno veliko ustvarja in razstavlja LJUBLJANA — Dolgo je že od lakrat, ko je France Smole za vselej odložil breme redne zaposlitve v republiški upravi socialnega zavarovanja in začel živeti od pokojnine. V tretje obdobje svojega življenja pa ni stopil s trpkimi občutki, da je odpisan in čedalje manj koristen, kar se dogaja mnogim, temveč je, nasprotno, začutil, da se bo lahko Sele zdaj, kot upokojenec, ves predal slikanju. Sicer je res, daje poma-jem vseskozi slikal, od mladosti, ko je v Kočevju, kjer je tudi prišel na syet, dobil prvi slikarski nauk od gimnazijskega profesotja, vendar se temu svojemu notranjemu klicu ni mogel, dokler je bil v službi, nikoli dovolj posvetiti in mu služiti. Po upokojitvi ga pomanjkanje časa ni več oviralo, in ker je bil še ves poln telesnih in umskih noči, predvsem Pa prevzet od silne sle po ustvaija-nju, ni zamudil nobenega dne, da ne i>i kaj naslikal. Zelo gaje pritegnila narava, slovenska krajina s svojimi značilnimi °blikami in barvami, pa naj je to bil svet med Gorjanci in Kolpo, ob Kr- Slikar France Smole: tretje življenj-sko obdobje mu ustvarjalno napol-nJttje slikarstvo. ki, pod gorenjskimi vršaci ali kje na Štajerskem. Povsod je »pil prelesti« te naše slovenske dežele in najdeval motive za skicirko ali razpet akva-relni papir. Na te poti je hodi v skupinah, če je slikal v slikarskih kolonijah ali na slikarskih ekstemporih, najčešče pa sam in tako tudi večkrat na Dolenjsko, od koder je izšel sam, in v Belo krajino, kjer je bila doma njegova mati. Udeležil se je preštevilnih večdnevnih likovnih kolonij in ekstemporov, ustvaril ogromno akvarelov pa gvašev, temper in risb in zelo veliko razstavljal. Udeležil se je nad ISO skupinskih razstav in priredil 59 samostojnih razstav. Kako silna sla po ustvaijanju mora biti v njem in kako neizpovedanega se še počuti, najbolje povedo njegove nove in najnovejše stvaritve, predvsem pa dejstvo, da kljub svojim 82 letom še vedno slika, se udeležuje kolonij in ekstemporov ter razstavlja. Samo letos seje udeležil kar osmih tako imenovanih delovnih srečanj slikarjev — gre za tradicionalne kolonije, kot so: Vrata — Mojstrana, Muljava, Dol pri Ljubljani, Savudrija — Istra, Glažuta — Pohorje, Relik —Trbovlje in KS Jevnica — in se z njih vrnil s kupi zanimivih akvarelnih upodobitev krajinskih motivov. Izbor del, nastalih na navedenih kolonijah ali srečanjih, si bo moč prihodnji teden ogledati v Ljubljani, in sicer v dvorani območne enote Republiške uprave za zdravstveno varstvo, na Miklošičevi 24. Dela bodo na ogled od ponedeljka, 4., do vključno petka, 8. novembra. To bo 60. samostojna razstava del Franceta Smoleta, kar je nedvomno lep in ne prav pogost ustvaijalni dosežek, sama razstava pa pomeni tudi nekakšen slikarjev umetniški jubilej. I. ZORAN JUBILEJ MOHORJEVE CELOVEC — Mohorjeva družba v Celovcu, ustanovljena dve leti po Prešernovi smrti, je minuli ponedeljek proslavila 140-letnico obstoja. Slovesnosti so se udeležile številne ugledne osebnosti iz avstrijskega in slovenskega javnega in kulturnega življenja. Podelili so Slomškova priznanja, Sloveniji pa izročili denarno pomoč v višini 9,750.000 šilingov ali 50 milijonov SLT. KONCERT NOVO MESTO — V torek, 5. novembra, bo v tukajšnjem Domu kulture gostoval znani Trio Lorenz iz Ljubljane. Na koncertu, ki se bo začel ob 19.30, bodo bratje Primož, (klavir), Tomaž (violina) in Matija Lorenz (violončelo) izvajali Haydnova, Ramovševa, Rahmaninova in Dvorakova dela. Vstopnina bo 200 SLT. PREDSTA V A ZA OBISKOVALCE — Petkovo otvoritev novih prostorov novomeške Gimnazije, zgrajenih na gimnazijskem dvorišču, so obogatili dijaki s postmodernistično predstavo Strel sredi koncerta, ki so jo pripravili pod vodstvom režiserja in dramaturga Matjaža Bergerja. Na posnetku je prizor — aluzija na znano sliko slovenskega impresionista Ivana Groharja, Sejalec. (Foto: I. Zoran) Gimnazija zdaj do konca pozidana Minuli petek zvečer so v novomeški gimnaziji odprli nove prostore, ki so to jesen zrasli po načrtih arhitekta Marjana Zupanca na gimnazijskem dvorišču NOVO MESTO — Novomeška gimnazija, kije letos maja proslavila 245-letnico ustanovitve, deluje od oktobra 1912 ali že celih 79 let v zgradbi, sezidani po načrtu, ki so ga izdelali na stavbnem uradu deželne vlade v Ljubljani, in sicer po navodilih pristojnega ministrstva na Dunaju. Zgradba zavzema 652 kvadratnih metrov tlorisne površine, sestavljena je iz treh traktov, ki tvorijo veliki oglati U, pri čemer je zgornji del te črke že ob postavitvi zgradbe zaprla telovadnica. Znotraj zidovja je ostala 246 kvadratnih metrov velika nepozidana površina, tako imenovano gimnazijsko dvorišče, ki pa je bilo vseskozi bolj ali manj neizrabljen prostor. In tako je bik) do te jeseni, ko so dvorišče pozidali in pridobili nove prostore za šolsko in izvenšolsko dejavnost. Potreba po pozidavi je postala aktualna še zlasti potem, ko seje gimnazija, podobno kot številne druge srednje šole, začela otresati spon usmetjenega izobraževanja in delovati čedalje bolj po starem dobrem in preizkušenem gimnazijskem programu. Na dokončno vrnitev pa seje morala pripraviti ne le, kar zadeva vsebino in miselnost, ampak tudi opremljenost in prostbre, ob tem pa je bilo treba misliti tudi na kulturno, ne samo na izobraževalno poslanstvo šole. V Novem mestu so se namreč zavedeli, da povrnjena ali nova gimnazija ne more biti zgolj ozko usmerjena pripravljalnica za višješolski in visokošol- Moletove poetične slike v Brežicah Jv __ Ogledno slikarsko razstavo Izidorja Moleta odprli v galeriji Posavskega muzej in z njo počastili brežiški občinski praznik — Koncert Zagrebčanov v — Akademski slikar Izidor Mole, med trojico umetnikov, ki so se „ Vernovem tednu 1953 skupaj, vendar pa vsak s svojo samostojno razstavo (iflk V'*' v novomeS*£' Križatiji (Vladimir Lamut, Izidor Mole, Bogdan Bor-j,. ’ "fžkone najbolj poetična, lirično čuteča duša, je imel letošnjo pomlad, ma-junija, pregledno razstavo svojih del v Dolenjski galeriji. Na ogled je bilo bj, n^B°vih stvaritev, od tega malo manj kot polovica oljnih slik, drugo pa so gafike, akvareli in freske. Veliko teh del je Mole ustvaril med svojim ,*iletnim službovanjem v Novem mestu, kar je razvidno tudi iz naslikanih V katalogu, kije izšel ob otvoritvi, je med drugim zapisal, da mu je ob tj^^jlletnici slikarskega delovanja žal, da ni ustvaril več zares lastnih, in- ,, četrtek, 24. oktobra, zvečer so to ^o, vendar nekoliko spremenje- ______tlb Radiriji Ustava foto zapisov o >>^svetu, ki izumira JjEBNJE — V tukajšnji Galeriji li-n0vni" samorastnikov bo vse do 29. va en'bra na ogled fotografska razsta-Kdj* kMero avtorica Vladka Likar-nijL**’ v Ljubljani udomljena bresta-Ce,,, r°jakinja, predstavlja obiskoval-,SVeL kakršnega je odkrila ob Nd . otvoritvi minuli petek po-Čafj neJe — po krajšem nastopu orgli-lgQ. "tadimira Hrovata in kitarista Sajeta — o etnografskem vidiku c, g ,^'Jenih fotografij spregovorila Ivi-Ja v etnologinja Dolenjskega muze-og[e.0vem mestu. Poleg fotografij je na ki **Jdi nekaj etnoloških predmetov, % ^e do nedavnega služili ali pa še skj|1J? kot orodje ljudem iz obradulj-Od J?*jev in si jih je Dolenjski muzej Sposodil za to priložnost, tiej Q?žstavo Ob Radulji popelje avto-Pttsi kovalca v svet fotografskih im-ob J.5* Pokrajini, ljudeh in arhitekturi izvjJkt^item dolenjskem potoku, ki t«hk!Jj* 1 * * *!zu Trebnjega, se vije po Sta-n *i ^0*'n' ‘n Prebije po ozki glo-ku v a ^aiješko stran, nakar se po to-vl(r/avnini blizu Dobruške vasi izliva k (j .?■ fotografinji, ki zahaja v te kraje l-asa, je še zlasti pri srcu Štaten-k(w 8 dolina z Mirno vasjo in zasel-krjjj.^Sodnikom. V teh odmaknjenih ijlJj ^ je ohranilo še veliko tradicio-!iy|: in arhaičnega, tako v načinu >HrjJ pJa Prebivalcev kot tudi v arhitek-fa, ||j /avo razkošje motivov za fotogra-*esene bajte, napol razdrapane )kj i c*> opustele pode, onemela mlin-iitti rvesa pa zgubane obraze ljudi, ki 'vdevajo dnevi daleč od velikega V" Ve'ikih cest. Vse to danes še je, ke | j?In morda bodo fotografije Vlad-Pisj,, ar'Kobal že jutri zelo iskani »zale tn^^kem življenju, ki so ga posrka-*®lce obrobja. no, odprli v galeriji Posavskega muzeja in z njo počastili brežiški občinski praznik. O slikarju, ki se otvoritve ni mogel udeležiti, saj le težko zmaguje posledice prometne nesreče pred šestnajstimi leti, o Izidorju Moletu kot človeku in umetniku, je ob koncu krajšega koncerta zagrebškega kvarteta Klima govoril Tone Gošnik iz Novega mesta, nekdanji glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista. Gošnik pozna Moleta še iz njegovih novomeških let in ga večkrat obišče na domu v Brezovici pri Ljubljani. Podobno, kot je že zapisal v prej omenjenem katalogu, ki je bil zdaj na voljo tudi obiskovalcem razstave v Brežicah, je rekel, da je moral Mole okusiti trpkost tako na življenjski kot na umetniški poti. Ustvarjal je v zatišju, v likovno ne-hrupnem okolju, vedno pa zadržan in do skrajnosti pošten, skromen in brez ambicij, ki bi poudaijale njegovo individualnost ali izvirnost. Vse te lastnosti se tako ali drugače odražajo na njegovih slikah. »Prijatelj meje opozoril, da je v mojih slikah vidna precej izrazita melanholična nota. Bo najbrž držalo,« pravi slikar sam, katerega umetnost je bila v slovenski umetnostni zavesti dolgo potisnjena na rob zatišja in zanimanja. Dela Izidorja Moleta napolnjujejo vse tri galerijske sobe v Posavskem muzeju. Pregledna postavitev razstave omogoča še boljše srečanje z intimnim • Pred otvoritvijo Moletove razstave minuli četrtek v galeriji Posavskega muzeja je v mali koncertni dvorani poleg galerije nastopil godalni kvartet Klima iz Zagreba. Kvartet, ki ga sestavljajo J. Klima (prva violina), M. Sedak (druga violina), F. Rucner (viola) in D. Rucneijeva (čelo), je izvedel koncert, na katerem je predstavil nekgj krajših skladb znanih skladateljev, od Haydna, Bockerinija in Rubinsteina do Beethovna in Dvoraka. Poslušalci so nastopajoče nagradili z aplavzom, ki je izražal njihovo zadovoljstvo. svetom umetnika, ki je bil do zdaj tudi” posavskim ljubiteljem likovne umetnosti premalo znan. Želijo si, da bi razstava, ki bo odprta do 10. novembra, imela vsaj tako dober obisk kot v Novem mestu. Udeležba na otvoritvi je že najavila dokajšnje zanimanje. I. ZORAN ski študij, četudi bi bila do dovršenosti opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, če ni hkrati kot družboslovno in humanistično usmeijeni zavod tudi kulturno žarišče oziroma za to poslanstvo tako usposobljena, da bo moč na njej razvijati najrazličnejše oblike dijaške kulturne ustvarjalnosti in poustvaijala-nosti. Možnosti, da se za takšno dejavnost pridobi ustrezen prostor, pa so prišle prav s pozidavo gimnazijskega dvorišča. In kaj je novomeška gimnazija pridobila s to pozidavo oziroma stavbnim vložkom na tleh dovčerajšnjega dvorišča? Spodaj, poleg telovadnice, je prostor za nove trimske kabinete, nad njim pa se do ostrešja pne večnamenska dvorana, sredi katere se na stebrih pne nekaj metrov visoko ograjeni oder, kamor se pride po dvojih stopnicah. Spodnji del dvorane, ki je v višini prvega nadstropja gimnazijske zgradbe, bo večnamenski in so ga že imenovali atrij. Ob tej pridobitvi so lahko prenovili in prerazporedili nekaj drugih prostorov, pri čemer naj zlasti omenimo, da se je gimnazijska knjižnica preselila na podstrešje, kjer so zanjo uredili kar prostorno dvoranico. In še kakšno novost bi lahko omenili. Slovesna otvoritev na gimnazijskem dvorišču zraslih prostorov je bila minuli petek (25. oktobra) zvečer v atriju šole. Udeležili so se je poleg profesorjev in dijakov ter predstavnikov drugih šol v Novem mestu tudi številni predstavniki javnega življenja in občine, med njimi novomeški župan Marjan Dvornik, predsednik občinske vlade mag. Boštjan Kovačič, predstavniki graditelja, GIP Pionirja in drugi. Slavnostni govornik je bil mag. Boštjan Kovačič; v svojem govoru seje predvsem dotaknil vloge in poslanstva gimnazije v novodobnem času, ko je potrebno, da mladi že v gimnazijskih klopeh dokažejo svojo ustvarjalnost, to pa jim je treba omogočiti. Nedvomno so prispevek k temu tudi takšni prostori, kot jih je gimnazija dobila s pozidavo svojega dvorišča. Spregovorila je tudi ravnateljica novomeške gimnazije prof. Vasja Fuis, ki se je za to pridobitev najprej zahvalila vsem, ki so največ pripomogli, daje šola prišla do novih in prepotrebnih prostorov, to pa so ljudje od predsednika občinske do predsednika republiške vlade, ministri in drugi. Zatem je ravnateljica dejala, da si kljub slavnostnemu trenutku ne more kaj, da ne bi povzdignila glasu zoper razvrednotenje intelektualnega dela, kar nedvomno odražajo i neustrezne, premajhne plače za odgovorno pedagoško oziroma intelektualno delo na šolah. Potem ko je zbranim arhitekt Matjan Zupanc iz Pionirja, po katerega načrtih so pozidali gimnazijsko dvorišče, ob diapozitivih nazorno razložil projekt te gradnje in kaj vse je bilo treba pri zasnovi upoštevati, so si udeleženci z zanimanjem ogledali nove prostore, s tem pa je bila slovesna otvoritev končana. Seveda je še treba omeniti, da je bil v slovesnost vključen prikaz kulturno-umetniškega dela gimnazijcev, ki delajo pod vodstvom mladega gledališkega režiserja Matjaža Bergerja, ki v zadnjem času kot profesor poučuje na novomeški gimnaziji. Obiskovalci pa so s tem videli le nekaj tistega, kar se snuje na tej šoli in čemur bodo poslej v teh prostorih še pogosteje priče. Možnosti so, kot rečeno, zdaj dane. I. ZORAN Knjižničarka pride na dom Zanimiva (samo)pobuda Študijska knjižnica Mirana Jarca NOVO MESTO — Povsod so ljudje, ki zaradi starosti, onemoglosti, bolehnosti ali iz kakšnih drugih vzrokov ne morejo ali pa težko pridejo iz hiše in potem po opravkih. Mnogi sami preždijo dolge dneve doma, ne da bi jih kdo obiskal, se njimi pogovoril, jim kako pomagal Različno si preganjajo čas, ki monotono teče iz ure v uro, nekateri bi si ga radi tudi z branjem, a kaj, ko nimajo knjig pri roki Na slednje so mislili tudi v Študijski knjižnici Mirana Jarca, ko so razglabjali, kako bi še lahko obogatili svojo ponudbo, poskrbeli, da bi prišle knjige iz njihove zakladnice še v več rok kot do zdaj, do še več bralcev. Kakšna naj bi bila ta ponudba, piše v obvestilu, ki ga je ravnatelj te knjižnice, prof. Janez Me-žan, minuli teden razposlal po Novem mestu. Tole je zapisano: »Pripravljeni smo prinesti knjige na dom vsem tistim v Novem mestu, ki zaradi starosti, onemoglosti ali iz kakšnega drugega vzroka ne morejo obiskati naše knjižnice, pa bi vendarle radi brali Vse to smo pripravljeni storiti brezplačno. Dovolj je, če zavrtite telefonsko številko 21-118 (vsak dan med 9. in 19. uro) in poveste svoje želje, kaj bi radi brali Svoje želje pa nam lahko sporočite tudi pisno ali kako drugače na naslov: Ljudska knjižnica, Jenkova 1. Novo mesto. Naša knjižničarka vas bo obiskala enkrat na mesec (zadnja dva delovna dneva v mesecu).« Ni kaj, Ui (samo)pobuda Študijske knjižnice Mirana Jarca je lahko deležna le pohvale in kar največje javne moralne podpore z željo, da bi knjižničarka med vsakokratno potjo k ljudem, ki bi radi brali uspešno potrkala tudi na kakšna taka vrata, kijih drugi prezro. » 7 SLIKE — OBJEKTI RIBNICA — V Galeriji Miklova hiša v Ribnici so odprli v torek, 29. oktobra, novo razstavo. Avtor Tadej Pogačar se obiskovalcem predstavlja s projektom, ki ga je imenoval Slike — objekti. KIPARSTVO IN FOTOGRAFIJA -Akademska kiparka Alenka Vidrgarje pripravila zanimivo razstavo, kise dotika tematike načrtovanega simpozija in je v Dolenjski galeriji doživela debi. Na sliki■ razstavo sta odprla Primož Lampič (levo od kiparke) in Bojan Radovič. Od simpozija ostale samo razstave 5. mednarodni fotografski simpozij v Novem mestu je odpadel, vendar so kljub ________temu odprli štiri zanimive razstave — 18 ustvarjalcev NOVO MESTO — Načrtovano je bilo, da nqj bi konec oktobra tu potekal 5. mednarodni fotografski simpozij, s katerim bi Novo mesto nadaljevalo tovrstne prireditve, ki mu dajejo sloves močnega slovenskega fotografskega središča. Zal je zaradi naših razmer in strahu, ki ga med tujci v svetu zbuja balkansko medsebojno klanje (v očeh sveta pa je Slovenija še vedno del Balkana), prišlo preveč odpovedi in ZKOS je načrtovani simpozij zadnji hip odpovedala. Je pa mesto kljub temu zaživelo s fotografijo, sqj so v sodelovanju novomeške občine, Viste 21 in Dolenjskega muzeja v celoti izpeljali razstavni del simpozija in v soboto, 26. oktobra, odprli kar štiri fotografske razstave. V prostorih Muzeja NOB je fotografska sekcija Društva oblikovalcev Slovenije pripravilo razstavo fotografij »Težka nočna glasba« Mirana Miša Hochstaettra, v Mali dvorani Dolenjske galerije je akademska kiparka Alenka Vidrgar pripravila postavitev neobičajne razstave »Ends and odds«, v Veliki dvorani pa so pripravili pregledno razstavo slovenske fotografije 1988—1990 »Postavitve in posegi«, kije bila prvot- no postavljena v Cankaijevem domu in je zanjo strokovna žirija izbrala dela 15 slovenskih fotografskih ustvarjalcev, med njimi fotografije Novomeščana Bojana Radoviča. V Fotogaleriji Visla 21 je gostovala avstrijska ustvarjalka Maria—Theresia Litschauer s ciklom Poroka. Simpozij z udeleženci iz Belgije, Francije, Astrije, Srbije in Hrvaške ter seveda iz Slovenije naj bi potekal na temo »To ni fotografija — problem prezentacije fotografije danes.« V vrsti predavanj naj bi obdelalo to za sodobno fotografsko umetnost nedvomno vznemirljivo vprašanje, razstave pa naj bi problem pokazale na izvedbeni ravni. Ker simpozija ni bilo, je obiskovalec razstav postavljen pred ta vprašanja neposredno ob fotografijah in postavitvah samih. Predvsem razstavi Hochstaettra in Vidrgarjeve, kije hkrati kiparska razstava in fotografski dokument o nji s kserografiranimi povečavami fotografij tal in ostankov ustvarjalnega dela v kiparskem ateljeju. M. MARKELJ Spet so peli v langenhagnu Dolenjski oktet seje pobratenemu mestu zahvalil za pomoč Novemu mestu in Sloveniji po agresiji JA Ko so člani Dolenjskega okteta marca 1988 prvič potovali v Langenhagen, kjer so potem sodelovali na otvoritvi razstave, ki jo je pripravil Dolenjski muzej iz Novega mesta, niso niti pomislili na to, da bi lahko bilo že prvo srečanje z meščani tega z Novim mestom pobratenega nemškega mesta tako prisrčno, kakor je res bilo. Langenhagen-čani pa se niso izkazali samo kot izjemno dobri gostitelji in ljudje odprtih src, temveč so znali tudi pevske nastope Dolenjskega okteta zelo dobro sprejeti. Medsebojni stiki s tem nemškim mestom se kasneje niso le širili in poglabljali, ampak so postali stalni, oktet pa je bil vedno in povsod dobrodošel. Sodeloval je na vseh uradnih srečanjih z delegacijami, ki so prihajale iz Langen-hagna v Novo mesto, in že jeseni 1990 je prišlo prvo vabilo, naj Dolenjski oktet spet obišče Langenhagen. Pevci so z veseljem sprejeli povabilo in začeli pripravljati program, s katerim so se nameravali predstaviti, pojavile pa so se težave, ker občina Novo mesto ni mogla zagotoviti sredstev za njihovo potovanje. oktet ni popustil in se je odločil, da bo potrebna sredstva zbral sam. Naposled mu je uspelo dobiti sponzoije in so mu pot na Nemško omogočili v glavnem Tovarna zdravil Krka, IMV Revoz in novomeški Petrol, del sredstev pa je prispevala tudi domača občinska skupščina. Na gostovanje se je Dolenjski oktet odpravil oktobra. Langengahenski gostitelji so pripravili pevcem iz Novega mesta prisrčen sprejem in bivanje. Med drugim so zanje organizirali celodnevni ogled znamenitosti Langenhagna in okolice, pri čemer so obiskali eno največjih tobačnih tovarn v Evropi pa »ptičji vrt« z mnogimi vrstami ptic in rastlinja. Za oktetovce je bil seveda najpomembnejši njihov nastop na Slovenskem večeru v Langenhagnu, prireditvi, ki jo je z zanimanjem spremljalo okoli 300 obiskovalcev. Dolenjski oktet je v prvem delu nastopa zapel tri slovenske domoljubne pesmi pa po eno Mozartovo in Gallusovo, v drugem delu pa pet narodnih in prav toliko veselih pivskih napevov. Po prireditvi, na kateri je sodeloval tudi Srečko Rozman, so se pevci iz Novega mesta zahvalili Langenha-genčanom za pomoč, ki so jo ti prispevali Novemu mestu in Sloveniji po junijski agresiji jugoslovanske armade na našo mlado državo. Pokazalo seje, da budno in zaskrbljeni spremljajo dogajanja v Sloveniji in drugod v razpadajoči Jugoslaviji. Dolenjski oktet se je posebej zahvalil langenhagenski županji gospe Kriickebergovi, ki se je z drugimi visokimi predstavniki mestnih oblasti udeležila prireditve, za pomoč pri zbiranju pomoči Sloveniji pa tudi predstavniku Slovenskega društva Krka, Rafaelu Klančaiju. Posebna zahvala je veljala zakoncema Rudolf, ki sta bila glavna organizatoija omenjene prireditve in pevskega gostovanja Dolenjskega okteta v Langenhagnu. Vsem tem kot tudi prevajalki Karmen Zavec so se hvaležni pevci oddolžili s skromnimi darili. Oktetovci so se potem še nekaj časa zadržali na prijateljskem družabnem večeru, se pogovarjali z gostitelji in zapeli še nekaj pesmi. Hvaležni so Lan-genhagenčanom za lepe trenutke, ki so jih preživeli pri njih. m 5 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Direktor odhaja, problemi ostajajo Marca letos je zdaj ie bivši direktor blizu 270-flanskega kolektiva novomeške Tovarne obutve, Remzo Skenderovič, za naš časnik razgrnil ambiciozne načrte tega podjetja. Po lanski tehnološki modernizaciji so bili še pred začetkom poskusne proizvodnje zaščitnih čevljev, katerih posebnost so direktno brizgani podplati iz poliuretana na zgornji del čevlia, ki naj bi bil tako lažji in vsestransko boljši. Razvojna študija, ki jo je zr njih izdelal ljubljanski Smelt, je namreč pokazala, da imajo možnost preživetja le, če preidejo na novo tehnologijo in če povečajo produktivnost Polovico proizvodnje naj bi predstavljala športna obutev za Adidas, polovico pa novi zaščitni čevlji, za katere je tako dobro kazalo z izvozom, da so le-tega načrtovali povečati iz 66 na 80 odst celotne proizvodnje. Kakšno je stanje danes? Res je, da se, kot vsi usnjarji, ubadajo z mnogimi problemi okrog nabave reprodukcijskih materialov. Produktivnost pa seje celo zmanjšala. Poslovanje v tretjem četrtletju je bilo oteženo in zelo slabo, v devetih mesecih pa so prigospodarili 10 milijonov izgube, ki se iz meseca v mesec povečuje. Obveznosti precej presegajo terjatve podjetja, y zalogah imajo 24 milijonov tolarjev. Adidas pa je po informacijah Remza Skenderoviča delavskemu svetu z novembrom prekinil pogodbo s To varno obutve. Posebna tovarniška komisija je po nalogu delavskega sveta zli. septembra ugotovila, da ima podjetje za dobrih 15 milijonov dinarjev škode zaradi nekvalitetnih izdelkov, reklamacij, prodaje iz izvoza vrnjenih izdelkov doma itd »Proizvodne napake nastajajo skoraj pri vseh operacijah v vseh oddelkih. Vsak par obutve je šel skozi najmanj štiri kontrolna mesta, torej sta vodenje in kontrola v proizvodnji popolnoma neučinkoviti Vse te nepravilnosti se ugotavljajo že daljše obdobje, vendar nikoli niso iskali krivca in odgovornosti. Prav tako se ni takoj ukrepalo ob nastalih težavah, čeprav so posamezni delavci na to opozarjali Komisija je mnenja, da je vzrok gospodarske škode iskati predvsem r vodenju in organiziranju proizvodnje od samega vrha navzdol« Tako komisija Za ponazoritev neupoštevanja opozoril delavcev navedimo, da so kljub temu, da so vodstvo proizvodnje opozarjali, da je usnje kenguru nekakovostno, morali narediti serijo športnih copat in jih neklasificirane, y nasprotju z zahtevami Planike, prek katere tečejo posli z Adidasom, poslati naročniku v Francijo, čeprav je bilo jasno, da jih bodo dobili nazaj. In so jih res. • V Tovarni obutve so še drugi problemi. Plače so slabe, večina delavk dobi ob mesecu v kuverti pod 5 tisočakov. Nekaj prevoznih stroškov so jim povrnili ta mesec po daljšem času. Kolektivne pogodbe ne izvajajo še v drugih določilih, kar jim je delovna inšpekcija naložila urediti do konca novembra. Sliši se o netolerantnih postopkih z delavci, o grožnjah, o tem, da morajo delavke večkrat delati neprekinjeno po 12 ur, ne da bi predhodno vedele za to, ali pa pridejo na delo in zvedo, da ga ni Že sredi maja letos je zbor delavcev izglasoval nezaupnico direktorju Skenderoviču in vodji proizvodnje Antonu Pavlinu. Nekaj dni kasneje je bila nezaupnica preklicana, ker je direktor obljubil, da bo poskrbel, da se bo položaj popravil Sredi maja je odstopil tudi predsednik delavskega sveta, ker so mu očitali, da ne opravlja dela, cel nov delavski svet bodo volili oz. zaupanje y starega preverjali H. novembra. 10. oktobra so bile razmere y Tovarni obutvi že tako zapletene, da se je odločil poseči vmes novomeški gospodarski minister, podpredsednik izvršnega sveta Andrej Kirm, kije na skupni sestanek spravil delavski svet, izvršni odbor sindikata in vodstvo podjetja z namenom, da bi razrešili probleme v dobrobit podjetja. Pri vseh pogovorih naj bi bil kot zastopnik sindikata zraven tudi Igor Vizjak, predsednik Dolenjskih Svobodnih sindikatov. ki pa ga vratar kasneje niti v tovarno ni smel spustiti Končna bilanca vseh dosedanjih pogovorov pa je odpoved direktorja Skenderoviča (odhaja za pomočnika direktorja v manj shirano firmo), ki mu je delavski svet z današnjim dnem sporazumno prekinil delovno razmerje. Narejen je plan poslovanja Zemljevid slovenske pameti Delavnih rok je na svetu veliko, videti je, da celo preveč, pametnih glav pa je manj, in tiste dežele, ki jih imajo in jih znajo prav in ustvarjalno zaposliti so danes obljubljene dežele, kamor bi mnogi radi ali se vsaj zgledujejo po njih pri načrtovanju svojih razvojnih poli Slovenija kot najmlajša evropska država ima svoj cilj — skupnost razvitih evropskih držav, kamor čuti da sodi tako po svojem geografskem položaju kot po zgodovinskih in kulturnih koreninah. Ali jo bo razvita evropska skupnost sprejela in kako, je verjetno veliko odvisno tudi od tega, kaj Evropi prinašamo, ne samo, kaj bi od nje radi Če samo lačna usta in morda še pridne. delavne roke, potem lahko zapišemo, da za Evropo nismo zanimivi in za resne ter plodne stike malo vredni Taki se lahko samo postavimo v dolgo in žalostno vrsto čakajočih na pomoč. Če pa se Evropi pridružujemo kot njim, če ne že dejansko enaki, pa vsaj potencialno ena-^ ki smo lahko povsem drugačen partner. Danes je moč držav ne toliko v orožju, naravnih virih in zemljepisnem položaju, četudi lega nikakor ne gre zanemarjati pa vendar se znanje kaže kot tisto najmočnejše. Slovenija kot dežela znanosti, dežela raziskovalcev, ustvarjalnosti odprtosti in povezanosti v tem pogledu je lahko zanimiv partner. Znanje in odprtost zanj je najbrž tista vstopnica, s katero bomo morda le stopili v Evropo. In kakšni smo kot dežela pameti? Prav presenetljivo podobo znanstvene in raziskovalne Slovenije ponuja publikacija, ki jo je te dni izdalo republiško ministrstvo za znanost in tehnologijo. V knjigi Sience in Slovenia (Znanost y Sloveniji) se Slovenija v preglednem in jedrnatem besedilu, ki ga spremljajo odlična likovna oprema (publikacija je sploh zgledno oblikovana). tujini predstavlja v dobri in spodbudni luči. Potenciali so, strokovnih ustanov imamo precej, vključenost v svetovne tokove znanja je zaznavna, številke govorijo kar prijazen jezik. Knjiga nas skratka predstavlja v kar dobri luči. Seveda pa je vprašanje, ali bodo sveto vni ocenjevalci knjigo sprejeli kol realistično pripoved ali kol zgodbo za sanjarjenje. M. M A RK EU do konca leta, po katerem je odveč 30 delavcev, garancij, da konec leta res ne bo izgube, ni veliko. Za d direktorja je bil potrjen Peter Kostrevc iz tovarne, kije povedal, da sindikalnih problemov ne bo reševal, čeprav je socialni mir ta hip v tovarni vsaj tako nujen za preživetje kot borba za kvalitetno proizvodnjo in prodajo izdelkov. Z razpisom pa iščejo »pravega« direktorja, od katerega obupano delavstvo pričakuje pravi program za rešitev podjetja. Je to preveč? Z. LINDIČ-DRA GA Š Je oblast pozabila na begunce? Vojna navadno ni le grozno doživetje za človeka, ki na svoji koži skusi vse tisto brezumno nasilje, ko postane člo vek slabši od živali. Je lahko tudi dokaj nazoren prikaz, kako je neka družba organizirana nasploh in še posebej za take razmere, kakršne zdaj vladajo na Hrvaškem. O lem sem razmišljal, ko sem od prijatelja, ki živi v eni izmed velikih stanovanjskih zgradb v delu Zagreba, imenovanem Siget, slišal, da med alarmi za zračni napad kratko malo z družino počaka v zatemnjenem stanovanju, da mine nevarnost Ivek, tako kličejo prijatelja, pravi, da zaklonišča nimajo v bližini, niti nimajo pod zgradbo kakšnih primernih kleti, kjer bi bilo ob takih grožnjah srboslavske vojske varneje kot v prvem nadstropju, kjer stanuje. Še tisti iz višjih nadstropij se navadno zgnetejo bliže pritličju in čakajo, če bo kaj priletelo iz zraka, ali pa si bodo le oddahnili za nekaj časa Sicer pa je bilo medjulijsko vojno i’ Sloveniji podobno, čeprav niti približno ne tako hudo. Ob tem se nehote ponuja vzporednica in primerjava slovenske in hrvaške skrbi za civilno zaščito prebivalstva Navkljub zelo podobni organiziranosti se zdi, da so na Hrvaškem še precej manj resno poskrbeli za zaklanjanje prebi valstva kot pri nas, ker za to nikoli ni bilo dovolj denarja in pripravljenosti Težko seje izognili občutku, daje hrvaško vrhovništvo le preveč zanemarilo pomoč tisočem beguncev iz vojnih žarišč, od Baranje in Slavonije do Banije in Korduna O tem smo se lahko prepričali ob brezbrižnosti hrvaških oblasti za uradnih 22.000 hrvaških begunce v Sloveniji in preteklo soboto tudi v revni hrvaški občini Klanjec, kamorje sevniški Rdeči križ pripeljal 7 ton hrane, oblačil in drugih življenjskih potrebščin. Iz Slovenije so Klanj-cu, ki nima niti 11.000 prebivalcev in samo okrog 2.000 zaposlenih, pripeljali s 3-tonskim tovornjakom pomoč le še Breslani-čani oz. krški Rdeči križ. Za okrog 800 beguncev so v pretežni meri poskrbeli v Tuheljskih Toplicah, kjer so zelo hvaležni zlasti za pomoč y živilih, ki prihaja bodisi od Rdečega križa Hrvatske ali pa Karitasa doma in iz tujine. Kolektiv z 250 dela v-cije bil že prej na meji preži vetja, zdaj, ko jih drža va že poldrugi mesec skoraj še povoha ne in so delavci porabili vse notranje rezerve, pretežno za prehrano beguncev, pa bodo šli na brezplačni enomesečni dopust in še skrbeli za begunce. Država pa, namesto da bijasno opredelila, da mora bili tak sprejemni center deležen nekaterih ugodnosti, sicer razmišlja o povračilu 180 dinarjev na begunca mesečno, vendar pa obenem zaračunava »vojni davek« od vsakega artikla. Čeprav je na dlani, da tega ne morejo plačati niti ne po svoji krivdi obubožani begunci ne kolektiv Tuheljskih Toplic. P. PERC Metliški praznik le v statutu METLIKA — te lani so imeli nekateri delegati zborov metliške občinske skupščine pripombe glede datuma občinskega praznika 26. no vembra, ko je bila med vojno na Suhorju uničena belogardistična postojanka. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da skupščina v drugem letošnjem trimesečju, torej v spomladanskih mesecih, razpravlja o občinskem prazniku in celostni podobi občine. A tema ni prišla na dnevni red, pač pa naj bi v eni od točk oktobrskega zasedanja, mesec dni pred občinskim praznikom, razpravljali o tem, kako naj bi ga obeležili Predsedstvo je predlagalo, naj bi ga letos praznovali kot običajno, s slavnostno sejo, podelitvijo občinskih priznanj ter priložnostnim odkritjem spominske plošče, hkrati pa bi razpisali natečaj za zbiranje predlogov za morebitni novi datum (ali pa morda kar sedanji) občinskega praznika. S takšnim predlogom pa se niso strinjali »> Slovenski kmečki zvezi—Ljudski stranki, saj so menili, da bi morali izbrati za občinski praznik dan, na katerega bodo vsi občani ponosni, ne pa da jih še potem, ko je bila že sprejeta sprava, spominja na bitko za oblast med vojno. Nikakor niso mogli spregledati tudi tega, da predsedstvo skupščine, kije zadolženo za uresničevanje programa dela skupščine, le—tega v resnici ni uresničilo in predlog o spremembi datuma praznika ni dalo pravočasno na dnevni red zasedanja. Zato so v SKZ—LS predlagali, predlogu pa so pritegnili tudi krščanski demokrati, naj še letos opravijo natečaj za nov praznik, do takrat pa naj ga ne praznujejo. Slišati je bilo tudi nekaj nasprotnih predlogov. češ naj priprave za letošnji praznik tečejo naprej, čeprav je potrebno dati ljudem tudi možnost, da povedo, kaj mislijo o tem ali morebitnem novem datumu. Predvsem pa je bilo slišati pozive k strpnosti, zlasti pa naj bi bile spremembe brez kakršnega koli hrupa katere od strank. Pravo sliko o tem, kakšno je mnneje o praznovanju, pa je dalo glasovanje, saj je za praznovanje glasovalo 14 delegatov, II jih je bilo proti, 4 pa so se vzdržali Letošnje praznovanje je tako splavalo po vodi, čeprav praznik v občinskem statutu še vedno obstaja. S statutarnim sklepom bi ga lahko izbrisali tudi iz smtuta, toda predsednik skupščine je dejal, da tega ne bodo storili Morda za vsak slučaj ali zato, ker ne bi bilo lepo. če občina ne bi imela svojega praznika? Kakor koli že, nekaj so se v Metliki le naučili takoj bodo namreč razpisali netečaj za nov občinski praznik, kar pa bi lahko — resnici na ljubo — storili že prej in ne tik pred (starim) občinskim praznikom. M. BEZEK—JAKŠE Likovna kolonija kot kamen spotike V Ribnici nima nihče nič proti kulturi — tako vsaj pravijo, vendar pa s tistim, kar imajo, večina ni zadovoljna, svoje nezadovoljstvo pa izraža že vrsto let. Za negodovanja obstaja letos še poseben razlog. Ribnica je letos veliko denarja porabila za proslavitev 400-letnice Gallusove smrti, ki je bila obeležena tudi s celim nizom kulturnih prireditev, gledaliških, glasbenih do likovnih. Zato st zdi umestno vprašanje, ki ga je postavil neki poslanec na zadnji seji zbora krajevnik skupnosti, ali je bila letos likovna koloni* res potrebna Zagovorniki likovne kolonije pravijo, * bi bil na področju slovenske umetonsti P& gram zelo okrnjen, če srečanja letos ne bi N lo. Nasprotniki pa se zatekajo k starim in K leta brezplodnim kritikam in očitkom, češ* si ribniška elita želi visoko kulturo, katere* ' je velika večina Ribničanov ne razume, daj* se zanjo porablja proračunski denar, tort denar vseh. Dokaz dolgoletne brezuspešne kritike / letošnje, že 13. srečanje akademskih likovnik umetnikov v Ribnici Da pa bo tako verjet* tudi ostalo, najzgovorneje govori podatek, * so likovno kolonijo izvedli čeprav v let*' njem proračunu zanjo ni bilo posebej dokZt nega denarja Očitek, izrečen na že omenjeni seji da ,st gremo na eni strani gala kulturo, na drugi P* ukinjamo šolske avtobuse«, že sam pove * kaj tudi o tem, kako f Ribnici gledajo na k* turo. Čeprav verjetno ni bil mišljen tako. P lahko zavede y pretehtavanje večje pomen* nosti same kulture oz. prireditev na eni stri* in šolskih prevozov na drugi strani pri čet* bi se lahko kultura kaj hitro znašla v pod* jenem položaju. Pri večini ljudi je še globoko zakorend* na miselnost da je umetonst zgolj pora* zato tudi ne morejo razumeti odgovora, ki& ponuja »ribniška elita« na vprašanje, kolik0 je Ribnici prinesla likovna kolonija. Ljub* Iji likovne umetnosti odgovarjajo, da gre * obsežno zbirko del priznanih slovenskih & drugih umetnikov, ki ima za Ribnico nep* cenljivo vrednost Vse to je res. vendar pa ostaja dejstvo, da > večina ribniških ljudi takšne kulture v Kib*. ci ne želi, vsaj ne naprej. Zato verjetno ne b bilo napak, če bi bila manjšina v svoje? vztrajanju pri takšni kulturni politiki nekod-ko bolj popustljiva in bi se morda letošnji likovni koloniji odpovedala. M. LESKOVŠEK SVEH Kristjan v novi slovenski družbi NOVO MESTO — Slovenija potrjuje svojo identiteto m mednarodnem prostoru, potem ko si jo je tudi z orožjem r rokah izborila na domačih tleh. Trganje jugoslovanske maske s slovenskega obraza je bilo boleče, a ko je bila odstranjena, se je pokazalo, da Slovenci niso odrešeni nadaljnjih iskanj identitete. Znotraj slovenstva kot širše istosti so skupine ljudi, ki na novo čvrstijo in vzpostavljajo r javnosti svojo identiteto. Verujoči, v največji meri kristjani, ki jih je pač na Slovenskem največ, so bili v tem pogledu žrtve minulih časov. Vjavnosti se dolgo niso smeli izpričevati in potrjevati kol kristjani Pregreti komunistični ideologi so njim in vsem verujočim nataknili masko nekakšnih človeških pohabljencev, nazadnjakov, ki so ostali neprosvetljeni v prahu preteklosti, malodane umsko zaostali zaradi svojega verskega prepričanja. Vernost sicer ni bila neposredno prepovedana, nikakor pa ni bilo ne priporočljivo in ne pametno javno kazati svoje krščanstvo, če je posameznik nameraval kakor koli stopiti iz povprečja, če je računal na politično, gospodarsko ali denimo učitelj- sko kariero. V prenovitvenih kulturnih, političnih in duhovnih sapah, ki so prepihale prostor med Triglavom in Gorjanci, so izginile ovire, kijih je postavila ideološka zadrtost, in kristjani so se znašli y položaju, ko morajo pretehtati svojo držo in identiteto v novih razmerah in v zahtevah nove družbe. To je trenutek, ko pri obliko-vanju svoje podobe odgovarjajo na mnoga vprašanja časa in razmer. Da pri tem zadevajo ob dileme in težave, je bilo čutiti na okrogli mizi, ki so jo y okviru misijonskih prireditev v novomeški dekaniji pripravili prejšnjo sredo y Domu kulture. Pred polno dvorano je dr. Rudi Koncilija vodil pogovor s članom republiškega predsedstva Ivanom Omanom, ministrom za šolstvo in šport dr. Petrom Vencljem, parlamentarko Angelco Žirovnikovo, članom izvršilnega odbora krščanske demokracije dr. Tonetom Kunstljem, predsednikom Kluba slovenskih krščanskih demokratov Nacetom Polajnarjem in novomeškim županom Marjanom Dvornikom. Vpogo voru so se lotili pestre pahljače tem. Govorili so o kristjanu v obrambi naroda (Oman), o kristjanu in šolstvu (Vencelj), o kristjanu v slovenskem prostoru (Polajnar), o kristjanovem odnosu do ženske (Žirovniko-va), o prizadevanjih za novo družino (Kunstelj), o kristjanu r gospodarstvu (Dvornik) in o kristjanu v cerkvi (Koncilija). Občinstvo je živo spremljalo razmišljanja gostov, kar so potrdila tudi številna vprašanja, ki so jih zastavili gostom, in tako pogovor razširili na vsa aktualna vprašanja današnjika, hkrati pa z vprašanji pokazali, da dilem ni malo in da tudi niso najlažje rešljive. Če bi štiriumo razpravljanje strnili na nekaj skupnih imenovalcev, potem bi zapisali, da se je kristjan v samostojni Sloveniji znašel y položaju, ko je sicer vsem enak drugim državljanom in zavezan enakim dolžnostim ter deležen enakih pravic, vendar pa je po svojih temeljnih vrednostnih opredelitvah in razumevanju svojega božjega bistva le zavezan takšnemu delovanju r družbi, ki temu ne nasprotuje. Vernosti kot ene od svojih najglobljih danosti ne meša s politiko in javnim delovanjem, vendar pa to ne pomeni, da je ne pokaže ali da se odreka zavzemanju za uve- ljavljanje temeljnih krščanskih vrednot na različnih področjih. Upoštevajoč pluralizem nove slovenske družbe, lahko kristjan deluje kot lojalen državljan in kot zaveden Slovenec. ne da bi krnil svojo krščansko identiteto, s pravilnim delovanjem jo lahko celo krepi Seveda bo pri tem še vedno naletel na vrsto težav zunaj sebe in v samem sebi, ker so posledice minulih časov očitne na vseh področjih od šolstva do gospodarstva, globoko pa so vrezane tudi mišljenju in zavesti mnogih posameznikov. V odnosu do političnih strank je svoboden pri izbiri in delovanju, saj politično delovanje KRISTJAN V SAMOSTOJNI SLOVENIJI— Okrogli mizi so dajali pečat ugledni gostje, ki so načeli pestro pahljačo vprašanj, s katerimi se dandanes sooča kristjan. Na sliki od leve proti desni Marjan Dvornik, dr. Peter Vencelj, Angelca Žirovnik, Ivan Oman, Nace Polajnar, dr. Tone Kunstelj. ni versko, gotovo pa se kristjan ne bo zO* mal za uresničevanje tistih delov strankf skih programov, ki bi bili v očitnem nasp s temeljnimi vrednotami krščanstva Tft*J jih dilem in težko rešljivih vprašan/ kristjanom ni če seveda odmislimo, do j? "L radi naplavin nekdanje miselnosti do na v politiki še vedno čutiti odpor in* mero strpnosti hitro se jim pripiše nazad/Pj. tvo, klerikalizem in kar je še takih vretV* nih pojmov z negativnim predznakom Morda kristjan še najbolj specij&Pu drugače od prevladujočega javnega razume vprašanja spolnosti, zakona gradi splošna družbena klima. Kršco^p morala in nauk opredeljujeta te odnose * p jela osnovni ton razumevanju spolnost * konske zveze, spočetja in vzgoje otrok. pa še vedno r širši družbi nosi žig ko** ji tizma k slabšalnem pomenu. Kristji*%-morda zato še vedno nekoliko težje ureEfl< vati se in delovati v skladu s svojo moro* p pač odstopa od uveljavljene in v marsit*%. di precej nasprotne splošno veljavne Tako razpravljanja gostov okrog*’ ^ kot vprašanja in razpravljanja, ki soji'ijrjp žila, naj je tekla beseda o pritajene* pri izražanju vernosti, o pristranosti P ^ glasil, o pornografiji, o (nejpouče vanj* Jp sivih y šolah ipd., so pokazala, da je kristjan današnjega časa zares pred vprašanji, vendar tudi v živahni du PrenovL ..........4RK0J MILAN MAl Poziv zdravnikom, organizacijam in javnosti Ob vojni na Hrvaškem Vojna povzroča smrt, invalidnost, psihične motnje in trpljenje. Vojna je torej brutalno nasprotje zdravju, to je vrednoti, ki ji zdravniki posvečamo vso svojo poklicno, moralno in človeško moč. Slovenski zdravniki se javno opredeljujemo proti vojni na Hrvaškem in k temu pozivamo zdravnike vseh narodov in držav. Zdravniški poklic ne more biti vezan na verske, nacionalne, politične ali strankarske Pristranosti, zato smo dolžni zastaviti svoj družbeni vpliv in prispevati k ustavitvi vojne ter omilitvi njenih Posledic. Našemu pozivu k razumu, ki smo ga poslali vsem predsednikom republik 16. maja letos, žal ni uspelo preprečiti vojne. Da bi bil tokrat Poziv k prekinitvi vojne glasnejši in odločnejši, se obračamo za pomoč na mednarodne zdravniške in zdravstvene organizacije, da podprejo naša prizadevanja za mir in življenje in da skupaj z nami obsodijo civilizacijski in kulturni absurd 20. stoletja, ki se dogaja na Hrvaškem. Zahtevamo ustanovitev mednarodne zdravniške etične komisije, ki naj ugotovi, kako so se spoštovale norme medicinske etike ter kje in *ako so bile kršene v vojni na Hrvaškem. Vse politike in centre politične ntoči pozivamo, da svojo avtoriteto uporabijo predvsem /a izboljšanje kvalitete življenja in večjega blagostanja človeške skupnosti. To je po našem globokem prepričanju edini, človeško opravičljivi smoter političnega dela. Našo in mednarodno javnost pozivamo, naj se pridruži prizadevanjem za mir in življenje na Hrvaškem, hkrati p ji sporočamo, da smo slovenski zdravniki pripravljeni s svojim delom nuditi strokovno, moralno in človeško pomoč v vojni prizadetim ljudem. Generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva: doc. dr. MARJAN PREMIK * Svetu vladata strast in predsodek v "nenu razuma (Esley) * Spomin je nenavadno sito: ohranja dobro o nas in vse slabo o drugih. 'Brudzinski) * Včeraj so na fVall Streetu prodali v.f£ie količine tolarjev. Finančniki so M kupovali za spomin. (Zahorka) j. Potreba po intelektualni skepsi in a>stanci ni v demokraciji nič manjša K°i v totalitarnem sistema (J. Stanič) * Ideje imajo svoj čas: iste ideje v raznem času nimajo istega pomena. ',v Hribar) * Besede so mostovi (Eschenbach) DAN MRTVIH POČASTIMO SKROMNEJE Svet za varstvo človekovih Pravic in temeljnih svoboščin po-*lva državljane in druge prebival-e® Republike Slovenije, naj letos *kfpmneje počastijo spomin umr-'n del denarja namenijo za be-kupce « Hrvaške oziroma žrtve v°jaške agresije ter ga nakažejo n®.račun Rdečega križa Slovenije °*iroma Karitas. ^ Temu pozivu se pridružuje tudi Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Predsednik: ^ prof. dr. LJUBO BAVCON S stavko spodnesli direktorja Značilnosti stavk v Beltu in Iskri: sindikalni vodje ravnajo neodgovorno, ne zavedajoč se posledic — Potrebno bo investirati in delati, ne pa stavkati V vašem časopisu ž dne 24. oktobra poročate o stavki v Beltu in ugotavljate, daje spomladi moral odstopiti direktor Iskre, to pot padirektor Belta. Med vzroki za oba odstopa so razlike in podobnosti. Skupen je »moral«. Razišči-mo ta «moral« p[i obeh podjetjih! V Iskri seje prvi organiziral Svobodni sindikat. Za predsednika je bil izvoljen Zvone Vidmar, za tajnico Zdenka Mihelič. Z njima sem imel od februaija vsak teden sestanke, na katerih sem odgovarjal na vsa vprašanja in tolmačil razmere, v katerih Iskra posluje. Moj prvi cilj je bil pridobiti delo, ne odpuščati, drugi pa ohraniti Iskro kot poslovni subjekt. Plače pa so bile itak regulirane z zakonom. Sindikalno vodstvo ni sprejemalo in upoštevalo niti dejstev, kot so omejenost plač z zakonom ali nizek tečaj valute, kaj šele ocene ali napev vedi in ostale obrazložitve težkega stanja v Iskri. Od mene so ves čas zahtevali nemogoče stvari in protizakonito ravnanje. Osemnajstega aprila je SSS dvignil kolektiv Iskre v stavko. Zahteve sem prebral na vratih v obratu. Med njimi ni bilo zahtev po odstopu. To zahtevo je postavil Vidmar zjutraj, 18. 4. in obljubil, da bo stavka nehala, če odstopim. Niti za trenutek nisem pomišljal in sem napisal odstopno izjavo, v kateri stoji, da odstopam zato, da se stavka nena. Slo mi je za to, da se v tovarni dela. Ob desetih je Vidmar po zvočniku objavil moj odstop in prekinil stavko. Toda kolektiv ni nehal stavkati in je stavkal še ves četrtek in petek. Kolektiv torej ni zahteval mojega odstopa. Nato seje sestal upravni odbor in dal prav prisotnima Vidmarju, ki ima komaj osemletko, in Miheličevi, ki nima srednje šole. Prav jima je dal tudi prisotni predsednik IS Črnomelj. Upravni odbor mi je vzel mandat na osnovi neveljavne odstopne izjave in ni obravnaval mojih morebitnih poslovnih neuspehov ali napačnih poslovnih odločitev. Dogodke ob stavki in po njej je v Delu opisal tudi M. Dimitrič v članku z naslovom »Poneverili zahteve delavcev«. Nihče od SSS ni na tako strašno obtožbo niti reagiral. V SSS so brez časti in dostojanstva in očitno mislijo, da bolj-ševiški časi še trajajo. V Bellu je, sodeč po članku v vašem časopisu, skupina v Neodvisnem sindikatu »ocenila« stanje v Beltu in za »zdravilo« zahtevala odstop direktorja. Tudi v tem primeru je upravni odbor dal prav nezakonitosti, neupoštevanju realnih dejstev poslovnega okolja, prekoračevanju pooblastil in najbrž še čemu. Kaj bo po tem, pa naj razmišljajo drugi. Za direktorjem Gladkom so sedaj odstopili še ostali vodilni in Bell je gotovo v še težjem položaju. V obeh primerih so skupne naslednje značilnosti: 1. Neizobraženi sindikalni vodje ne sprejemajo nobenih obrazložitev o težavnem okolju, v katerem podjetje posluje. Zahtevajo in zahtevajo za razumnega človeka popolnoma nemogoča, pogosto protizakonita dejanja. 2. Sindikalni vodje sprejmejo svojo oceno poslovanja in s tem prevzamejo vlogo upravnega odbora. Neovirano prekoračujejo pooblastila. 3. Sindikalni vodje ravnajo neodgovorno in v nasprotju s stavkovnimi pravili, ne zavedajoč se posledic in škode. 4. Upravna odbora potrdita nezakonite postopke. Finančni minister Šešok ves čas opozarja, naj tista podjetja, ki ne morejo plačevati svojih obveznosti, za toliko znižajo plače, da jih bodo lahko. Prav ima. Na ta način bodo podjetja preživela. Za višje plače je potrebno investirati in delati, ne pa stavkati. Vlada naj med množico svojih nalog uvrsti tudi ureditev odnosov med sindikati in vodstvi podjetij, da se bodo sindikalna vodstva obnašala razumno in odgovorno. Nerazumnost, samopašnost, prekoračevanje pooblastil, povzročanje Škode kolektivom in posameznikom, neupoštevanje stavkovnih pravil pa naj preko svojih inštitucij obravnava mlada slovenska pravna država. JANEZ KURE, Črnomelj Še: »Zadruga za zasebne kupčije?« Pisec ni naš delavec Franc Simčič, ker ta ne _________obstaja___________ V zadnjem Dolenjskem listu je bil objavljen odgovor na članek, ki gaje v predhodni številki objavil direktor M — KZ Niko Požek. Pisec, ki se tudi tokrat skriva za drugim imenom, ponovno napada in to v svojem stilu, neargumentirano, žaljivo in z lažmi direktorja, njegove sodelavce in tudi organe, ki so tu načete zadeve že nekajkrat obravnavali, razčistili in tudi ocenili »vrednost« takega anonimnega pisanja. Do večine teh vprašanj seje izrekel tudi zbor delavcev, svoje ugotovitve so dali ustrezni organi nadzora in pregona, primer Vide Kocjan pa je v postopku. Vendar piscu to ne zadostuje, to ni njegova resnica, kar samo dokazuje njegov dejanski namen, saj ni obupal kljub skoraj dvajsetim, po vsebini sorodnim anonimkam, ki so nam doslej znane. Poudaijamo, da pisec ni naš delavec Franc Simčič, ker ta ne obstaja, je lahko delavka, ki ima obilo časa, da povzroča in ohranja vročo klimo, čeprav na škodo celotnega kolektiva, ki dela pošteno tudi za njen osebni dohodek. Uredništvu priporočamo, naj v bodoče preverja pisce, saj takšno skrivanje oz. anonimnost ne more postati praksa novega časa. Član-karju pa namesto njegovega Volta-irjevega reka naš domači: »Kdor seje veter, žanje buijo« ali: »Kdor drugemu jamo koplje — sam vanjo pade!« Vodstvo M — KZ NA FLORIDI PODPRLI SLOVENSKO NEODVISNOST V mestu North Port na Floridi v ZDA, kjer živi le ena slovenska družina, družina Lumpcrtovih, so v podporo slovenski samostojnosti proglasili 1. avgust za Dan slovenske neodvisnosti. Listino o proglasitvi Dneva slovenske neodvisnosti je na javnem zborovanju izročil župan John P. Higgins Nataliji Lumpert, po rodu Dolenjki. V priložnostnem govoru je poudaril, da so ameriški Slovenci s svojim delom aktivno oblikovali ameriško demokracijo, pravičnost in samostojnost in da si to zaslužijo tudi v svoji domovini, zato jih mesto North Port odločno podpira. STANKA PUNGARTNIK Trebnje Učenci bol ■ VB | jsiod svoji ih učitel jev Od nove oblasti sem doživel še večje šikaniranje in diskriminacijo V eni od zadnjih številk Dolenjskega lista je bila v rubliki »Ena gospa je rekla« izražena ugotovitev, da so bili novomeški boljševiki res dobri učitelji, kajti njihovi učenci jih celo prekašajo. Moja izkušnja z Zavodom za družbeno planiranje in ubranistično načrtovanje (ZDPUN), katere predstojnik je Bojan Mikec, to trditev močno potijuje. Čeprav sem kot zasebni obrtnik v prejšnjem sistemu doživljal razna šikaniranja in diskriminacije, jih naslednji dogodek močno prekaša: V času od 12. 12. 1990 do 14. 2. 1991 so z izdajo pismenega mnenja o lokacijski primernosti moje hiše za sedež novoustanovljenega podjetja, ki sem ga potreboval v postopku za pridobitev obratovalnega dovoljenja, toliko komplicirali in zavlačevali (3 mesece), da sem v tem času izgubil poslovnega Številne pripombe na zakona Zakon ne dopušča mladih upokojencev — Participa-cija v zdravstvu bo prizadela starejše_ V dvorani Svobodnih sindikatov v Novem mestu je bila 22. oktobra javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Razpravo je pripravila Zveza društev upokojencev občine Novo mesto v sodelovanju z upokojenci trebanjske, črnomaljske in metliške občine. V burni razpravi so udeleženci postavili več konkretnih vprašanj, pripomb in predlogov, ki jih je na koncu tričlanska komisija strnila. Dosedanjo zakonodajo pokojninskega in invalidskega zavarovanja so do sedaj urejali zvezni in republiški zakon ter statuti in splošni akti. Od 1. januarja katerega so bili plačani prispev januarja 1970 dalje, s tem, da si | Za drugačen dan mrtvih p Ko pa se bo tudi ta dan bližal koncu in bomo, kot običajno, gledali na 2če, da majhno prevozniško podjet-:nim ali nekoliko vozili ne potrebu- < i < ► i ► < > < ► < ► < ► < ► < ► < ► i ► i ► o o o V—^STREŠNIK 'SIRIŠ! d.o.o. obvešča cenjene kupce, da sprejema vplačila za nakup bukovih drv v svoji prodajalni v Dobruški vasi vključno do 15.11.1991. Glede na to, da so količine omejene, pohitite z nakupom! Cena 2.160,00 SLTIt.m. Cena velja fco naloženo na prevozno sredstvo. Vse informacije dobite po telefonu 068/76-002. pisma in odmevi Laži o sindikatu Zakajpisec laže in spletkari, četudi lahko javno pove, kaj misli? e Menim, da bi bilo zelo dobro, ko bi človek na čelu organa, ki skrbi za lepše okolje, imel normalne civilizacijske odnose z občani. ALOJZ LUKŠIČ Mali Slatnik Kam z lekarno in domom JLA? Lekarno v mesto — Dom _________JLA kulturi___________ Že iz rubrike Halo, tu bralec »Dolenjca« se vidi, da so ljudje nezadovoljni z novo lokacijo novomeške lekarne. Mislim, da so že bili predlogi, da bi odprli lekarno tudi v starih prostorih, vendar zaenkrat je še ni. V novi lekarni so ' velike vrste, zato bi bilo dobro, da bi v stari imeli vsaj prosto prodajo zdravil. Mogoče se bodo pa Andrijaničevi spomnili in odprli svojo lekarno v lasti hiši. Včasih so bile v Novem mestu dve ali celo tri lekarne. Slišati je bilo, naj bi prostore nekdanjega doma JLA dobila mladina. S tem se ne strinjam. Kot vem, je mladina dobila zelo lepo urejene prostore, toda kaj, ko so kmalu postali beznica in prostor za pretepe. Predlagam, naj dom JLA prevzame »kultura«. Velika dvorana naj bo za predvajanje filmov, mala za lutkovno gledališče. Ostale prostore pa naj uporabljajo za druge kulturne dejavnosti. Mogoče bi bilo dobro, da bi tu svoje mesto našel tudi Studio D. Tudi prostor, kjer je kegljišče, bi lahko uporabili za kaj drugega, saj imamo na Loki dovolj dobro kegljišče. Poleg tega se sprašujem: le kdo bo imel toliko sredstev za vzdrževanje stavbe? Š. F. • Neslovenci so pri nas postali tujci in svojat Podobno se dogaja tudi drugače politično mislečim in prav kmalu bo sumljiva vsaka različnost (J. Zlobec) • Edini greh je neumnost (Wilde) • Sreča nas ozdravi več napak kot razum. (La Rochefoucauld) V Dolenjskem listu je 24. oktobra Franc Simčič, ki se izdaja za delavca naše zadruge, pa to ni, pisal laži tudi o sindikatu oz. njegovem predsedniku. Povem naj, da v M-KZ Črnomelj deluje organizacija svobodnih sindikatov, ki se stalno in odločno prizadeva za iravice vseh zaposlenih in zlasti za uve-_ vitev kolektivne pogodbe. V mnogo-Čem smo že uspeli. Nismo pa in ne bomo podaljšana roka vodstva ali direktorja zadruge, kot trdi pisec. Se pa dogovarjamo in usklajujemo zahteve z ekonomskimi možnostmi, ki žal niso zavidljive. Predsednica je res bila na zboru sindikata agroživilstva v Ljubljani, ne po nalogu direktoija, ampak v skladu s stališči delavcev, ki smo jih javno oblikovali in objavili. Ta ne nasprotjujejo zakonu o zadrugah ne drugim lastninskim zakonom v celoti, iščemo pa in teijamo v teh tudi zagotovitev pogojev za socialno vamost zaposlenih. Jasno smo povedali: hočemo zakon o zadrugah, ki bo dal osnove za ekonomski interes kmeta — člana in za socialno vamost delavcev iz njihovega dela, nočemo pa »na cesto«! Pisec, pa naj bo delavka ali delavec, naj zato ne uporablja laži, naj ne spletkari! V zadrugi ima vse možnosti, da javno pove, kaj misli, kot delamo drugi, in to v interesu skupnega razvoja. Temu pa članek ne služi in je izliv osebne jeze, ki jo skriva za delavce. Tega sindikat ne podpira. Smo in bomo odpirali vprašanja našega dela, stanje in obstoja zadruge, odgovornosti vodstvenih ter vodilnih, vendar ne na osnovi osebnih čustev ter z blatenjem! To priporočamo tudi »Simčiču Francu ali Franci«. Predsednica: MARUA OBERŽAN TO JE MOJE! V rubriki Halo, tukaj je bralec Dolenjca! se je Franc K. z Mestnih njiv grdo znesel nad bršljinskimi šolarji, še bolj krut je bil njegov nastop na »njegovi« parceli pod hmeljniškim gradom. Petnajst »velikih ognjev«, s katerimi so si otroci nameravali speči kostanj, je pogasil z vedrom vode. Učitelji te šole se sprašujejo, ali sploh lahko svoje učence še odpeljejo kam s šolskega dvorišča sedaj, ko je zavladala zasebna lastnina Takrat ko za odraslimi čistijo Bršljin z okolico, jih nihče ne vidi Tudi na Hmeljniku so hoteli pospraviti za seboj, pa jim lastnik tega ni dovolil KAKO JE V VOJAŠKIH STANOVANJIH? ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je 77 vojaških stanovanj, ki pa so bila zapečatena in vanje ni bilo moč priti. To se ni posrečilo niti republiški komisiji. Pred dnevi so v občini zvedeli, daje ta stanovanja menda prevzela Republika Slovenija, in upajo, daje res tako, saj bo tako končno moč preveriti, v kakšnem stanju so različne napeljave v teh stanovanjih, ter še pred zmrzovanjem ukrepati, da ne bo prevelike škode. Nekaj več kot deset stanovanj je priključenih tudi na toplarno in Komunalo, ki toplarno upravlja, zanima, ali so ogrevana ali ne. Povrh tega doslej ni bil mogoč dostop do toplotnih podpo-staj v vojaških blokih, ki jih je nekdaj nadzorovala vojaška pošta, ki je v Črnomlju seveda ni več. Te/. 068/22-366 odprto vsak dan od 8. do 22. ure ob nedeljah od II. do 22. ure V MESECU NOVEMBRU PRIPOROČAMO SAN DOMINGOS (testo, pelati, sir, šunka, česen, peteršilj, olivno olje, začimbe, olive) SAN BERNARDINO (testo, pelati sir. šunka. gobe. domača klobasa jajce, hren, kisla smetana) DOBER TEK! ---SE PRIPOROČA MO!-- Vsi napori so bili žal neuspešni Sporočilo št. 12 Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, njegovo predsedstvo ter odbori njegovih podružnic prizadeto ugotavljajo, da se lastnina razlaščencev še vedno odtujuje z odprodajo, dajanjem v najem za dobo 5, 10, 15 in več let ter z raznimi adaptacijskimi posegi v nepremičnine razlaščencev. Ta dejanja pomenijo v pravem pomenu krajo lastnine ljudi, za katero je jasno, da jo bo treba vrniti. Tovrstnega odtujevanja nikakor ni mogoče imeti za dobrovernega, saj je danes vsakomur znano, daje zakon o denacionalizaciji že v zadnji fazi skupščinske procedure. Združenje je že zdavnaj z vso odločnostjo javno zahtevalo, naj ponovna kraja lastnine razlaščencev takoj preneha, v mesecu juliju 1991 pa predlagalo pristojnim organom sprejetje interventnega zakona o moratoriju na vse vrste prometa s premoženjem, ki je predvideno za denacionalizacijo. Današnje stanje na tem področju kaže, da se število teh primerov v zadnjem času celo zelo povečuje, kar pomeni, da so bili vsi napori združenja žal neuspešni. Zato Združenje lastnikov razlaščenega premoženja od Skupščine republike Slovenije zahteva, naj takoj sprejme ukrepe, da bi razlaščenci čimprej dobili učinkovito pravno zaščito in da bi bil zakon o denacionalizaciji vendar že enkrat sprejet. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA Predsednik: Franc Izgoršek Ne ve se, kako zapreti nuklearko Na rob seji predsedstva Socialistične stranke v Krškem (DL 24. okt.) 16. oktobra je imelo v Krškem sejo predsedstvo Soc. stranke Slovenije (naslednice SZDL, kot se je javno izrazil dr. Peter Novak). Na njej je »predavalo« nekaj strokovnjakov o »najboljši« slovenski firmi, ki lahko postane »biser« slovenske ekonomije. Z izvozom energije iz NE Krško se lahko mlada slovenska država (po besedah dr. Petra Novaka) hitro postavi na noge. Dobesedno so nekateri predavali kot tista zgodnja sedemdeseta leta, ko so ljudem razlagali, daje uporaba jedrske energije v miroljubne namene naša svetla prihodnost. Za izgradnjo NE Krško takrat ni bilo nobenih problemov, saj so nekateri strokovnjaki vse vedeli, politiki so videli svojo »atomsko« bodočnost in možnost hitrega razvoja jedrske tehnologije v Jugoslaviji, ljudje pa so morali biti tiho, sicer so jih zaslišali strokovnjaki ZK ali UJV. Sistem torej ni dovoljeval povedati lastno mnenje. Če pa gaje kdo le povedal, je bil izločen iz nadaljnjih postopkov, kot na primer nekateri slovenski geologi, ki so jasno pokazali, da obstajajo v okolici Krškega aktivne prelomnice. Na pomoč je priskočila »znanost«, .ki je iz že izdelanega poročila izločila aktivne prelomnice in tako omogočila Američanom zgraditi NE Krško na vnaprej politično določeni lokaciji. Pa pustimo zgodovino, v kateri ni bilo etično (uporabljam besedo etično kot dr. Peter Novak v Krškem), da pri gradnji in tudi kasneje pri delovanju NE niso bili upoštevani zakoni (na primer: PSAR kot osnovni dokument za gradnjo nuklearke je bil sprejet po začetku gradnje, gradnja seje začela »na črno«; uporabno dovoljenje ni upoštevalo pogojev iz lokacijske odločbe, filtrske naprave delujejo 5 let brez ustreznih certifikatov). Poglejmo, kaj je danes problem. Izsiliti je potrebno razširitev skladišča radioaktivnih odpadkov v NE Krško, da bi nuklearka lahko »zakonito« obratovala, pri tem pa je treba laični javnosti zagotoviti, da ni nobenih tehničnih in tehnoloških problemov za odlaganje teh odpadkov. Res ni problemov, če: ima država denar, lokacijo za gradnjo odlagališča in če spoštuje zakone. Republika Slovenija nima ničesar. Denar bodo morali davkoplačevalci šele zbirati, ker ga NE Krško za te namene nima. Nima tudi sredstev za številne varnostne in ekološke posege, kijih bo treba izvesti (kot na primer: rešili problem odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in izvesti dekomisijo oz. razstavljanje NE). Lokacijo za odlagališče radioaktivnih odpadkov bo težko najti, zato ima prav dr. Novak, ko pravi: »Gorivo je tukaj (v NE Krško). Smeti so tukaj. Nihče vam jih ne bo vzel.« Res postaja Krško edina možna lokacija, saj je vse tu, poleg tega pa so se na vse ljudje že privadili (pa še nekaj drobiža priteče v občinsko blagajno). Radioaktivni odpadki nizke in srednje stopnje so problem, ki pa je tehnološko popolnoma obvladljiv. To moramo strokovnjakom verjeli. Toda veliko časa bomo še čakali, da bo svet resnično našel končno rešitev za varno odlaganje izrabljenega jedrskega goriva. Do danes tega problema v svetu še nihče ni uspešno razrešil. Poseben problem Slovenije je zakonodaja. Država Slovenija nima svojih predpisov za delovanje NE Krško, jugoslovanski so »crknili« (sicer niso bili dosti vredni), svetovni pa imajo značaj konvencij. Sedaj je torej ravno pravi čas, da se lotimo gradnje kakšnega atomskega objekta. O problemih NE Krško sedaj ni zaže-ljeno veliko govoriti, predvsem pa ne razlagati, kako bo NE požirala težke milijone dolarjev (ne tolaijev), ki jih bodo še dolga leta zbirali davkoplačevalci, ker v ceni električne energije ni marsičesa. Nenazadnje pa bo treba začeti tudi odplačevati najete tuje kredite. Prepričan sem, da bomo to Slovenci opravili vestno, morda iz sredstev, kijih Bo Slovenija socialna država? Javna vprašanja SDS Slovenije ministrici za delo, g. Jožici Puharjevi 28. maja letos so se predstavniki naše stranke pogovarjali s celotno strokovno vodstveno ekipo vašega ministrstva o celi vrsti vprašanj, ki bi jih bilo potrebno urediti, če naj bi Republika Slovenija v resnici postala socialna država. Zlasti smo opozorili na sistemsko-pravno neurejeni položaj zaposlenih, ki je močno pod ravnijo tovrstnih ureditev v razvitih evropskih državah. Danes, pol leta pozneje, ugotavljamo, da so ta vprašanja še vedno neurejena. Zavedajoč se, daje zanje pristojno ministrstvo za delo, ki ga vodite vi, vam nekatera od takrat obravnavanih vprašanj ponovno in javno zastavljamo. I. Med dosežke evropske civilizacije konec tega stoletja sodi tudi tako ime- novana industrijska demokracija, ki se kaže v različnih oblikah participacije oziroma soodločanja zaposlenih. Alije v programu dela vašega ministrstva predvidena priprava ustreznega zakona o soodločanju zaposlenih in kdaj približno bi bil osnutek pripravljen za obravnavo? 2. Tako imenovano socialno partnerstvo, katerega pravni izrazje sklepanje kolektivnih pogodb med delodajalci in delojemalci, predpostavlja jasno vlogo obeh strani: sindikatov in združenj delodajalcev. Potrebujemo torej ustrezno zakonsko ureditev celotne te materije. Pri nas nista zakonsko urejena status in družbena funkcija ne sindikatov ne delodajalcev. Kdo je na primer deloda- Javni poziv Zelenih iz Brežic V občini Brežice je JA zapustila več izredno pomembnih objektov: letališče v izmeri okoli 500 ha, tehnični remontni zavod, skladišče neuporabnih eksplozivnih sredstev dom, JA, večje število vojaških stanovanj. Zeleni Brežic pozivamo državljane Slovenije in ustrezne organe, da storijo vse, da bi vsi ti objekti dobili čimbolj naravi in človeku prijaznega gospodarja, ki bo znal v njih organizirati takšne dejavnosti in proizvodnje, da bo človeštvo imelo od njih stvarne koristi. Vsi dosedanji objekti JA stojijo na območju občine Brežice, zato zahtevamo od ustreznih občinskih organov, da naredijo vse, da ne bo prišlo v teh zgradbah do ekološko spornih programov, ki bi imeli negativne posledice za zdravje prebivalcev občine. Predvsem ne smemo dovoliti, da bi letališče v prihodnje uporabljali za pristajanje nadzvočnih letal, ki povzročajo zelo velik hrup. Kaj pa hrup pomeni za zdravje ljudi, smo dobro občutili v preteklosti, ko smo nemočni le opazovali divjanje jeklenih pošasti. Na zmanjšanje hrupa nismo mogli vplivati, saj je bila vojaška oblast nedostopna za civilno družbo. Danes, ko v Republiki Sloveniji dobiva civilna družba tisto mesto kot povsod v Evropi, mora ta družba sprejeti vse potrebne zaščitne ukrepe, da zdravje ljudi ne bo več prizadeto. Zeleni Brežic posebej opozaija-mo na problem bodoče ekonomske izrabe objektov letališča in smotrne izrabe ogromnih kmetijskih površin. Menimo, da je potrebno takoj sanirati vse te površine in jih nameniti za kmetijsko proizvodnjo (namesto dosedanjih hidromelioracij in drugih posegov na kmetijska zemljišča moramo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za obnovo teh površin). Vaške skupnosti in kmetje, ki so v preteklosti izgubili ta zemljišča (prodati so jih morali za smešno nizke zneske), naj dobijo svojo zemljo nazaj. Ekološko zelo nevarna »bomba« je objekt v Vrbini pri Skopicah, kjer so razstavljali in uničevali izredno nevarne vojaške predmete. Slovenija nima rešenega problema shranjevanja in uničevanja posebnih odpadkov, kamor nedvomno sodijo tudi snovi, ki sojih sežigali v Vrbini pri Skopicah. Zeleni Brežic se zavzemamo, da se takšen popolnoma neustrezen objekt takoj zapre, da se takoj odstranijo vsi uskladiščeni predmeti in snovi ter da se vrnejo zemljišča kmetom, ki so jim bila odvzeta. Tehnični remontni zavod v Bre-ganskem selu je mogoče dobro uporabiti v industrijske namene, zato Zeleni Brežic predlagamo, da se zberejo s pomočjo javnega natečaja vsi zainteresirani kandidati za proizvodne prostore (v kolikor ima katero od ministrstev Republike Slovenije interes za te prostore, naj se tudi prijavi na javni natečaj). Najpomembnejši pogoj za pridobitev prostorov, ki bi ga morali opredeliti v natečaju, je ekološko neoporečna proizvodnja. Storimo vse, da ne bomo postali občina, kamor bo Republika Slovenija odložila vse svoje ekološke probleme. Storimo to danes, da ne bo prepozno! Za izvršni odbor predsednik: IVAN TOMSE bomo dobili pri izvozu električne energije po višjih cenah, kot so v Evropi. Morda pa bodo mirni prebivalci Slovenije pripravljeni še naprej pokrivati razlike v izvozu električne energije z višjimi cenami na domačem trgu. In še nekaj za konec. Zeleni so po mnenju socialistov nekorektni, ker so ljudem povedali, da nihče nima pravice odločati v imenu stotine bodočih generacij, ker ne sprejemajo jedrske energije, kije človeku in naravi preveč nevarna, ker opozarjajo na probleme varnosti NE Krško in so začeli odkrivati nepravilnosti pri njenem delovanju. Morda bi bilo res bolje, da tudi ta stranka sprejme logiko »socialističnih strokovnjakov« in prične delovati kar na dvorišču NE Krško. IVAN TOMŠE Brežice • V politiki je navadno največ krivcev tam, kjer nihče noče biti nič kriv. • Očitno je Bližnji vzhod prepustil » vojaški monopol« —Balkanu. • Najbolj pogosta oblika diplomacije na Balkanu je rilolizništvo. • Kot vse kaže, so mnogi zapadni in sovjetski politiki «okuženi« z balkansko politiko. • Najbolj realno bi bilo, ko bi na novih bankovcih bila upodobljena korito in bučno seme. • Gorje narodu, če se združita polna . puška in — prazna glava. • Totalna vojna na Hrvaškem je posledica totalno nore politike. • Konferenca v Haagu spominja na roman »Na zahodu nič novega«. M. BRADAČ jalec v družbenem podjetju? Kdo zastopa delavce, ki niso včlanjeni v sindikat, saj je članstvo prostovoljno? Kdo sankcionira neizpolnjevanje oziroma kršitev kolektivnih pogodb, na primer kršitev kolektivne pogodbe s strani države kot pogodbenega partneija na področju družbenih dejavnosti? Itd. 3. Stavke so pri nas postale običajen pojav, ne samo v podjetjih, zdaj že tudi v javnih službah in upravi. Niso pa zakonsko regulirane, čeprav bi v pravni državi morale biti. S tega vidika bi pravzaprav trdili, 'da je večina naših stavk divjih. Kako bomo uredili to vprašanje in kdaj? 4. Vsi se zaklinjamo, da hočemo v Evropo. Evropska dvanajsterica je lani sprejela tako imenovano evropsko socialno listino. V kolikšni meri izpolnjujemo pogoje zanjo in kaj bomo storili, da bi se tudi po tej plati približali Evropi? 5. Srečujemo se s popolnoma nemogočim, naravnost škandaloznim pojavom, da podjetja, ki bredejo po izgubah, enostavno ne izplačujejo osebnih dohodkov delavcem, pri tem pa hladnokrvno poslujejo naprej, čeprav so zrela za stečaj. Tako ostanejo delavci v položaju breplačne delovne sile, saj ne dobijo ne plač ne podpore za brezposelne. Mislimo, da smo glede tega edinstven primer v Evropi. Kakšna naj bo pravna zaščita delavcev in kdo je za take primere odgovoren? 6. Zajamčeni osebni dohodek kot pravna institucija je namenjen zaščiti temeljne socialne varnosti, saj je zamišljen tako, da bi pokrival eksistenčni minimum. Kako sledi zajamčeni osebni dohodek življenjskim stroškom? Prosimo za podatke iz leta 1991 ter za merila, ki se uporabljajo pri politiki določanja zajamčenega osebnega dohodka. Kaj se zgodi podjetjem, ki zajamčenega osebnega dohodka ne spoštujejo? 7. Socialdemokratska stranka Slovenije že ves čas stoji na stališču, da osebni prejemki vodilnih delavcev v družbenih podjetjih ne morejo biti tajni, kajti tuje lastnik žal še vedno »družba«. Zdi se celo, da nekaterim tak položaj celo ustreza. Na že omenjenih razgovorih ste nam zatrdili, da ni prav nobene pravne podlage za tajnost osebnih dohodkov vodilnih delavcev v družbenih podjetjih. Vendar se taka praska nadaljuje. Kako je pravzaprav s tem? Ker gre za vprašanja, ki ne zanimajo samo naše politične stranke oziroma sploh ne le-te v prvi vrsti, temveč najširšo javnost, pričakujemo od vas, gospa ministrica, javne odgovore na gornja vprašanja. Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije dr. JOŽE PUČNIK POMAGAJMO DUŠEVNO PRIZADETIM 17. oktobra je bil v kinu Krka koncert tria Novina iz Otočca. Denar, ki so ga zbrali na koncertu, so namenili za pomoč prizadetim, da bi čimprej dobili Varnostni center, ki ga v Novem mestu tako potrebujemo. Število prizadetih otrok se povečuje, zato je prav, da jim pomagamo. Starši prizadetih smo se odločili, da tudi mi stopimo v akcijo in pomagamo zbirati denar za prizadete otroke. Odprli smo žiro račun, na katerega lahko svak, ki želi, nakaže denar: 521000-0737 z oznako za VDC, lahko pa tudi na šolo Dragotina Ketteja ali na njihovo delavnico, ki deluje v domu ostarelih. To akcijo zbiranja prispevkov smo poimenovali Samo življenje za druge je vredno življenje, kajti lažje je nekaj darovati, kot pa se ukvarjati z duševno prizadetimi. Želim si, da bi bil še kak koncert, katerega izkupiček bi bil namenjen tem otrokom. B. A. Ob Težki vodi 32 Novo mesto Alojzij Hrastar Kako brati? Z okrogle mize o bralnih spretnostih^ Bralna sposobnost Slovencev pada, je povedala Silva Novljan, bibliotekarka NUK Ljubljana, prejšnji teden knjižničarjem, učiteljem in učencem, zbranim pri okrogli mizi na grmski osnovni šoli. Kdo naj spodbuja interes za branje in kdo naj razvija bralne sposobnosti? Starši, učitelji in knjižničarji, seveda. Kako? Majhni otroci naj manj gledajo televizijo, več pa poslušajo pripovedi odraslih in njihovo branje. V knjižnico naj začno otroci zahajati že v predšolski dobi. Pri otrocih v 1. in 2. razredu osnovne šole gre za osvajanje tehnike branja, zato naj otroci staršem na glas berejo krajša besedila. V 3. razredu postane branje že sredstvo za pridobivanje znanja. Otrok naj staršem tudi razloži, kako je razumel, kar je prebral. Učitelj naj z različnimi metodami poskrbi za povečanje hitrosti branja. Cilj branja pa je seveda razumevanje. Knjižničar naj otroke usposobi, da se bodo znašli v informacijskih virih. Otroka naj nauči sposobnosti znajdenja v knjigi. Otrok naj začne brati naslovnico, prve strani, kazalo itd. Prebrano naj podčrtuje, si beleži in izpisuje. Knjižničar naj tudi usposobi otroke, da si bodo knjige v knjižnici sami poiskali s pomočjo knjižničnih pomagal. Funkcionalnemu branju, t.j. branju za učenje, naj se že v otroštvu pridruži rekreacijsko branje, t.j. branje za užitek. Niti literarna plaža ni prepovedana, vendar se moramo o kiču z otrokom pogovaijati.je pojasnila predavateljica iz Ljubljane gospa Silva Novljan. Beseda je tekla tudi o projektnem učnem delu, ki vključuje spontano obliko funkcionalnega branja. Kdaj ZNAŠ brali? Ko dobiš od avtorja odgovor na vprašanje, ki ga zastaviš. Učenje branja traja vse življenje. To sta še dve misli z omenjene okrogle mize. MARJAN ŠTERN OŠ Grm Novo mesto SODELOVALA SEM NA EXTEMPORU 4. oktobra je bil v Črnomlju, pod pokroviteljstvom skupščine občine Črnomelj, deseti, jubilejni ekstempore mladih likovnikov Bele krajine. Udeležilo se gaje 38 mladih likovnikov Bele krajine. Tudi z naše šole smo sodelovali trije, naša mentorica pa je bila Nada Beronja. Slikali smo Črnomelj na temo Pogled na Črnomelj skozi čas. Čez teden dni, 11. oktobra, je bila v kulturnem domu v Črnomlju otvoritev razstave vseh del, ki smo jih ustvarili. Vesela sem, ker so nas zelo pohvalili. JASMINA STRUGAR Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj BILI SMO V ŽIVALSKEM VRTU Na OŠ Center smo zaključili z jesenskim delom naravoslovnih dni. Učenci šestih razredov smo bili na do sedaj najboljšem naravoslovnem dnevu. Obiskali smo živalski vrt, kjer smo videli nevarnega pajka črno vdovo, nestrupeno kačo pa smo celo otipali. Pregledali smo prav vsak kotiček in vse kletke ter izpolnjevali naliv ge, ki so nam jih dale naše učitel (ce biologije. V vivariju na Filozofski fakulteti nam je profesor Ocepek pokazal udomačenega, polha Lumpija, goža in ribe v akvariju. Poudaril je. da živali ne prenašajo dobro hrupa in otroške objestnosti. Bili smo čisto tihi, mirni in živalce so nam zaupale. Učenci petih razredov pa smo spoznavali polje pri prijazni družini Dular v Jurki vasi. Po opravljenih skupinskih nalogah, smo obirali koruzo. Večina učencev je prvič pravljala to kmečko opravilo. Ob zaključku so nas pogostili s potico in sokom. STANKA LAMUT Novinarski krožek OŠ Center Novo mesto A ti/TOcUuAltoO' luja/ NOVOST ZA MLADE VARČEVALCE KOČEVJE — Prve šolske hranilnice na Kočevskem so bile ustanovljene leta 1976. Lani je bilo s celotnega kočevsko-ribniškega območja vključenih v šolske hranilnice 1989 otrok, kar je manj kot prejšnja leta. Splošna kriza v družbi seje pokazala tudi tu. Zato so v Ljubljanski banki — podružnici Kočevje pripravili za letošnje leto novost za mlade. Otroci nižjih razredov (od L " 4.) bodo še naprej lahko varčevali v šolskih hranilnicah, ki so začele s svojin1 delom že oktobra in ga bodo zaključile maja. Otroci višjih razredov pa bodo lahko varčevali v banki. Za te so uvedli posebno ponudbo. Za nenamensko varčevanje bo nagrada povečana obrestna mera. Za namensko varčevanje P* bo obrestna meta taka, kot za vezan* depozite nad 12 mesecev z možnost)0 pridobitve kredita za nakup šolskih P®' trebščin, športne opreme ali končni izlet razredne skupnosti. NAŠA ORIENTACIJA V PIŠECAH V nedeljo, 27. oktobra, smo se srečali1! Pišecah na tekmovanju v orientaciji. Isk*" smo kontrolne točke in streljali. Srečanje sta popestrila politika Maijan Sališkar,n Cini Zlobec. Za okusno zakusko je poskf' bel aktiv kmečkih žena. Iz naše šole se )e najuspešnejše uvrstila skupina Andrej* Kosija, kije bila tretja. Tekmovali so n«11 odrasli, še posebej smo bili ponosni n* skupino, v kateri je bil naš učitelj telesne vzgoje, saj je bila prva. ..,, DARJA KRŽAN OŠ Globoko SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV — Dolenjska banka dd iz Novega mesta si je za gostiteljico letošnjega, 1 srečanja mladih likovnikov—kiparjev izbrala črnomaljsko Osnovno šolo Loko-Preteklo soboto je 49 otrok iz 17 doleti' skih osnovnih šol ustvarjalo reliefe 1 glini na temo »Igramo na instrument pojemo, plešemo«. Na slovesnostip°s0 podelili tudi nagrade za najboljša igrama dela na temi»Naredil sem nekti dobrega« in »Znana oseba iz mojeP domačega kraja«. Med več kot zgodbami so nagradili pisce deveti" med njimi tudi Tino Matoš iz trebanfik? osnovne šole (na fotografiji), kijepis o življenju in delu hcijana Rešit11' (Foto: M.B.—J.) ATLETSKA OLIMPIAD* BREŽICE 91 -L Brežiška občina ima veliko Spod® , društev, ki redno vadijo. Zato je tudi pr* da se med seboj pomerijo in prej*®’, svoje zmogljivosti. 25. oktobra je na * dionu v Brežicah potekala atletska one piada. Tekmovanja so sc udeležili ■ razredi. Pomerili so se v naslednjih plinah: teku, skoku v daljavo, v višin®:^ metu krogle in žogice. Za prve tri so letos zelo vabljive nagrade, podelite^ P v vih medalj in majic. Naša šola je bi skupinski uvrstitvi tretja. „*i£ V četrtek. 10. oktobra, smo se na trebanjskem pokopališču zadnjič poslovili od krojača Alojzija Hrastarja iz Trebnjega. Hrastar se je rodil pred 76 leti v številni kmečki družini v Jezeru pri Trebnjem. Izučil seje krojaške obrti in se zaposlil v krojaškem podjetju v Trebnjem, kjer je delal vse do upokojitve leta 1980. Celo njegovo življenje je bilo tiho, skromno in delovno. Tudi v pokoju ni počival, še vedno je krojil doma. Največji njegov konjiček pa so bile čebele; ki jih je imel v Jezeru. Tja seje neštetokrat odpeljal z motorjem ali kolesom, daje uredil vse, kar je bilo potrebno. Bil je dolgo let član in tudi blagajnik čebelarske družine, dokler mu je zdravje dopuščalo. Zadnja tri leta pa gaje mučila zahrbtna in trdovratna bolezen. Tudi z njo seje bojeval vztrajno, ponosno in z veliko vero v življenje. Bil je vselej in povsod človek, prijatelj, nasmejan in prijazen, in takšen bo tudi ostal v naših srcih. R. M. ZG UBILI SMO STRAH PRED K A ČA MI — Učenci šestih razredo v OŠfffl ter si ogledujejo velikega kuščarja. (Foto: Bojan Šporar, foto krožek Center) NAGRADA NA JESENICE Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral STANKA MOHORIČA z Jesenic in mu za nagrado dodelil dve knjigi slovenskih avtorjev mlajše generacije: Marta Lenardiča »Moje ženske« in Janija Virka »Preskok«. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 11. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 42. REŠITEV 40. nagradne križanke Pravilna rešitev nagradne križanke &. 40 se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ORO, SRPAR, TIL, TERNA, OGINO, EKS, SLOVENSKA, TOLAR, AARE, VAGA, GANTAR, OMAN, NRAVI, NA, ZELENJE, ATO, ANU, AEG, LEPAK, RE-TOR, AGITATO, AKABA, letalec. Ljubezen do Boga ni vedno isto kot ljubezen do Dobrega. Bog ni samo v zapovedih, te so samo njegov najmanjši del. Lahko si zelo blizu zapovedim, in vendar boš zelo daleč od Boga. H. HESSE človeka, ki ga ne sovražiš, je težko razumeti, saj si brez orožje, nimaš ničesar, s čimer bi se Poglobil vanj. P. LAGERKVIST NAGRADNA KRIŽANKA št. 42 WSl& fflrf JOULE VZDRZEVA. NINA VLADAH SKE HlSE TRŠČIC* PESEM ZAL0STINKA KEM SIMBOl ZA BERILU ČASOVNA ENOTA PTICA UJEDA AVTOR J UDIR kem simbol ZA BROM OGRAJA IZ MA LIH ZAVITIH STEBROV Športne SANI Železov OKSID > Športno TEKMOVANJE VPETIH panogah 'j1 ATM TMi VULKAN NA OTOKU MlNOANAO EDINA J0RD LUKA ETN SKUP PREOKOLUMB AMERIKE MEHKUŽEN ČLOVEK SP OSVAJA JALEC iHERNANDOl PIVO SKANDINAVSKI DROBlZ IZKLJUČNO VODNI PTIČ Dl > PRVAK IX PLOŠČICA IZ SKRILAVCA VRSTA KAČE GLASBILO V NAZIV NAGON ANTIČNO IME ZA DONAVO SL SKLADA TEU« DMGENT i DANKO. ‘ NAZIV ZA DOBRODELNE USTANOVE ZNANI SL EKONOMIST Škotsko KRILO NOČNO ZABAVIŠČE ZNAČILNA OBLIKA ORODJE Zanjc LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA STARO- ZIDOVSKI KRALJ OKENSKA NAV0JNCA mostov: ANTON AŠKERC SLEP10 VRSTA RISALNEGA PERESA IZRASTEK NA GLAVI ST EGIPT STVARNIK SVETA TATINSKA PTICA Ni dovolj ie lep obraz Naj-dekleta postala svetovni modni idoli — Mane-kenke prevzele delo hollywoodskih lepotic firmami še vedno privilegij le bele manekenke. Temnopoltemu naj—dekletu kot je Naomi.ki tudi spada med najbolj plačane in slavne manekenke, tovrstne pogodbe še vedno ni uspelo skleniti. Najbolj uspešne manekenke sveta zaslužijo lepe denarce. Pred petimi leti je najbolj plačana manekenka v New Yorku lahko zaslužila za enodnevno delo 5.000 dolarjev, danes pa v enem dnevu zasluži od 15.000 do 25.000 dolarjev. Njihov letni zaslužek lahko znaša tudi do 250.000 dolarjev. V sedemdesetih letih je moda postala globalni biznis, z njo pa so se pojavile tudi svetovno znane manekenke. Tisti, kijih uporabljajo za predstavljanje svojih izdelkov, vedo, da jim bodo prinesle velik zaslužek, kajti njihova lepota sc zelo dobro prodaja na vseh koncih sveta. Današnji modeli so razpeti med medijsko oglaševalno »mašinerijo« in modnimi revijami. Večina današnjih modnih kreatorjev v glavnem nima več V današnjem prestižnem svetu mode je svoje vodilno manekensko mesto našlo le nekaj svetovno najboljših deklet. To so dekleta, ki z lepim obrazom in telesom pomagajo prodajati različne vrste blaga po celem svetu. Tržniki so že od nekdaj izkoriščali lepa dekleta za vabo pri prodaji blaga. Pa vendar so današnje manekenke drugačne, kot so bile včasih. So prav tako privlačne, tudi spolno, kot nekdanje hollywoodske lepotice, ki so nekdaj opravljale to delo, so pa tudi slavne in prav tako znane kot sloviti modni kreatorji. Naj dekleta devetdesetih let so Na-omy, Linda, Christy, Claudia, Cindy, vendar se mladk, bolj vroča in sveža dekleta pojavljajo vsak dan znova. Zato dekle, ki se pojavi med najbolj plačanimi manekenkami, hiti »kovati železo, dokler je še vroče«. Največ denarja prinašajo manekenkam pogodbe s kozmetičnimi industrijami, kijih podpišejo za daljši rok. Pogodba Pauline Porizkove za ekskluzivno predstavljanje kozmetike znamke Estee Lauder je vredno več kot 6 milijonov dolarjev. Zaenkrat imajo pri sklepanju pogodb s kozmetičnimi Najbolj civilizirana pijača Hereško vino ali seri je staro že več kot dva tisoč tisoč let — Zorenje v hrastovih ____sodih — Umetnost mešanja starega in mlajšega vina pri polnitvi Ko je Kolumb s svojimi možmi Plul prek Atlantika novim odkritjem 'n slavi naproti, sije v družbi mornariških častnikov po obedu poplaknil grlo z belim vinom iz Jereza. To vino je bilo tako prvo vino, kije iz starega sveta prišlo v novi svet. Hereško vino ®li šeri, kot mu kratko rečejo, je sploh spremljalo španske, portugalske in druge drzne pomorščake na njihovih potovanjih po svetu, pila sta ga slavni Magellan in zloglasni Drake. A ne samo pomorščaki, z njim so se sladkali tudi drugi sloviti možje, kot je bil William Shakespeare, ki je slavo o hereškem vinu prenesel v Veliko Britanijo in na sever Evrope ter pomagal spodbuditi razcvet vinske trgovine. V 16. stoletju so bili Seriji med najbolj Priljubljenimi vini na kraljevskih dvorih po vsej Evropi. Njihova slava seje širila vse do današnjih dni, ko se "'nogi ljubitelji plemenite vinske kapljice strinjajo z besedami slavnega Pisatelja Somerseta Maughama, kije dejal, daje šeri najbolj civilizirana pijača na svetu. Pa tudi vinjak iz teh vin nikakor, ne zaostaja po kakovosti in se lahko kosa z najboljšimi francoskimi konjaki. Hereška vina pridelujejo v vinskem »Zlatem trikotniku« na jugu Andaluzije, njegove ogle pa predstavijo kraji Jerez de la Frontera, Puer-to de Santa Maria in Sanlucar de Bar-farneda. Vinogradi se raztezajo na 'ječ kot 13.000 hektarih. V povprečju dajo trte vsako leto okrog 200 milijonov kilogramov grozdja, ki ga stisnejo v 1,6 milijona litrov vinskega moš-*a- Ta čas je trgatev že opravljena, na s°ncu se suši samo še izbrano grozdje, 17 katerega bodo stisnili slovito de-^ertno vino šeri. V glavnem prevladuje sorta palomino, ki jo je okrog 90 °dxtotkov, ostalo sta sorti muškat in Pedroksimenez. Zasebnih lastnikov vinogradov je okrog 5000, naj večji del vseh Vinogradov pa je v lasti 46 vinskih družb, med katerimi jih je skoraj polovica tujih. Najstarejša med njimi je bila ustanovljena leta 1730. Že 120 let šteje združenje gojiteljev hereških vin, ki se imenuje Aces, kar je akronim celotnega imena Zveze gojiteljev in izvoznikov šerija. Pridelava je ostala v osnovi naravna, kot je bilo dolga stoletja. Vendar pa danes kakovost in proces dozorevanja nadzorujejo z najsodobnejšimi pripomočki. Elektronika in računalniki so našli svoje mesto tako v vinskih laboratorijih kot v izredno izpo- polnjenih obratih za polnjenje steklenic. Vinski pridelek hranijo in starajo v tisočih kleteh, bodegas, kot jim pravijo. Tu vino počiva v 516—litrskih hrastovih sodih. Les za sode uvažajo iz Amerike in ga skrbno izbirajo, da gre v obdelavo najboljši. Od soda je namreč tudi odvisno, kakšna bosta vino ali vinjak na koncu zorenja in staranja. Donegovanje šerija ni enostavno. Najmanj tri leta mora vino svet v številkah rv.vvN/v-v- SPET V GRAFU - SVET V GRAFU - SUET D GRAFU - SUET V GRAFU Razvitost telefonskega omrežja 56.00 45.00 fn--;...{ v 5 ♦ t 5 * « ■gl iP 313 li l i 20.00 -»•Z 10.00 16.00 f—fIh; FRANCIJU SLOVENIJA JUGOSLflUIJfl SUICA UZHODNA EUROPA DL-mn Telekomunikacije so tisto področje, na katerem se dandanes ustvajajo Sromni dobički, saj se z razvojem komunikacijskih povezav vseh vrst zastavlja ena od osnov razvoja, kar je med drugim pokazala tudi nedavna v®tovna razstava Telecom ’91 v Ženevi. Vzhodna Evropa in z njo seveda "di mi smo v tem pogledu močno zaostali za razvito Evropo in precej dela as Se čaka, da bomo ujeli korak z njo. Graf tega tedna prikazuje telefon-ko razvitost, merjeno s številom telefonskih naročnikov na 100 prebival- zoreti v sodih, predno sploh smejo poslati na trg prve steklenice. Vino namreč starajo po posebni solera metodi tako, da mešajo vino iz več sodov. Sodi, napolnjeni z vinom le do polovice, so naloženi v piramido. Na dnu je najstarejše vino, na vrhu pa najmlajše. Ko šeri stekleničijo, ga odvzamejo iz najnižjih sodov, odtočeno pa dopolnijo z vinom iz višje plasti in tako naprej. Pri šeriju torej ni mogoče govoriti o vinskem letniku v pravem pomenu besede. Kleti niso le shrambe, njihova okolica je običajno zelo lepo urejena in prirejena za turistične obiske. Vsako leto jih obišče na tisoče turistov iz vsega sveta, da bi videli, kje so doma slovite pijače, kot so: Cherry Tio Pepe, La lna, Fino Quinta, Bristol Cream. Pravzaprav šerija še najmanj ostane v Španiji. Kar 85 odstotkov ga izvozijo v 110 držav sveta. Največji ljubitelji šerija so po izvozu sodeč Britanci in Nizozemci, takoj za njimi pa Nemci. V donosen posel s pridelavo, nego in prodajo šerija in njegovega destilata je vključena polovica domačega prebivalstva. Njihov kruh je trta. Seri je že od vsega začetka imel ljubitelje daleč zunaj svoje domovine. Prvo trto so na južnoandaluzijskih tleh zasadili stari Rimljani. Kot pričajo viri, naj bi se to zgodilo leta 376 pr. n. št. Že čez nekaj stoletij je glas o dobrem vinu že dosegel večni Rim in ladje so začele voziti amfore, polne hereškega vina, v prestolnico rimskega cesarstva. Za Rimljani so se s šeri-jem sladkali nadaljnji osvajalci tega dela sveta, od Vizigotov do Vandalov. Mavri, ki so tu vladali pol tisočletja, so vinu dali ime šeri. Sedanji Jerez so namreč imenovali Šeriš. Ime kraja se je po izgonu Mavrov iz Španije sicer spremenilo v Xeres in končno v sedanji Jerez, vino pa je ohranilo mavrski koren. Na mnogih steklenicah je geografsko poreklo vina še vedno označeno z vsemi tremi imeni Jerez—Xeres—Cherry. MiM S MINI ZANIMIVOST: SK DVOJNA KATASTROFA Na jugu južnoameriškega kontinenta je prišlo do prave ekološke katastrofe. Na tisoče pingvinov, ki so prišli na atlantske obale Patagonije na vsakoletno parjenje, je zajel razlit naftni madež. Kljub prizadevanjem reševalcev je večina ptic poginila, z njimi vred pa tudi mnoge druge živali. Ekologi se boje, da bo izumrlo nekaj redkih živalskih vrst s tega območja. V notranjosti pa je vulkanski pepel po izbruhu Hudsona ogrozil pol milijona ovac, ki bodo zaradi uničene paše in zasipanih vodnjakov najverjetneje tudi poginile. Vedno zmaga tisto, kar se zdi najbolj nemogoče, in kar je najmanj verjetno, je v resnici najbolj gotovo. A. HITLER Foto in PC Fotografsko oko za oseb-ni računalnik Odkar vse mogoče podatke obdelujejo z računalniki, je seveda marsikdo pomislil, kako lepo bi bilo, ko bi lahko v računalniško obdelavo poslal tudi fotografije. To je seveda že nekaj časa možno z najrazličnejšimi programi, ki prenašajo že posnete in v fotografski temnici narejene slike ali tiskano slikovno gradivo v računalnik, zdaj pa so na voljo tudi posebne fotografske kamere, s pomočjo katerih je mogoče narejene posnetke neposredno vložiti v računalnik. Med novejšimi in najbolj izpopolnjenimi digitalnimi fotografskimi kamerami je izdelek kalifornijskega podjetja Logitech, katerega miške so dobro znane tudi slovenskim uporabnikom računalnikov. Za razliko od drugih digitalnih kamer, ki shranjujejo posnetke na diskete ali druge zunanje magnetne medije, fotoman, kot se kamera imenuje, posnetke shranjuje naravnost v svoj notranji spominski čip. Prenos v računalnik je zato hiter in neposreden, kamero je treba le priključiti na serijski priključek in že je mogoče posnetke uporabiti v različnih programih. Skopnelo zlato Od bajne gore sovjetskega zlata je ostalo le _________malo___________ Vohunske zgodbe, ki govore o življenju za nekdanjo železno zaveso, se rade ukvarjajo z bajnimi sovjetskimi zlatimi rezervami, v katere pa niso verjeli samo pisci zgodb. Vedelo se jc, da ima Sovjetska zveza v državnih trezoijih zares ogromne zaloge zlata, saj je z njim vedna plačala, kadar je morala kaj uvoziti, pa ni imela dovolj deviz. Ocene strokovnjakov so govorile, da znašajo sovjetske zlate rezerve okrog 2.721 ton zlata. Vendar se je tudi ta mit povsem zrušil, ko je vodilni sovjetski ekonomist Grigorij Javlinski izdal skrivnost, da so državne zlate rezerve več kot desetkrat manjše in da znašajo samo 218 ton. Kam je izginilo zlato bogastvo? Kdo gaje porabil? Javlinski trdi, da so ga večino prodali v osemdesetih letih na svetovnem trgu za devize, 500 ton pa je šlo za plačilo novejših računov. Drugi poznavalci pa menijo, da tolikšnih zlatih rezerv Sovjetska zveza nikoli ni imela in da so napačne ocene slonele na zgrešenih prepostavkah ameriške vohunske agencije CIA. Odkrito se tudi govori o velikih krajah zlata iz rezerv, Umazanega početja sta osumljena tako armada kot zloglasna in zdaj že razpuščena KGB. Slednja je imela celo lastne rudnike zlata, v katerih so suženjsko delo opravljali kaznjenci. lastne ekipe manekenk, raje najamejo najbolj znane manekenke. Se vedno pa zahtevajo od dekleta, ki želi postati manekenka, da mora biti vitka, dolgih in ravnih nog, izrazitih ustnic in ličnic, velikih oči ter lepe polti. Toda to, kar ji je poklonila narava še ni dovolj, svoj videz mora vseskozi ohranjati, na delo ne sme prihajati s podočnjaki ali z zabuhlim obrazom. Prav tako vsaka ženska, kije lepa, še ne more biti tudi najboljši model. Dobra manekenkenka se zna spretno gibati pred kamero, lepo smejati, skratka v svojo lepoto mora vdahniti tudi nekaj osebnosti. Revščina narašča Na svetu že več kot mili-______jardarevežev__________ Svetovna banka je v svojem poročilu za letošnje leto navedla kaj malo spodbudne podatke in ocene. Strokovnjaki te organizacije ocenjujejo, da je na svetu že več kot milijarda popolnih revežev. Predvsem je huda revščina doma v tako imenovanem tretjem svetu, se pravi v nerazvitih deželah in deželah v razvoju, najbolj revna celina na svetu pa je Afrika. Da bi odpraviti najhujšo svetovno revščino, bo treba najmanj osem let vlagati precejšnja sredstva pomoči, sicer bo revščina še naraščala. V manj razvitih in nerazvitih državah so zabeležili najnižjo stopnjo rasti nacionalnega bruto dohodka od leta 1982 naprej. Ob nezadržni eksploziji prebivalstva je opazno stalno zmanjševanje rasti nacionalnega bruto dohodka. V nekaterih državah dosega stopnja rasti le 0,2 odst., čeprav jc še pred nekaj leti bila večodstotna. Svetovna banka napoveduje, da bo prihodnje leto povečala posojila na 22 milijard ali celo 25 milijard ameriških dolarjev, zmanjšala pa bo nevračljiva posojila, ki so od lani, ko so dosegla rekordno vsoto 5,7 milijarde, letos že padla na 2,1 milijardo ameriških dolarjev. • . >51 • vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba HjjjjHBIHP S : : H P.C.: Živiva skupaj z mamo, ona na zimo, jaz na jesen življenja. Druga z drugo sva včasih potrpežljivi, včasih nepotrpežljivi, včasih ljubeznivi, drugič neljubeznivi. Mamo vedno manj zanima cvetje, ki ji ga polagam na nočno omarico. Ne popek vrtnice ne osula roža je ne pritegneta več. Včasih jo hočem z imeni bližnjih vrniti nazaj. Včasih imena najbližjih ne zaležejo več, ob imenu kakega znanca ali soseda iz svoje rane mladosti pa oživi. Tudi sama opažam, da se najraje spominjam rane mladosti. Ko se ustalimo in prevzamemo bremena odraslosti, nismo več tako svetli in svobodni kot prej. Kadar oživi, ji na obrazu zasije nasmeh radosti, a to je vse redkeje. Včasih ogrejeni v svojih njene kljub odetosti v odeje mrzle roke. Včasih se oklepa besed »rada le imam« in čeprav sem ji rekla kaj precej nasprotnega, jo pustim v veri, da sem rekla prav to. Ne bi ie pa mogla pogosto varati, tudi ce bi hotela, ker v svetu, v katerega od- ŽIVLJENJE Z MAMO roko, a v srcu zavpijem še Vsi smo grešniki, močneje. Včasih jo blagrujem. Ne pozna več ne sovraštva, ne zavisti, ne požrešnosti in ne občutka krivde pred preveč pridnimi gospodinjami, ki se ga spominjam pri njej še iz otroštva. Počutila se je krivo, ko so ji kazale svojo pridnost in se kljub modrini neba in preve-jeni bistrosti, ki sem jo opažala v njeniti očeh, teh krivd ni ,,,, uijijuouj nu^u uu- znala ubraniti. Mene je obva-, lan, a prepričan v svojo Jugos-rovala takih strahov. lavijo od Triglava do Gevgelije. mislila, da je Težko bi ločila krivca oa pra- Zadnjič so po televiziji oddajali pogovor med mladim hrvaškim gardistom in starejšim vojaškim poveljnikom med predajo ene izmed vojašnic. Gardist je rekel, da vojaka že četrtič pušča na svobodo, on pa bo najbrž spet streljal nanj. Gardist je bit v lepi novi uniformi, s črno baretko na glavi, vojak je bil v pomečkani, zdelani uniformi videti bo- i : Včasih sem odpuščanje tisto zadnje, kar moramo opraviti v življenju, da bi živeli in umrli v miru in svobodni. Zdaj ne mislim več tako. Zdaj vem, da ne moremo odpustiti in da nam ne more nihče odpustiti. i pravičnika. Ali res moramo vse resnice zase preživeti na lastni koži in se ne moremo ničesar naučiti iz knjig ali zgodovine!? Preden ne doživimo svojih zmot, jih ne razumemo in jih ne moremo spremeniti. S : : a, ker v svetu, v katerega od haja in je včasih že napol v njem, vedo o življenju precej več kot mi. Včasih, ko mi je dovolj trpljenja obeh, zavpijem na ves glas, ko zagledam njeno shuj-^ sano, od prosojnih žilic modro POTA m s% O NOVOMEŠKIH KIOSKIH DRUGIČ NOVO MESTO — Bojazen, kako bodo po mestu rastoči kioski za prodajo hitro pripravljene hrane in brezalkoholnih pijač prinesli veliko več preglavic in vroče krvi kol pa koristi, se potrjujejo iz dneva v dan. V ponedeljek so svoj glas dvignile matere otrok, ki obiskujejo šmihel-sko šolo. Dobesedno na šolskem dvorišču stoji kiosk, Kocjančičev bife imenovan, katerega lastnik na črno in pod pultom svojim gostom ne glede na to, ali z glavo sploh dosežejo višino šanka, toči žganje. Čeprav za kaj takega sploh nima dovoljenja in čeravno v izdanem dovoljenju črno na belem piše, da lahko streže le brezalkoholne pijače. Inšpektorji so ga v ponedeljek sicer obiskali toda prelomnih sprememb v ravnanju gostinca si tudi po tem obisku ni obetati Res. le kdo je bil toliko pameten in naiven (?), da si je dovolil izdajati dovoljenja na tovrstnih lokacijah? Kot da za naše šolarje ni že dovolj drugih podobnih skušnjav! Brez krivca za nesrečo v bazenu Sodišče ustavilo postopek zoper Nikola Rebo in Josipa Bevca, obtoženima, da sta posredna krivca za utopitev 13-letnega fantiča v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Dobra Štiri leta je že tega, kar je v zunanjem bazenu zdravilišča v Dolenjskih Toplicah prišlo do tragične nesreče, v kateri je izgubil življenje 13-letni fantič; dogodek je dobil sodni epilog šele te dni. Kot posredna krivca za nezgodo sta se v postopku znašla 48-letni Nikola Reba iz Metlike, takrat vodja bazena v Dolenjskih Toplicah, in 52-letni Novomeščan Josip Bevc, odgovoren za varstvo pri delu v Tovarni zdravil Krka. IZGINILA OTROŠKA BUNDA — 26. oktobra med 10. in 11. uro je iz garderobe glasbene šole v Črnomlju izginila otroška bunda, s čimer so starši Ane L. iz Kanižarice oškodovani za vsaj tisočaka. UKRADEL ŽAROMET — Še neznani storilec je 26. oktobra med 22. in 23.45 uro s pred bazenom v Dolenjskih Toplicah parkiranega osebnega avtomobila Daniela Kuma iz Podhoste ukradel levi prednji žaromet in lastnika oškodoval za poldrugi tisočak tolaijev. OB DOKUMENTE — V noči na 25. oktober je nekdo vlomil v osebni avto Milana Uhana na Jerebovi ulici v Novem mestu in iz vozila odnesel dokumente. Kaj bo z njimi, ni jasno. VLOMA V VELIKEM GABRU — Oba se pišeta Franc Kozlevčar, oba imata zidanice v Martinji vasi in oba sta prejšnji teden prijavila vlome. Neznani storilec je namreč med 23. in 25. oktobrom vlomil v njuna objekta, si ju podrobno ogledal, vendar odšel praznih rok. Z vlomom narejene škode je bilo skupaj za 3.500 tolariev. OSTALA BREZ GLASBENIH UŽITKOV — V noči na 23. oktober je še neznani storilec vlomil v osebni avto Sonje Kumer iz Lebanove ulice v Novem mestu. Predrznež je iz vozila odmontiral radiokasetofon, vreden 1.500 tolaijev, in ga seveda odnesel s seboj. VLOM SKOZI OKNO — Še v noč na 13. oktober sega vlom v vikend Novo-meščana Bogomila Strmca na Velikem Orehku. Iz vikenda je izginil radiokasetofon, vreden 2.500 tolarjev. TATVINA V NOVOLESU — V času rned 17. in 23. oktobrom je nekdo iz Straškega Novolesa ukradel elektromotor in vidia žago, novolesovci so s tatvino prikrajšani za vsaj 11.000 tolarjev. Kdo je novi lastnik strojev, možje postave tačas še ugotavljajo. TATVINA V GARDEROBI NOVO MESTO — V noči na 25. oktober je nekdo v garderobi novomeškega Revoza iz hlačnega žepa Haruna Hon-siča zmaknil 2.800 tolaijev in 200 nemških mark, izračun kaže, da je Honsič oškodovan za preko 10 tisočakov. Obtožnica jima je očitala, da sta kot odgovorni osebi z malomarnim in V boju zoper steklino kar 96 odstotkov lovcev Domala neverjetna udeležba v sobotni akciji po-_______laganja vab_________ NOVO MESTO — Minulo soboto je, kot smo pisali že v prejšnji številki DL, po Dolenjski, Beli krajini, Posavju, Kočevski, tudi na območju celjske, mariborske, murskosoboške in ptujske regije potekata obsežna akcija polaganja vab za boj proti steklini. V akciji je sodelovalo okoli 11.000 lovcev, ki so tega dne lisicam položili 160.000 vab s cepivom proti steklini, povsem je akcija uspela tudi na Dolenjskem. Po besedah Staneta Gabrijela, tajnika Zveze lovskih družin Novo mesto, ki združuje novomeške, trebanjske in tudi del sevniških lovcev, je bila udeležba enkratna. Akcije seje namreč udeležilo kar 96 odstotkov od 1.250 v zvezi včlanjenih lovcev, kar je dovolj ilustrativen podatek o deležu lovske organizacije v tej doslej najobsežnejši borbi s steklino. Nemara ni odveč na tem mestu vnovič opozorilo lastnikom psov, naj imajo štirinožce pripete, kajti kontrola nad tem je v teh dneh še posebej poostrena. splošno nevarnim ravnanjem ter neupoštevanjem predpisov o varnostnih ukrepih zakrivila nesrečo, da sta ravnala v nasprotju z Zakonom o varnosti v urejenih kopališčih ter da nista zagotovila opreme in naprav za varno obratovanje bazena. Ali nekoliko podrobneje; Nikola Reba naj bi bil kriv, ker ni poskrbel za zavarovanje odtočne cevi premera 26 cm na stiku med dnom 3,65 metra globokega bazena in njegovo steno, saj je s cevi že pred leti odpadla železna palica in bi jo torej moral nadomestiti z. novo. Tako pa je 14. julija 1987 okoli 18.30, ko se je v bazenu kopalo več ljudi, pričel izpuščati vodo ter prekomerno odprl loputo odtočne cevi v odtočnem jašku, kar je povzročilo povečano silo iz bazena iztekajoče se vode. Zaradi tega naj bi v tistem času med kopanjem in potapljanjem zašel z nogami v nezavarovano odtočno cev 13-Ietni Ferid Kadribašič, se zagozdil pod privzdignjeno loputo, kar naj bi povzročilo njegovo utopitev in smrt. Bevčev delež pri tej nesreči naj bi bil v tem, ker kot pooblaščena oseba službe OBRAČUN Z NOŽEM DOB PRI MIRNI — V Kazensko-poboljševalnem domu Dob pri Mirni je prišlo 26. oktobra okoli 20.20 do novega obračuna med obsojenci. 23-letni Boris T. je med prepirom z nožem v levo roko zabodel soobsojenca, 26-letnega Roberta K. Podrobnosti dogodka niso znane. varstva pri delu vsaj od leta 1981 naprej ni zagotovil pregleda varnostnega stanja bazena. Obtožnica s približno take vrste vsebino je bila vložena 5. junija 1989, toda temeljni javni tožilec jo je potem, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino v Ljubljani o vzroku za nastanek smrti 13-letnega kopalca, 7. oktobra letos umaknil. Zakaj? Izvedensko mnenje je namreč pokazalo, da očitani ravnanji Nikola Rebe in Josipa Bevca nista v vzročni zvezi s smrtjo mladega Ferida. Na podlagi take odločitve temeljnega javnega tožilca je novomeško sodišče sprejelo sklep, da se kazenski postopek zoper Rebo in Bevca ustavi. B. B. _______Srbi raztrgali tolarje Kaj je na poti po Srbiji doživel zasebni avtoprevoznik Milan B. ŠENTJERNEJ — Na tukajšnji postaji milice seje v soboto, 26. oktobra, oglasil Milan B., doma iz Hrvaškega Broda, sicer zasebni avtoprevoznik, ki se je večer poprej vrnil s poti po Srbiji, kamor se zagotovo zlepa ne bo več vrnil. Tako vsaj je moč sklepati po vsebini njegove zgodbe. Milan seje na pot po Srbiji odpravil v začetku minulega tedna, 22. oktobra je bil s svojim tovornjakom znamke Mercedes, h kateremu je imel pripet tudi priklopnik, na njem pa je bilo osem osebnih avtomobilov znamke Lada Samara, nekje pri Indžiji. Okoli 19. ure so tovornjak ustavili oboroženi vojaki, med postopkom pa voznika pretepali in ga maltretirali ter premetali avto in opremo. Milanu so zatem brez vsakega potrdila odvzeli 400 nemških mark in 2.600 din, medtem ko so pred njegovimi očmi raztrgali 2.400 slovenskih tolaijev. Po treh urah in pol takšnega maltretiranja so ga naposled izpustili. Takšna je zgodba, ki jo je Milan opisal šentjernejskim miličnikom, možakar se je s poti vrnil šele v petek zvečer, zanesljivo pa si bo po takšnem potovanju privoščil kak dan odmora. Je za epidemijo kriva voda? Vzrok okužbe metliških otrok še raziskujejo METLIKA — Čeprav so metliški delegati imeli na zadnji seji skupščine na voljo informacijo o preskrbi s pitno vodo v občini v sušnem obdobju, pa so razpravljali predvsem o problemih, ko je vode dovolj. V zadnjem Času je namreč veliko otrok na različnih koncih občine zbolelo, in kot je dejal dr. Blaž Mlačak, bi to lahko poimenovali kar epidemija vnetja prebavnega sistema. Otroci so imeli drisko ter bruhali. Vir okužbe sicer še raziskujejo, sum pa je padel tudi na (pitno) vodo. Ta metliška voda je namreč kar pol leta bakteriološko oporečna, kar je moč ugotoviti iz raziskav, kijih opravljajo vsak mesec. Resje, da pitne vode še niso posedli na zatožno klop, zato pa ne bi bilo odveč, če bi odgovorni redno in hitreje obveščali krajane o (ne)pit-nosti te vode. Še posebej bi morali BREZ PLAČILA DO TELEFONA NOVO MESTO — V ločenskem Standardu Mercatorju, točneje na oddelku, kjer prodajajo pohištvo, je s police izginil telefon, vreden natanko 5.737,00 tolarjev. Nič nenavadnega navsezadnje, tatvin, takšnih in drugačnih, smo vajeni, nenavadno je le, ker so trgovci za čas kraje navedli kar obdobje med 10. in 17. oktobrom in ker je imel zmikavt čas telefon vzeti iz embalaže, prazno škatlo pa vrniti na staro mesto. Veijamemo, da tatvina kakšne omare ne bi potekala enako enostavno. ODKRILI STORILCA KOČEVJE — 23. oktobra so miličniki odkrili dva dni prej ukradeni avtomobil zastava 128, last Antona Žagarja iz Ljubljanske ceste 33. Ugotovili so tudi, daje storilec Z. K. iz Kočevja, ki se je izgovarjal, da se mu je tisto noč mudilo v Ljubljano, pa ni imel drugega prevoza. Po parkiriščih je iskal avtomobile in našel tega, v katerem so bili tudi ključi. Storilec bo moral sodniku še pojasniti, zakaj je skušal avto v Ljubljani prodati. imeti najnovejše podatke šole, vrtci, tovarne. In ne nazadnje, če vsi že toliko negodujejo nad oporečnostjo vode, ki priteče iz pip, mar ne bi bilo dobro, če bi se metliška občina vključila v slovenski ekološki projekt, v katerega so vključene tudi svetovne banke z ugodnimi posojili',’ Četudi namreč tokrat za epidemijo v metliški občini ni bila kriva voda, pa se to lahko primeri že jutri. MB,—J. • Med tistimi, ki so najbolj temeljito in vestno spremljali selitev vojakov JA iz Slovenije, so bili Romi. To je potrdil tudi 28-letni Drago Brajdič iz Prečne, ki se je ondan skoraj natanko ob uri strahov nasilno vselil v izpraznjeno stanovanje bloka v Bršljinu. Četudi je bil možakar toliko »fer«, da je zasedel le kuhinjo, je v novem stanovanju prebival le do jutra, nakar je bil deležen enako nasilne izselitve. • Vse do minulega petka je v svinjaku Terezije Šušteršič na Gornjem Vrhu veselo krulil prašičji mladič. Prijaznega oglašanja pa je bilo naenkrat konec. Sušteršičeva je bila prek noči ob petnajstkilogram-sko živalco, kateri je bila v daljni prihodnosti namenjena podoba krvavic, klobas, salam, šunk in kar je še ostalih tovrstnih dobrot. • 25. oktobra je prišlo do požara v pisarni stavbe na Cesti herojev 27 v Novem mestu. Ogenj je nastal zavoljo napake v termostatu električne peči, tako da se je najprej vlagalo plastično ohišje, nakar se ja požar razširil še na zavese, p rep togo in stol. Verjeli ali ne, gasilci so bili na mestu požara v dobri minuti Nič čudnega, ogenj se ie namreč pojavil v njihovi pisarni. Škode je bilo tako za vsega 10 tisočakov. MUPOVCI POBRALI DEVIZE METLIKA — 25. oktobra okoli 17. ure so se z delovišča v Bosni in Hercegovini vračali domov slovenski delavci Edvard Zabukovec in Anton Matič iz Rakeka ter Roman Jernejčič iz Dobca pri Cerknici. Na mejnem prehodu v Metliki so potožili, kako jih je pred mejo ustavila hrvaška policijska patrulja in jim brez ustreznega potrdila ali dokumenta zasegla 510 mark, 60 avstrijskih šilingov in 11.000 italijanskih lir. Vodja metliške mejne enote je po telefonskem pogovoru s komandantom policijske postaje v Ribniku vendarle dosegel, da so mupovci oškodovancem naposled vrnili odvzete devize. ZALETEL SE JE ZALETEL KOČEVJE —24 oktobra ob 17.50 seje zgodila na Ljubljanski cesti v Kočevju huda prometna nesreča. 26-letni Slavko Zaletel iz Klinje vasi je vozil iz Mahovnika proti središču Kočevja kombi, last Prašičereje. Pri pošti je iz neznanega vzroka zapeljal na svojo levo stran cestišča in silovito trčil v avto yugo, ki je tam čakal, da bi zapeljal na levo v Rožno ulico. Ob trčenju je yuga odbilo 24 m daleč. Voznik yuga Milan Bauer in sopotnica Bosiljka Bauer, oba iz Morave, sta bila huje poškodovana, prav tako tudi voznik kombija. Škode je za 150 tisoč tolarjev. »Kaj veš o prometu?« že štiriindvajsetič TREBNJE — Tukajšnji svet za preventivo in varnost v cestnem prometu je s pomočjo občinske ZŠAM, AMD Trebnje, postajo milice in osnovnih šol Veliki Gaber, Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert pripravil 22. oktobra v trebanjski osnovni šoli tradicionalno, že 24. občinsko kolesarsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«. V nižji kategoriji je posamično zmagal Grmovšek pred Žganjarjem (oba Trebnje) in Korelcem (Mirna), ekipno pa OS Trebnje pred OŠ Mirna in OS Veliki Gaber. V višji skupini je prvo mesto pripadlo Bizjaku (Šentrupert), drugo’ Pungartniku (Trebnje) in tretje Uhanu (Šentrupert), medtem ko je ekipno slavila OŠ Šentrupert pred OS Trebnje in OŠ Veliki Gaber. Najbolje uvrščeni posameznik iz OŠ Mirna s prilagojenim programom je bil Mikec. Pokrovitelj tekmovanja je bila PGP Trebnje. KAM JE IZGINIL PORSCHE? NOVO MESTO — 23. oktobra med 2.30 in 3.00 je še neznani storilec ukradel osebni avtomobil znamke porsche 944, last Novomeščana Andreja Uhla. Vozilo, za katerim do ponedeljka še ni bilo otiplji-vejših sledi, je vredno vsaj nekaj sto tisoč tolarjev. SOE^ ZARADI RPEVELIKE HITROSTI GA JE V OVINKU ZANESLO - Vsega ena hujša prometna nezgoda se je minule dni pripetila na dolenjskih cestah. Do nje je prišlo 26. oktobra okoli 22. ure na regionalni cesti v naselju Grič. 41-letni Ivan Biadov iz Kočevja seje tega večera peljal z osebnim avtomobilom Z-101 po cesti iz Bistrice proti Kanižarici, v Griču pri Dobličah pa ga je zavoljo prevelike hitrosti v ostrem desnem ovinku zaneslo na levi vozni pas. Iz nasprotne smeri seje takrat z osebnim avtom jugo pripeljal 26-letni Jože Kapš iz Ravnega, slednji seje trčenju sicer umikal, vendar je med vozili vseeno prišlo do trčenja. Telesno sta se v nezgodi poškodovala Biadov sopotnik Andrej Crnkovič, 23, iz Trate in Kapšev sopotnik Alojz šmalcelj, 28, iz Podgrada. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo na zviti pločevini pa so ocenili na 60.000 tolarjev. Je šlo res za nasilje nad Romi? O dvodnevnem rušenju romskega našel a Šmihel pri Novem mestu — Od-ločbe izdane že 15. julija — V Žabjek se je preselilo le 18 ciganov NOVO MESTO - Malokateri dogodek na Dolenjskem je bil deležen tolikšne medijske pozornosti kot rušenje romskega naselja v Šmihelu pri Novem mestu prejšnji torek. Golo dejstvo, daje tisti torek vsaj začasno na pragu zime ostalo brez strehe nad glavo kakih dvanajst družin, utegne biti namreč še kako dobra podlaga za pisanje o dolenjski nečlovečnosti, nerazumevanju za reševanje romske problematike, nasilju nad Romi, le da ima tudi ta zgodba, kot pač vsaka druga, dve plati: Urbanistični ter komunalni in sanitarni inšpektor UIS Novo mesto so si skupaj z referentom za romska vprašanja pri SO Novo mesto prvič podrobneje ogledali naselje v Šmihelu letošnjega 23. aprila. V zapisnik so med drugim zapisali tudi te vrstice: »Pred leti je bil ob železniški progi Ljubljana — Karlovec v Šmihelu na družbenem zemljišču zgrajen zidan pritlični objekt z minimalnimi stanovanjskimi površinami za devet družin. V objekt je bilo naseljenih devet romskih družin, s tem je soglašala tudi šmihelska krajevna skupnost. V zadnjem času pa je število Romov tu nesluteno naraslo, gre predvsem za nove, samovoljne priselitve. Priseljeni Komi so na privatnih zemljiščih — gre za gozd in travnik — postavili šotore ter barake. Slednje so večidel grajene iz raznih odpadnih materialov, največ iz stare pločevine, odpadnega lesa, vezanih plošč, polivinila itd., brez posebnih temeljev ati plošč. Gozdna in kmetijska zemljišča, ki so jih zasedle na črno naseljene romske družine, so degradirana, travniki so poteptani in zasmeteni, gozdovi pa načeti z divjo sečnjo in prav tako polni odpadkov. Romsko naselje je v celoti močno neurejeno, zasmeteno z odpadki organskega in anorganskega izvora, na črno naseljeni del pa je brez vode in stranišč.« Komisija je ob tem prvem ogledu naštela kar 21 takih objektov, njih opisi so si bili dokaj podobni. Za barako Mileta Tudje so inšpektorji, denimo, zapisali: »Objekt tlorisnih dimenzij 2,5 krat 7 metra je zgrajen iz. odpadnega lesa, ima dvokapno streho, pokrito z vezano ploščo in polivinilom, služi do ene polovice za hlev, druga polovica pa za bivanje.« Na podlagi vsega tega so komunalni in urbanistični inšpektorji lastnikom teh objektov že 15. julija izdali odločbe, po katerih bi morali na črno postavljene barake odstraniti v roku tridesetih dni. Hkrati je komunalni inšpektor zahteval tudi, da očistijo zasvinjano okolico. Nihče se zoper takšne odločbe ni pritožil, toda novi pregled, opravljen 6. septembra, je pokazal, da jih je le malokdo resno jemal. Le Boris Brajdič, Bruno Jurkovič in Darko Tudja so upoštevali odločbe inšpektorjev ter svoje objekte odstranili; prva dva sta si v zameno za barako postavila šotora iz vej in polivinila, medtem ko barake Lucije Brajdič ni bilo več, ker ji je v tem času pogorela. Prav nihče pa se v tem času ni preselil na ponujeno novo in komunalno urejeno lokacijo v Žabjeku. In tako se je pač zgodilo tisto, čemur smo bili priče prejšnji torek in sredo. Blagoslov za rušenje je dala občinska vlada, ki je tudi krila stroške dvodnevne akcije kot tudi stroške preselitve Romov v Žabjek. »Toje bilo prvo takšno masovno rušenje romskega tabora, zato nemara tudi tak odmev,« je po dvodnevnem bivanju v Šmihelu, kjer je nadzoroval dogajanje, povedal Rudi Škof, sanitarni in komunalni inšpektor UIS Novo mesto. »Naše de- lo je bilo pač odstraniti na črno postavljene objekte, za ostalo bi morale skrbeti druge službe. V dveh dneh smo tako skupno odstranili 16 objektov, pet pa sojih Romi sami, nekaj že prej, nekaj pa v času naše akcije. Sklep izvršnega sveta je pač bil, da lahko v Šmihelu ostanejo le tisti Romi, ki so tu stalno prijavlje- ni, ostali naj bi šli tja, od koder so prišli, največ jih je v Šmihel prišlo iz Žabjeka. Rušenje je potekalo počasi, delali smo obzirno, vsako barako smo razstavili in dele zložili na poseben prostor, kjer jih je lahko vsak lastnik prevzel. Romom smo dali čas in tudi pomoč, da ostanke barake naložijo na tovornjak, ki jih bo odpeljal v Žabjek; tam naj bi si zgradili nova bivališča. Koliko jih je to možnost izkoristilo, ne vem, zanesljivo pa ne vsi.« Da slednje še kako drži, je v petek potrdil Bogdan Hudorovac, ko je z družino obiskal naše uredništvo. Bilje ogorčen. »V Šmihelu sta- nujemo že 14 let, poleg mene, žene in dveh majhnih otrok živita z. nami še 72-letna mama in brat. V Šmihelu smo stalno prijavljeni, obljubili so nam, da bomo lahko tu zato tudi ostali. Toda sedaj smo ostali brez strehe nad glavo, brez barake, kije stala na privatni zemlji. Že dve noči spimo pod milim nebom. Bili smo že pri Poldetu, Riflju, Milošu, toda pomoči ni, od barake je ostal le kup drv, ki jih lahko imam za kurjavo. Toda kje in kako naj pridem do lesa za novo barako?« Odgovor smo poiskali pri Milošu Šuštarju, predstavniku novomeške vlade, ki je vseskozi bdela nad dogajanjem. »Nihče od Romov se z menoj o tem ni pogovarjal, navsezadnje Da je naše stališče jasno: kdor je v Šmihelu stalno prijavljen, naj tam tudi ostane. Če je ostal brez barake, naj si novo postavi sam, toda ne na zasebni zemlji, pač pa na za to določenem prostoru. Mi mu bomo pri tem pomagali enako, kot pomagamo tistim, ki si gradijo nove domove v Žabjeku. Doslej je takih v Žabjeku 18, ostali so se razbežali kdove kam. Prav danes (petek — op.p.) sem podpisoval naročilnice za palete, žeblje in druge vrste gradbeni material, ki ga Romi potrebujejo pri gradnji novih domov.« B. BUDJA BARAK NI VEČ, KJE SO ROMI?-Dva dnije trajalo rušenje na črno posta vljenih barak v romskem naselju Šmihel pri No vem mestu (na posnetku), od kakih 50 ali 60 Romov, ki so ostali brez strehe nad glavo, se jih je na novo lokacijo v Žabjeku do minulega petka preselilo vsega osemnajsi (Foto: B. B.) ŠPORTNI KOMENTAR Nov verz v stari pesmi Petkova izredna skupščina NK Elan je ob vseh bolj ali manj znanih ugotovitvah vendarle prine-________________sla nekaj, kar obeta___________________ NOVO MESTO — Ne po vsebini, pač pa le po sporočilu, ki ga je ljubiteljem nogometa na Dolenjskem poslala, se je petkova izredna skupščina NK Elan razlikovala od zadnjih nekaj podobnih druženj. Kar nekam čudno znano so namreč zvenele ugotovitve, da denarja ni, da igralci še do danes niso dobili povrnjenih potnih stroškov celo z lanskega prvenstva, da je klubska uprava več ali manj znova odpovedala, da je delo slonelo zgolj na nekaj posameznikih (tudi imena teh so vseskozi enaka) in da so temu primerni pač tudi rezultati. Eno z drugim več kot dovolj za utemeljitev, zakaj so nogometaši Elana spomladi izpadli iz prve republiške lige, čeravno gre vzroke temu iskati predvsem v kuharskih spretnostih vodilnih mož slovenske nogometne in sodniške organizacije. Elanovci danes z dokaj spremenljivim uspehom brcajo v območni nogometni ligi, zaledje kluba je vse tanjše, luknja v mošnji vse večja. Petek naj bi bil dan, ki naj bi Elanu odprl pogled v lepši jutri. Nele zavoljo zagotovil trenerja, da je ekipa dobra, da ima članska ekipa na voljo 19 igralcev, od katerih se jih polovica tudi udeležuje treningov, pač pa zavoljo dveh razlogov. Ker je skupščina glasno in jasno povedala, da je prvi in edini cilj novomeških nogometašev osvojiti prvo mesto in se tako vrnili v I. državno ligo, in drugič, ker se je za garanta takšnega cilja ponudil Studio D, regional- na novomeška radijska postaja. Za novomeški nogomet zgodovinski dogodek je, da je klub, ki bo februarja prihodnje leto slavil 70 let obstoja, vendarle dobil pokrovitelja, la pa bo, kot je na skupščini jasno in glasno poudaril Sandi Pirš, odgovorni urednik Studia D, naredil vse, kar je v njegovih močeh, da dolenjski nogomet zleze iz blata, v katerega se ne zgolj po svoji krivdi vse bolj pogreza Ljubljani je preprosto potrebno dokazati, da Novo mesto ni nikakršna zaplankana vas, novomeškim občinskim in športnim veljakom pa, da NK Elan, ki s petkom dobiva v ime tudi pridevek Studia D, ni skupina na hitro zbranih vaških fantov, ki brca le za svojo zabavo. Kot bi se nemara dalo sklepati po petkovem prizoru, predstavljenim na skupščini- dva dni pred eno odločilnih tekem so elanoci trenirali na njivi ki so si jo morali predtem sami urediti, na glavnem in hkrati edinem nogometnem igrišču pa so atleti metali disk in kladivo. Na Studiu D in v petek izvoljenemu novemu upravnemu odboru je, da bržkone zadnjo priložnost potegniti novomeški nogometni voz iz blata, skupaj z nogometaši in vsemi ljubitelji športa, ki je z osamosvojitvijo Slovenije doživel neverjeten medijski preporod, naposled uresničita. Sicer se lako zgodi, da jubileja novomeškega nogometa prihodnje leto ne bo imel kdo proslavjatL B. BUDJA V ZADNJIH MINUTAH REŠILI TOČKO — Nogometaši Studio D Elana so v nedeljo zamudili lepo priložnost, da se z zmago povsem približajo vrhu lestvice. Horvat (na posnetku z žogo, akcijo pa v ozadju spremlja kapetan domačih Primc) v nedeljo ni pokazal vsega, kar zna, svoje je k temu prispevala tudi poškodba, za voljo katere je moral v drugem delu iz igre. Upati je, da bo do tekme z Ilirijo nared, enako je upati, da se bo napadu kmalu priključil Kostrevc, ki prav tako že nekaj tednov počiva zaradi poškodbe noge. (Foto: B. B.) Komaj rešili celo kožo Prvič pod novim imenom Studio D Elan so novomeški nogometaši zaigrali nervozno in komaj rešili točko Novomeški nogometaši, ki so v nedeljo Prvič zaigrali z novim imenom Studio D Praznih rok v derbiju ekip z dna lestvice Bojazen, da sta le dva kvalitetna igralca premalo za obstanek Novo-tehne v slovenski namiznoteniški super ligi, se zdi vse bolj stvarna. V sobotnem derbiju dveh ekip z dna prvenstvene lestvice so novomeški igralci še tretjič ostali praznih rok in tako zasedajo zadnje mesto na lestvici. Malo je možnosti, da bodo v nadaljevanju bojev stopili kako stopnico višje. Med vrstama celjskega Ingrada in Novotehno se je v soboto bil ogorčen boj. Novomeščani so vedeli, da sta ključ do končnega uspeha Jamšek in Oeri, ki bi morala dobiti vse dvoboje. Novotehna je namreč brez tretjega igralca, to mesto sedaj zapolnjujejo Pioniiji, resda izredno obetavni, a za boj v članski konkurenci seveda neenakovredni. Novomeščani so tekmo Pričeli obetavno, Jamšek in Oeri sta zabeležila pričakovani zmagi, toda voz je pričel drseti po porazu Jamška z Marasom, konec pa je bil, ko je Bez-j»k premagal Oerija. Celjani so tako Prišli do prvih točk na letošnjem prvenstvu, Novomeščani pa so z vsega Petimi dobljenimi dvoboji v treh tekmah prepričljivo zadnji. Najboljše ekipe čaka sedaj premor {jo 9. novembra, ko bo na sporedu 4. kolo, v katerem potujejo igralci No-votchnc k ekipi Sobote, ki je poleg Kovine in Strojne še edina neporažena. Na dlani je, da bo tako ostalo tudi Po 9. novembru. Elan, so zamudili lepo priložnost, da se z zmago nad enim neposrednih tekmecev v boju za naslov prvaka približajo končnemu cilju na vsega pol koraka. Očitno so fantje v preveliki želji po uspehu in odgovornosti, da bi pred očmi novega pokrovitelja pokazali kar največ, zaigrali nervozno, izkušeni gostje pa so to s pridom izkoristili. Že v prvem polčasu so zamudili vsaj dve stoodstotni priložnosti za dosego zadetka, kakih 200 gledalcev je obnemelo v 51. minuti, ko so Kranjčani zasluženo povedli. »Radijci« so nato zaigrali na vse ali nič, dobrih deset minut pred koncem je Mesojedec iz upravičeno dosojene enajstmetrovke svoji ekipi vendarle zagotovil točko, ki še daje upanje na ugoden končni razplet. Še posebej, ker je vodilni Tabor Jadran gladko klonil na gostovanju pri Svobodi Kisovec, med prvim in šestim mestom sta tako še vsega dve točki razlike. Novomeški ekipi se še tako opleta poraz, ki so ga doživeli z zadnjeuvrščeno ekipo Alpine Žiri, s tema točkama bi bili danes med najresnejšimi kandidati za naslov jesenskega prvaka. Slednjega bodo kako odločila zadnja tri kola, na novomeški ekipi pa je, da si zagotovi kar najbolj ugoden položaj pred odločilnimi spomladanskimi obračuni. Verjetno dokončno pa je iz boja za prva mesta že izpadel kočevski Avtobum. Čeprav je vodstvo najelo za slovenske razmere slovitega trenerja Mladenoviča, so Kočevci znova ostali praznih rok. Izgubili so v Biljah, upati je, da bodo spodrsljaj popravili v nedeljo na tekmi s Svobodo, uslugo bi s tem naredili tudi Novomešča-nom, kijih čaka težka tekma v Ljubljani z Ilirijo. Studio D Elan bo moral tudi na tej tekmi, ne glede na ugled nasprotnika, zaigrati na zmago. LJUBLJANA — V soboto, 26. oktobra, sta se v 10. kolu MNZ srečali v Ljubljani nogometni moštvi Bele krajine in Tabora 69. Rezultat tekme je bil 0:0. Točki v derbiju manj slabemu Za uvod v prvenstvo superlige slaba odbojka ekip, ki sta še včeraj merili v Evropo — Mariborčani pravijo, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe Izjava trenerja odbojkarjev mariborske Vilede, da se podarjenemu konju pač ne gleda v zobe, dovolj zgovorno ilustrira to, kar seje v sobotnem I. kolu odbojkarske superlige dogajalo na parketu novomeške športne dvorane pod Marofom. Tekma; kije bila napovedana ne le kot derbi uvodnega kola, pač pa kar kot derbi prvega dela prvenstva, je prinesla odbojko neverjetno slabe kvalitete, takšne, kot je že dolga leta nismo videli v dvorani pod Marofom. igrati; vse to seje še kako obrestovalo že v sobotni uvodni prvenstveni tekmi. S tako igro bodo igralke Pioniija znova krojile vrh slovenske republiške lige. g Ob pogledu na rezultat in prepričljivo zmago gostujoče vrele bi bilo moč pričakovati, da so dobro igrali vsaj Mariborčani, a daleč od tega. Ekipi sta tokrat tekmovali v tem, katera bo naredila več napak, katera bo v mrežo poslala več servisov. 27 minut je trajal prvi niz, ki so ga brez težav dobili Mariborčani, čeprav sta se do izida 4:4 ekipi zagrizeno borili za vsako točko. Za drugi nižje kazalo, da ga bodo enako brez težav dobili Novomeščani, vodili so namreč 9:4, nato z 11:6 in še s 13:9. Potem pa je bilo njihovega ta večer že tako skromnega odbojkarskega znanja nenadoma konec. Že tako oslabljena novomeška ekipa, v kateri za razliko od lanske ekipe ni Mariča, Gavriloviča in Povšiča, Jovič pa je zaradi poškodbe sedel na klopi, enostavno ni premogla ene učinkovite akcije več. Smrke, Petkovič, Goleš, Mestnik, Černač in Butulija, ki je k Pionirju prestopil iz bihaškega Krajinamctala, so izgubili tudi ta niz, tretji pa je bil bolj ali manj formalnost. Mariborčani so namreč povedli kar z 9:0, nato pa z neresno igro dovolili, da so se pioniijevci tudi v tem nizu kolikor toliko častno izvlekli. Bati se je, da bodo zaradi takšne igre tribune v LIGA BADMINTONA IN ODBOJKE NOVO MESTO — Športna zveza Novo mesto pripravlja te dni tekmovanje v badminton ligi za člane, članice, pare in mešane dvojice, v kratkem pa se bo pričela liga v rekreativni odbojki tako v moški kot v ženski konkurenci. Prijave za ligo v badmintonu sprejema Športna zveza do 6. novembra, za odboko pa do 12. novembra na njen naslov, poštni predal 30, prijaviti pa seje moč tudi po telefonu 22-267. dvorani še bolj prazne kot v soboto, ko je na njih za razliko od minule sezone, ko prostih mest včasih v dvorani ni bilo najti, sedelo vsega kakih 100 ljubiteljev odbojke. Prav nič bolje se ni v prvem kolu ženske superlige godilo igralkam LIK Kočevje. »Zgodilo seje to, česar smo se najbolj bali,« je po gladkem porazu v Kopru govorila kapetanka Kočevk Brigita Klun. »Zaradi poškodb in bolezni smo tekmo proti Cimosu igrale le s šestimi igralkami, poraz je bil tako neizbežen. Zavojo tega tudi na prihodnjem gostovanju pri ekipi Bleda na morebiten uspeh ni upati.« Lanske zvezne ligašice so v Kopru zapravile lep del svojega ugleda, upati je, da ga bo do konca prvenstva vendarle še kaj ostalo. V soboto pa seje pričelo prvenstvo tudi v ženski republiški ligi, kjer so pionirjevke po slabi in prepirov ter prerekanj polni minuli sezoni vnovič na dobri poti. Vrsto je znova prevzel trener prof. Janez Mohorčič, v ekipo se je vrnilo nekaj igralk, ki so sicer lani prav zavoljo prepirov s takratnim trenerjem Prahom prenehale TEKMOVALI, KDO JE SLABŠI — Uvodno srečanje letošnjega prvenstva v super odbojkarski ligi med Pionirjem in mariborsko Viledo je razočaralo maloštevilne gledalce na tribunah športne dvorane pod Marofom. Tudi vakcijina posnetku so Mariborčani nadigrali gostitelje, Petkovič (temni dres) je zamudil v bloku. (Foto: B. B.) Pobrale v koruzo vrženo puško? Novo lice novomeških rokometašic v superligi — Dragocena zmaga Opreme nad ____ Kranjem — Inles Riko namesto dveh dobil le eno točko Resda so igralke kočevske Opreme v 5. kolu ženske rokometne superlige zabeležile izredno dragoceno zmago proti ekipi Kranja in se tako že prebile do četrtega mesta na lestvici, kar je tudi njihov končni cilj, pa vendarle se zdi, da pomembnejša novica od te prihaja iz Novega mesta. Igralke IMV so sicer doživele že peti poraz, toda z igro, vedenjem in dejstvom, daje na trenerski klopi znova sedel bivši vaditelj Novomeščank Popadič, so dale vedeti, da puške le še niso vrgle v koruzo. Nekaj prejšnjih tekem, ki sojih Novo-meščanke odigrale celo brez kogarkoli na odbojka SUPER LIGA, moški, 1. KOLO: PIONIR - VILEDA MARIBOR 0:3 (-6, -13, -9) Pionir: Jovič, Babnik, Travižan, Smrke, Petkovič, Mestnik, Žunič, Brulec, Gotenc, Goleš, Černač, Bakonja. OSTALI IZIDI: Salonit — Tovil Olimpija 0:3, Fužinar —Granit Preskrba 3:2, Novi Graniti Kamnik prost. V naslednjem kolu igrajo: Fužinar — Pionir, Granit Preskrba — Salonit, Vilcda Maribor — Novi Graniti Kamnik, Tovil Olimpija prosta. SUPERLIG A, ženske, 1. KOLO: KOPER CIMOS - LIK KOČEVJE 3:0(5, 6, II) LIK Kočevje: Akrap, Turk, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič, Uran. V 2. kolu igrajo: Bled — LIK Kočevje, Celje — Koper Cimos, Nova Gorica — Partizan Tabor, Paloma Branik prosta. KRŠKO — ŠEŠIR 25:19 (13:8) Krško: Božič, Kekič 5, Keše 4, Kovač, Iskra 9, Bogovič 4, M. Urbanč, Martinčič, Verstovšek, D. Urbanč, Rakar, Imperl. ORMOŽ — DOBOVA 22.23 (5:10) Dobova: Kuhar, Voglar 4, Starc 1, Žibcrt 1, Večerič 1, Levec 1, Deržič 1, Glaser 11, S. Deržič 3, Kranjc, Žitkovič. LESTVICA: 1. Grosuplje 10, 2. Pivovarna Laško 8, 3. Dobova 8, 4. Črnomelj 6, 5. Krško 6, itd. Pari prihodnjega kola: Pivovarna Laško — Dobova, Kamnik —Krško, Izola — Črnomelj, itd. rokomet SUPERL1GA, moški, 5. KOLO: PREDDVOR — INLES RIKO 23:23 (10:11) Inles Riko: Veber, Djokič, Mohar, Šilc, Tanko, S. Mihelič 5, Lesar 12, A. Mihelič I, Fajdiga 1, Jurič 1, Gelze, Manček 3. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 10,... 8.'Drava 4,9. Inles Riko 4,10. Ajdovščina 3,11. Usnjar 3,12. Preddvor 3. Pari naslednjega kola: Inles Riko — Pivovarna Laško, Ajdovščina — Usnjar, itd. SUPERLIG A ženske, 5. KOLO: OPREMA KOČEVJE —KRANJ 21:20(11:11) Oprema: Jesenko, Klarič, Guštin 7, Vuk 2, Križman 1, Bejtovič 1, Dragi-čevič 1, Jerč 7, Petek 2, Kerenič, Klančar, Jančič. IMV NOVO MESTO — MLINOTEST 19:30(12:15) IMV Novo mesto: Matakovič, Popadič, Pavlenič, Šiler, Klobučar, Hvala, Drčar 5, Knafeljc, Pate 3, Turk 5, Tomas 6, Derganc. LESTVICA: 1. Olimpija 10, ... 5. Oprema Kočevje 6,6. Kranj 3,7. Burja 3,8. Primož 2,9. Branik 2,10. IMV Novo mesto 0. Pari prihodnjega kola: Oprema Kočevje — Krim, Primož — IMV Novo mesto, Velenje — Olimpija, itd. SRL, moški, 5. KOLO: ČRNOMELJ — KAMNIK 21:16 (10:10) Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 8, Kmetič, Čengija, Pezdirc, J. Papež 4, Grabrijan 1, Lovar 2, Kuzma, No-yvak 4, Kolbezen. košarka L SKL, rdeča skupina, 5. KOLO: SMELT OLIMPIJA ml. — PODBOČJE 62:86 (41:40) Podbočje: Vego 11, F. Rozman 5, Krajcar 15, Krivokapič 20, Rostohar 3, Krošelj 19, Vavpotič 13. LESTVICA: 1. Tinex Medvode 10, 2. Mavrica Ilirija 9, 3. Rogaška Donat Mg 9, 4. Podbočje 8, itd. V naslednjem kolu igra Podbočje doma z Elektro. namizni tenis SUPERLIGA, moški, 3. KOLO: INGRAD - NOVOTENA 6:3 Bezjak — Jamšek 0:2, Maraš — Kralj 2:0, Horvat — Oeri 1:2, Maraš — Jamšek 2:0, Horvat — Kralj 2:0, Bezjak — Oeri 2:0, Horvat — Jamšek 2:1, Maraš — Oeri 0:2, Bezjak — Vertuš 2:0. LESTVICA: I. Kovina 6, .... 4. Merkur 2, 5. Ingard 2, 6. Ilirija 2, 7. Gornja Radgona 0, 8. Novotehna 0. V 4. kolu 9. novembra igra Novotehna v gosteh z doslej še neporaženo Soboto. L SNTL, moški, 3. KOLO: MELAMIN — JESENICE 6:3, MELAMIN — KAJUH SLOVAN 7:2 in TKI KEMIČAR — NE KRŠKO 3:6. LESTVICA. I. Melamin 10,2. NE Krško 10, itd. nogomet II. SNL, zahod: STUDIO D ELAN — SPZ TRIGLAV 1:1 (0:0) Strelec za Novomeščane Mesojedec v 79. min. iž 11-metrovke. Ostali izidi: Svoboda Kisovec — Tabor Jadran 2:0, Slavija SET — Solinar 3:0, itd. LESTVICA: 1. Tabor Jadran in Slavija SET po 15,3. Svoboda Kisovec in SPZ Triglav po 14,5. Elan Studio D in Ilirija po 13, itd. Pari prihodnjega kola: Ilirija — Elan Studio D, SPZ Triglav — Jesenice, Branik — Slavija SET, itd. klopi, so kazale na popolno razsulo novomeškega ženskega rokometa, kar je čudno luč metalo že kar na celo tekmovanje, ki nosi zveneč naziv superliga. Toda sobotna tekma je pokazala, da znajo No-vomeščanke tudi drugače. Proti vreti Mlinotesta, kije letos zabeležila vsega en poraz in ki se bori za vrh lestvice, s6 prve minute celo vodile, vseskozi pa nudile nenadejan odpor gostjam. Te so prvi polčas dobile le s skromno prednostjo treh zadetkov, do večje razlike pa so prišle v nadaljevanju šele potem, ko se je najprej poškodovala Turkova, nato pa še Drčarjeva. Lahko bi se torej zgodilo, da imevejevke kakšni od ekip zagrenijo sobotno večerjo. Kot že rečeno, je kakih 200 gledalcev v Kočevju videlo zmago domače ekipe. Igralke Opreme so sicer večji del tekme vodile, toda zmagovalec do zadnjih minut ni bil znan. Točki sta na srečo in zasluženo ostali doma, tretja zmaga je Opremo popeljala kar do četrtega mesta na lestvici, ki si ga Kočevke po doslej prikazani igri vseh ekip tudi zaslužijo. V moški superligi so rokometaši Inlesa Rika znova razočarali. V Preddvoru so bili na pragu zmage: proti domači ekipi so vodili v 39. minuti že s 17:13, a so se na koncu morali zadovoljiti z delitvijo točk. »Tudi tokrat so imeli sodniki velik delež, da smo že dobljeno tekmo skoraj izgubili. Prav neveijetno je. kako sta moža v črnem skušala oškodovati našo ekipo. To jima je na koncu tudi uspelo,« se je po sobotni tekmi Inlesa Rika hudoval našemu dopisniku Milanu Glavonjiču trener Ribničanov Andrej Mate. Še najbolj razveseljive vesti so minulo soboto prišle iz republiške moške lige, kjer so Črnomelj, Krško in Dobova zabeležili nove zmage. Zlasti je dragocen uspeh Do-bovčanov v Ormožu; s tema točkama so prišli celo na tretje mesto lestvice, takoj za njimi so Č momaljci in Krčani. Koliko je v • »Kot predstavnik RK Oprema protestiram zoper poročanje o tekmi Burja Centrocoop — Oprema v prejšnji številki DL, zlasti zoper to, da ste nesrečni slučaj, do katerega je prišlo med tekmo, dali v naslov. Jeričevi, ki je znana kat fair igralka, ste s tem prizadejali veliko moralno škodo, kqjti do poškodbe igralke Burje ni prišlo po njeni krivdi. V napadu je bila nepravilno in s prekrškom ustavljena Jeričeva, pri tem pa je slednja po nesreči s komolcem zadela v nos domačo igralko. Zmaga je bila rezultat boljše igre naše ekipe, in ne posledica nesrečnega slučaja,« je v odgovoru na naše poročilo zapisal predstavnik Opreme prof. Zdenko Kavčič. resnici vredna ekipa Dobove, bo lahko pokazala v naslednjem kolu, ko igra v gosteh z drugouvrščeno Pivovarno Laško, domala enako težki preizkušnji pa čakata tudi ostali dve dolenjski ekipi. B. B. PRIJETNO PRESENETILE — Če ne bi bilo poškodbe najboljše rokometašice IMV Novega mesta v drugem polčasu, Slavke Turk (na posnetku v eni sobotnih uspešnih akcij), bi gostiteljice proti močni ekipi ajdovskega Mlinotesta zagotovo iztržile še ugodnejši izid. Ne glede na to pa so dekleta z igro dokazala, da bo odslej v njihovih nastopih marsikaj drugače. (Foto: B. Budja) Še tretja zaporedna zmaga Imenitna serija košarkarjev Podbočja v rdeči skupini Košarkarji Podbočja so v sobotnem 5. kolu prvenstva rdeče skupine I. SKL zabeležili še tretjo zaporedno zmago in tako postali najprijetnejše presenečenje ligaških obračunov. Čeprav novinci v ligi, ki jim mnogi niso dajali večjih možnosti za obstanek v tej druščini, so z uspehom v Celju presegli najbolj optimistične napovedi in v celoti izpolnili /a jesen zastavljen plan. Ljubljančani so večji del prvega polčasa vodili, njihova prednost je znašala že 12 točk, toda v zadnjih minutah prvega dela so igralci Podbočja prednost občutno zmanjšali. Tudi nadaljevanje je prineslo dokaj jzenačeno tekmo; predvsem po zaslugi Šetine in Ivanoviča so košarkarji Smelta držali kn<#k s Podbočjem, toda nekje v 30. minuti je bilo vse odločeno. Gostje so si z boljšim skokom priborili odločilno prednost, ki so jo vnovčili preko hitrih protinapadov. Prednost je bila iz minute v minuto večja, na končuje znašala kar 24 točk. Za uspeh Podbočja so zaslužni vsi igralci, ob njih pa seveda tudi njihovi zvesti navijači, ki ekipo enako glasno spremljajo tako v domači dvorani kot na gostovanjih. Da so v dobri formi, bodo lahko košarkarji Podbočja potrdili v soboto ob 19. uri, ko jih v telovadnici osnovne šole čaka tekma z ekipo Eleklra. Po napovedih pred pričetkom prvenstva naj bi bili gostje favoriti, zadnje igre in pogled na lestvico pa kažejo drugače. Zmaga bi eni ali drugi ekipi bržkone že zagotavljala ob koncu jesenskega dela imenitno četrto mesto. ,.v.y TELEVIZIJSKI SPORED X«.’ .v. /!;! .v!v • v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.... ČETRTEK, 31. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj., 6/10 9.30 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV: 10.20 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: LSUTREA-MONT 10.50 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: MOŽGANI 11.15 NIKOLI VEČ, angl. nadalj., 2/3 12.05 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 15.00 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK BOJ ZA OBSTANEK: NA MORJU. ponovitev 17.30 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE NEVARNI ZALIV, kanadska na-niz., 20/20 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO J9.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 2/4 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA TAKSI, amer. naniz., 2/12 KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 3/10 JAZZ, BLUES... 23.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (6. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Komemorativna slovesnost (posnetek z ljubljanskih Žal) — 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija, 2/6) — 20.55 Mali koncert — 21.00 Večerni gost: dr. Ljubo Sire — 21.55 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: A. Hieng: Osvajalec (predstava Mestnega gledališča ljubljanskega) — 0.20 Yutel HTV 1 7.30 Program za svobodo: 7.30 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 17.00 Poročila v zngleščini — 18.00 Poročila —19.30 Dnevnik 1 — 23.00 Dnevnik 2 — 0.00 TV izbor - 1.00 Poročila PETEK, L XI. SLOVENIJA 1 8.55 — 13.45 in 15.00 — 1.15 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 TV MOZAIK P. Ovsec: PEPELKA, gledališka slikanica KLUB KLOBUK LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 1/4 EURORITEM, 6. oddaja SLAVNOSTNI KONCERT IZ RIMA 13.30 POROČILA 13.40 VIDEOSTRANI 15.25 UMBERTO D, italij. film 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK 18.10 NE JEJTE SLIK, oddaja za otroke 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM angl. ____BES švedska naniz., 2/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 14. epizoda amer. naniz. DNEVNIK PODEŽELSKEGA ŽUPNIKA, franc, film (ČB) 1.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 20.20 HOLI, angl. dok. oddaja 21.25 ZGODBE STIGA TRENTERJA, 18.45 Euroritem (ponovitev 6. oddaje) — 19.00 Čez tri gore: Obirski ženski oktet in Kvartet bratov Smrtnik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Leto po poplavah — 20.30 Oči kritike — 21.10 Gallusovo zvočno bogastvo — 22.10 Yutel SOBOTA, 2. XI. SLOVENIJA 1 8.10 — 0.55 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 24. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 LONČEK, KUHAJ 9.25 NASLIKAM TIČKO 9.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 EX LIBRIS: PRGIŠČE INDIJE 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.35 VEČERNI GOST: DR. LJUBO ŠIRC 12.35 OČI KRITIKE 13.15 FORUM 13.30 POROČILA 13.40 VIDEOSTRANI 14.30 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 15.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 QUO VADIŠ, L del amer. filma 18.30 KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 2/6 18.55 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 . 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3 X 3 20.35 TVARIETE 21.35SOVA NA ZDRAVJE!, 36. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA: KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 4/10 RDEČI PAJEK, amer. film 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.00 Kavama (ponovitev) — 19.00 Gar-field in prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV — 20.15 Filmske uspešnice: Uboj Trockega (franc.-italij. film) — 21.55 Gostovanje Slovenskega nacionalnega baleta v Minsku) - 22.35 Yutel NEDELJA, 3. XI. SLOVENIJA 1 7.55 — 0.40 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 20/20 9.45 UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 5/5 10.40 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 VIDEOMEH 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 MURPHY BROWN, 12. epizoda amer. naniz. 12.30 POROČILA 12.40 ZELENA URA, ponovitev 13.40 ONA + ON 14.40 ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 5/7 15.40 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STEAN1 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 NEUKROTLJIVI, amer. film 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MOJ PRIJATELJ GIONO, franc, naniz., 1/6 21.25 EPP 21.30 ZDRAVO 22.50 DNEVNIK 3, VREME 23.15 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 20/22 KALNI IZVIR, avstral. nadalj. 5/10 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Program HTV — 19.00 Da ne bi bolelo: Debelost je ozdravljiva — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. poljudnoznan. serija, 5/8) — 21.10 Ciklus filmov M. Pialata: Policija (franc, film) — 22.40 In memoriam: Miles Davis (2. del) — 23.25 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne— 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija— 19.10 TV sreča— 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.35 Inozemska znanst.-populama serija — 22.25 Dnevnik — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila PONEDELJEK, 4. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.35 in 13.15 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 12.25 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 DNEVNIK 1 16.55 SLOVENSKA KORNIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 14 SS VRFMF 2o!o5 J. Tavčar: BALADA O JUBILEJU, drama TV Slovenije 21.20 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3 22.30 PORTRET SLOVENSKIH GLASBENIKOV: SAMO HUBAD 23.10 SOVA: KALNI IZVIR, avstralska nadalj.. NEDOTAKLJIVI, 10. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Pesem je ... Tomaž Pengov — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza — 21.30 Made in Slovenija — 22.20..— 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar. Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Domača serija — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila TOREK, 5. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 26. lekcija 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 MADE IN SLOVENIJA 13.30 DNEVNIK 1 14.30 VIDEO STRANI 14.40 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA — FOLLOW ME, 26. lekcija 15.05 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 4/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 SHOW RUDIJA CARRELLA, ponovitev 22.45 DNEVNIK 3, VREME 23.05 POSLOVNA BORZA 23.20 SOVA' ŽIVLJENJE BREZ GEORGA, angl. naniz., 3/6 KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 7/10 GLASBA SKOZI ČAS, 5/16 SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (7. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče - 20.30 Umetniški večer: S skrbjo in obupom (zadnji del nizozemske dok. serije) — 23.00 Yutel VERDERBER V KANADO — Toni Verderber bo skupaj s svojim ansamblom spomladi 1992 odpotoval v Kanado. la njegovo glasbo, obogateno s tamburico, se zanimajo predvsem iez lužo živeči Belokranjci Tonijeve skladbe vrtijo po tamkajšnjih slovenskih radijskih postajah, poslušalci pa si želijo videti starotrške fante tudi v živo. Ver-derberjeva kanadska turneja bo trajala po vsej verjetnosti štiri tedne; ansambel bo imel osem nastopov, igral pa bo tudi na slovenski ohceti Poleg priprav na turnejo pa Toni pospešeno sklada, saj namerava v kratkem času izdati novo kaseto. (T. G.) SREDA, 6. XI. SLOVENIJA 1 8.35— 12.20 in 13.15— 1.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV BALADA O JUBILEJU, drama TVS OBČUTEK XRIVDE, angl. nadalj, 4/7 EURORITEM 7. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 7/13 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA POVEČAVA, angl. film 22.00 INTERVJU 22.40 DNEVNIK 3 23.05 DRUGA GODBA 91 23.35 SOVA: ALF, amer. naniz. KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 8/10 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.10 Euroritem (ponovitev 7. oddaje) — 18.30 Mostovi — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.15 Svet poroča - 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program —^ 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer — 22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila DRUGA SLOVENSKA BUČA — Vzgojili so jo složni vinogradniki vinske gorice Hribi. Ima več botro r in dva lastnika: Franc A vsec je preskrbel seme, Franc Pa vlin pa je dal prostor na svojem kompostu. Seme so položiti v zemljo 22. aprila ob slovesnosti in čez štirinajst dni se je iz komposta že prikazal prvi list. Rasla je zelo hitro in na gla vno steblo se je obesilo več manjših in velikih buč. Pustili so le dve, ki so po velikosti prednjačile. Prvo jedilno bučo velikanko so snedli vaščani Malega Slatnika, težjo pa so komisijsko izmerili in odprli šele konec minulega tedna. Njen dvojni premer (dolžina in širina) je znašal 415 centimetrov, kar je te pet centimetrov manj od tiste, kije zmagata kot največja buča v Sloveniji. Na tehtnici je hribska velikanka pokazala kar 79 kilogramov. Žal je na tekmovanje niso odpeljali, ker se niso mogli poenotiti, kdo je pravzaprav lastnik. (Foto: J. Pavlin) Prave vragolije na orglice Na 1. festivalu orgličarjev Slovenije v Trebnjem izven »konkurence« nastopil tudi predsednik vlade Prvi je pokazal, kaj zna, 81-letni Janez Vencelj iz Štefana pri Trebnjem, najstareji udeleženec, ki pa ni nastopil v »konkurenci«. Prvi v »konkurenci« je igral Maks Stermecki iz Krškega, s 73 leti drugi najstarejši orgličar, ki ga to glasbilce spremlja že od šolskih let. Iz posavskega konca so bili še Martin Radej (Krško), Nande Zakšek in Pavle Omerzu (Brestanica), Anica in Franc Trefalt (Zabukovje pri Sevnici), ki sta šele po več letih zakona odkrila, da oba igrata na orglice, pa Danilo Siter, občinski kulturni minister iz Krškega, ki je z orglicami izvedel kar majhen koncert najrazličnejših melodij od Triglava do Grčije in požel dolg aplavz občinstva. Dolenjsko pa sta zastopala Lojze Rodič z Račjega sela in Martin Udovč z Gor. Težke Vode. Drugi udeleženci so bili iz Grahovega, Celja, Črnuč, Ankarana, Sežane, Žalca, Šoštanja, Črnuč, Prevalj, Idrije, Dragomera, Ljubljane itd. Prvi festival orgličatjev Slovenije je začel in končal s svojim nastopom Marjan Urbanija z ansamblom; besedo, dve o organizacijskih pripravah je rekel domačin Milan Rman, uporabnost oz. melodioznost orglic pa je demonstriral Vladimir Hrovat ob kitarski spremljavi Igorja Sajeta. Hrovat je povedal tudi nekaj o zgodovini orglic, pokazal slovenske orglice, ki so bistveno drugačne od sedanjih, na katere igra večina. »To, na kar igramo, pravzaprav niso orglice, ampak ustne harmonike,« je dejal. TREBNJE — Kdor poje, ne misli slabo. Enako bi lahko rekli za tiste, ki igrajo na orglice. Na Slovenskem so orglice znano glasbilo, nekakšen ljudski instrument. Včasih so prišle v hišo tako, da jih je fantu kupil birmanski boter. Potem seje igralo, daje bilo veselje, seveda ob dobrem posluhu. Tu in tam so orglice postale kar družinsko glasbilo. Prvi festival slovenskih orgličaijev, ki je bil minulo soboto zvečer v trebanjskem kulturnem domu, je pokazal, da orglice niso samo za kratkočasenje na paši, v družbi ob litru vina, na toplih zapečkih ali ob drugih podobnih priložnostih, temveč je moč nanje zaigrati tudi zelo resno in iz njih izvabiti melodije, da ob poslušanju samo strmiš. Da, celo o virtuozih na tem žepnem instrumentu je moč po vsem, kar je bilo v soboto slišati s tebanjskega odra, govoriti. Nekateri udeleženci festivala so izvajali takšne glasbene »vragolije«, da so celo strokovnjaki (npr. člani strokovne komisije pod vodstvom Igorja Cvetka, ki so spremljali prireditev) lahko samo strmeli. Na triurni prireditvi seje zvrstilo kakih 25 orgličarjev, ki so nastopili v glavnem kot solisti. Na festival so prišli iz raznih krajev Slovenije in tudi dolenjsko-posavsko zastopstvo številčno ni bilo šibko. Novo pokopališče PRIGORICA — Pokopališče v Prigorici leži tik ob magistralni cesti Ljubljana — Kočevje. Kar s treh strani je omejeno s cestami, na četrti pa je gospodarsko-stanovanjsko poslopje. Zaradi omejenosti in neprimerne lokacije je že vrsto let obstajala potreba po novem pokopališču. Zapletlo pa se je kot vedno pri določitvi lokacije. Ko je bilo končno določeno, da bo novo pokopališče za okoli 500 grobov na prigoriškem polju pri Vidmu in so bili zbrani vsi papirji, so se v drugi polovici leta 1989 začela zemeljska dela. Potekala so počasi, saj je bilo potrebno veliko časa za samo izravnavo zemljišča, vsa dela pa so opravljali krajani sami. »Gradišče« iz Cerknice je začelo graditi mrliško vežico letos. Če bi bila sredstva, katerih pa investitoija krajevna skupnost Dolenja vas m skupščina občine Ribnica nimata, bi bile vežice gotove že prej. Dela, ki so sedaj v zaključni fazi, trenutno otežuje še zapora glede nabave materiala iz Hrvaške. M. L.-S. • Med krajšim odmorom je predstavnica slovenske »podružnice« znane nemške firme Hohner podarila obiskovalcem nelutj orglic. Prvi je darilo dobil predsednik slovenske vlade Lojze Petrle, ki se je s soprogo udeležil prireditve. Ko so ga poklicali na oder, da bi na podaijene orglice tudi kaj zaigral, pa ni hotel ubogati. »Bom raje kar na tele, ki jih imam vedno s seboj,« je rekel predsednik, segel v žep po svoje orglice in urezal nekaj krajših viž. Dvorana mu je zaploskala, dodatno pa še za duhovito pripombo, ki jo je izrekel na odru: »Dober orgličar navdušil več ljudi kot slab politik.« Tako organizatorji kot udeleženci ter seveda tudi obiskovalci so s prvim festivalom orgličaijev Slovenije zadovoljni in že mislijo na naslednjo prireditev te vrste, ki bo prihodnje leto. Seveda tudi v Trebnjem, kjer želijo, da bi festival postal res tradicionalen. I. ZORAN TV OSVEŽITEV RIBNICA — V ribniški občini s pomočjo pretvornika nad Ortnekom lahko spremljamo tudi TV Koper, kije bila zaradi športnih oddaj zelo gledana. Za isti kanal pa se zdaj interesna ljubljanski »Kanal A«, se pravi komercialna televizija, ki obljublja, da bo sredi oktobra začela oddajati sedemurni program, ki bo športno-glasbeno obarvan. To bi bila v sivini sedanjih oddaj prava osvežitev. M. G.-č NEGA BOLNIKOV KOČEVJE — Občinsko vodstvo RK Kočevje organizira tečaj nege bolnika na domu. Je brezplačen in se nanj lahko prijavi vsak. Začel se bo, ko bo dovolj prijav, se pravi 15 do 18 kandidatov. Tečaj bo v Domu starejših občanov, kjer imajo tudi najsodobnejše pripomočke za ta program. Vodila ga bo glavna sestra doma starejših občanov Stanka Žagar. V KORAK S ČASOM LOŠKI POTOK — V Osnovni šoli dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku bodo poleg angleščine kot fakultativnega predmeta, ki se že izvaja, uvedli tudi pouk računalništva, ki bo potekal v obliki tečaja. Denar za nakup računalniške opreme in petih PC AT računalnikov, s katerimi bodo otroci v prihodnje delali, je dala krajevna skupnost Loški Potok. S koristnostjo in uporabnostjo računalnikov pa so se že lahko seznanili starši na četrtkovem skupnem roditeljskem sestanku staršev vseh učencev šole. • • V politiki ni ne večnih prijateljev ne večnih sovražnikov, je le večni interes. Begunski center zaživel Predšolski otroci so v vrtcu, šoloobvezni po šolah, odrasli pa pomagajo v hotelu — Pomoč OTOČEC — V zbirnem centru v hotelu Garni je v tem času 300 beguncev iz Hrvaške. Anketa, ki so jo opravile delavke Centra za socialno delo iz Novega mesta, je pokazala, da je potrebno organizirati varstvo za predšolske ter pouk za šoloobvezne otroke. Tako se že od 7. oktobra v prostorih motela Otočec vsak dopoldan odvija dejavnost za predšolske otroke, iti jo skupaj izvajata vzgojiteljici iz VVO Novo mesto in begunka iz zbirnega centra, po poklicu vzgojiteljica. V tak vrtec je vključenih 42 begunskih otrok. V istem prostoru v popoldanskem času poteka pouk za učence nižjih razredov, ki ga izvajata begunki iz zbirnega centra. Obiskuje ga 32 otrok. Pouk za učence višjih razredov, ki ga obiskuje' 38 otrok, se v popoldanskem času odvija v prostorih osnovne šole Otočec. V pouk je vključenih tudi 16 srednješolcev, ki obiskujejo gimnazijo, 10 srednjo ekonomsko šolo, 8 pa srednjo šolo tehnične in zdravstvene usmeritve. V zbirnem centru se odvijajo tudi aktivnosti za odrasle. Ti poleg varstva in poučevanja otrok vodijo krožek aerobike, tečaj angleškega jezika ter izvajajo nekatera dela za potrebe hotela: urejajo okolico, pomagajo v pralnici, nabirajo kostanj in drugo. V zbirnem centru sta nastanjena tudi zdravnik in medicinska sestra, ki v prostorih motela nudita osnovno zdravniško pomoč. Delavke Centra za socialno delo vsak dan obiskujejo zbirni center in pomagajo pri reševanju vsakdanjih težav. Pomoč prihaja tudi od drugod. Tako so učenci Osnovne šole Center prinesli cele kupe igrač in šolskih potrebščin za svoje sovrstnike, dijaki novomeške gimnazije in srednje ekonomske šole so zbrali za poln kombi garderobe. To so prispevali tudi posamezni člani prek Rdečega križa, evangelistične cerkvene občine, Karitasa in kartuzije iz Pletenj. Otrokom bo za vedno ostal v spominu tudi prejetno preživet izlet v Novo mesto, ki so ga pripravili s pomočjo KS Čenter in Društva prijateljev mladine. J. PAVLIN PREDA VALNICA JE VRTEC— Velika soba hotela Gami na Otočcu je ta čas namenjena predšolskim begunčkom. V dopoldanskem času si dolgčas pregajajo z igrami in prepevanjem domoljubnih hrvaških pes-V mi (Foto: J. P.) , . Kmečki pisatelji v Litiji ^arek upanja v teh hudih časih, pa tudi tožba: »Ured-_ niki objavljajo knjige samo še sami sebi.« vina je povedala, da je prenehala pošiljati svoje stvaritve založbam. Škoda, njene knjige so tako lepe! Poleg dobre volje in lepega vzdušja pa sem opazila tudi prikrito grenkobo in obraze, zaskrbljene zaradi agresije južnih bratov. Koliko nedolžnih ljudi zdaj umira in beži s svojega! MARIJA NEMANIČ Lokvica V soboto, 19. oktobra, so prijazni li-.Jski knjižničarji priredili prisrčen spre-nam, pisateljem v kmetiških pove-stl' Tako v teh težkih dnevih posije v naša srca tudi kak svetel žarek. Res, le-1)0 je bilo med niimi. Pisatelj Janez Švajncer nas je spravil v dobro voljo in smeh. Opazil je na-Pr®Č, daje udeležba v dvorani manjša, ;otje bila na prejšnjih srečanjih, zato je priznanje litijskemu županu: »Vi-daje udeležba velika, saj je župan Noten v imenu vseh občanov!« Odprl «svojo beležnico z zapiski. Tudi ta je N prazna, češ: »Prišli so resni č&si. ,.redniki po založbah tudi vsesttansko Parajo’ in objavljajo le drug drugemu No svoje stvaritve.« Poslušalci smo Nrdilno kimali in se od srca nasmejali Nm, ki so bile izrečene na naš račun, j Organizatorji so se trudili za lepo in ^sel0 vzdušje v dvorani. Zlata in Jože j K°wič sta razstavila svoje stvaritve, j Ntala sta sama svoja založnika. Anica 0ldar je v imenu pisateljev napisala “Norilo Evropski skupnosti, naj se že N morija na Hrvaškem. Minka Kr- ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: spodnji del Ulice like Vaštetove Novo mesto namesto venca na grob Danijele Frlan 2.500 tolarjev; sosedje Šolske in Dilan-čeve ulice Novo mesto namesto cvetja za pokojno Viktorijo Prijatelj 2.000 SLT; Nace Gergorčič, Lebanova 25, Novo mesto, namesto cvetja na grob Dragu Forščku 500 SLT; kolektiv Razvojno raziskovalnega centra Novo mesto namesto venca za pokojno Marijo Škufca 3.000 SLT. Vsem darovalcem iskrena hvala! Kako do svojega doma? ^eliko ljudi vprašuje, Kako ie možno odkupiti stano-__vanje — Nekaj pojasnil s pristojnega mesta KOČEVJE — Antuna Gašparca, ki Rovarja pri kočevski občinski skupščini 7 1 za stanovanjsko področje, smo za-N'li za odgovore na nekatera vpraša-Ja s tega področja, predvsem o °znostih za odkup stanovanj. Odgo-je tako: Nova stanovanjska zakonodaja velja J® oktobra. Gre za privatizacijo ružbenih stanovanj, cena stanovanja wJe odvisna tudi od načina plačevanja. " načelu se izračuna vrednost stano-Na po formuli: število točk (ocenitev Novanja) x vrednost točke (30. sep-»lbraje bila 66,6 SLT) x število kv. m l^novanja. Upoštevati pa je treba še 0rekcijski faktor, kar pomeni, da bo Njše stanovanje glede na gornjo for-ul° nekoli dražje, večje pa nekoliko Nejše. , ^sak stanovalec —■ kupec ima na ta-Vračunani znesek, če ceno plača v • dneh, 60 odst. popusta, se pravi, da „a,-a le 40 odst. izračunane vrednosti N°vanja Če bo stanovanje odplače-i zO let, ima 30 odst. popusta od izra-nane cene in mora 10 odst. plačati takoj, preostalo pa v 20 letih v mesečnih obrokih, ki pa so sproti usklajevani glede na rast cen stanovanj (vrednosti točke za izračun vrednosti stanovanja). Za vsako skrajšavo časa odkupa pa ima kupec za vsako leto še po 1,5 odst. vrednosti stanovanja popusta. Za skrajšanje odplačila se lahko kupec odloči tudi med odplačevalno dobo. Ko je odgovarjal na predlog, naj bi v stanovanjskih blokih s preselitvami zagotovili, da bodo v nekaterih samo kupci, v drugih pa najemniki, je odgovoril, da to ni možno izpeljati, če se stanovalci s tem (preselitvijo) ne strinjajo. Nadalje je povedal, da stanovanja prodajajo lastniki stanovanj, le solidarnostna in občinska pa prodaja občina. Prazna stanovanja bodo lastniki verjetno prodajali po polni ceni. Republiški upravni organ pa bo v treh mesecih izdelal normative in standarde za uveljavljanje pravic do socialnega stanovanja in tudi metodologijo oblikovanja stanarin v neprofitnih stanovanjih. J PRIMC p/ "O S____ CENTRI—Zasnova prostorske hierarhije v Novem mestusprika-tkalnimi centri (velikost/debelina kroga označuje pomen), najpo-o^o ^j Šimi strukturnimi osmi mesta ter osnovne trajno nepozidane površine v Štirje fantje v štirih minutah Obisk pri četverčkih Damjane in Leona Bihar v Novem mestu — Danes so stari en mesec — Pomoč Četverčki so čudež narave, saj se po svetovni statistiki rodijo na 850000 »normalnih« rojstev. Slovenci smo majhen narod, pa se lahko pohvalimo, da ta čas v Sloveniji živi pet četverčkov. Prvi in najstarejši so četverčke iz Maribora, ki so danes že odrasla dekleta. Rodile so se 3. avgusta 1963. leta. Šest let so danes stari četverčki Rok, Tadej, Jan in Nina zakoncev Logar. Tretje četverčke je rodila Zdenka Šavel iz Murskih Črncev 1. decembra 1985. leta. V zadnjem času je kar precej slišati in prebrati tudi o Drakslerjevih četverčkih iz Trbovelj, ki so se rodili 19. junija še v stari Jugoslaviji. Prvi s samostojni Sloveniji pa so se rodili novomeški četverčki zakoncev Damjane in Leona Biharja iz Bergmanove hiše na Glavnem trgu 1 v Novem mestu. Danes so stari natanko mesec dni, in kar je ta čas najvažnejše: lepo napredujejo. Skrbno osebje novomeške porodnišnice 24 ur bdi nad njihovim počutjem. Vse tako kaže, da bodo porodnišnico zapustili čez kak teden. Rojstvo Biharjevih četverčkov je sicer v prvi vrsti dosežek zakoncev Bihar, veliko zaslug za ta dogodek pa gre pripisati tudi osebju porodnišnice. Trboveljski četverčki so nastali z umetno oploditvijo, dolenjski pa so delo narave. Prav zato se je moral predstojnik porodnišnice dr. Marjan Pavlin Damjani še posebej posvetiti in spremljati njeno rizično nosečnost. Damjana seje prvič oglasila v bolnici v drugem mesecu nosečnosti. Z ultrazvokom jo je pregledal dr. Pavlin in obstal presenečen, saj v svoji dolgoletni praksi prek te aparature še ni videl četverčkov. »Že pri dvojčkih je rizična nosečnost, pri četverčkih pa je toliko večja in bolj nevarna. Damjana je že prej imela težave z donositvijo. Sprva sem se bal, da se bo odločila za splav ali za možnost, da bi enega ali dva zarodka odstranili, saj bi se tako povečala možnost za normalno dono-sitev. Damjana je odločila, da ostanejo vsi štirje. Tudi sam sem videl, da so možnosti, saj so bili vsi zarodki enako veliki in vsak v svoji plodovni vrečki. Dr. Marjan Pavlin Damjani smo naredili cerclago zavezali smo ji maternični vrat,« pripoveduje dr. Pavlin. Od 22. maja je Damjana ostala v bolnišnici pod stalnim nadzorom zdravnikov in sester. Ves čas je morala ležati, v trebuhu pa je vsepovsod brcalo. Misliti je morala le na svoje četverčke. Le redki so bili, ki so vedeli, kaj se pripravlja v novomeški porodnišnici. O trboveljskih četverčkih so v reviji Jana »razbobnali« že tedaj, ko jih je mamica Mojca še nosila pod srcem. Biharjevi te novice niso zaupali niti najbližjim sorodnikom, saj bi se lahko kaj zgodilo in potem bi bilo razočaranje. Ko je prišel 1. oktober, seje Dam- PR V A SKUPNA FOTOGRAFIJA — Nastala je minulo sredo opoldan. Mamica Damjana drži Tilna in Filipa, oče Leon pa Sama in Adama. (Foto: J. P.) domek tudi za male korenjake. Doma jih že čakajo dve posteljici in štiri zibke ter nov pralni stroj Gorenja. Oče Leon ima še veliko skrbi. Kot pravnik je po stečaju Iskre ostal na cesti, pa tudi Damjano je doletela enaka usoda. Danes je tako, da se povečanje družine za enega člana že krepko pozna v družinskem proračunu. Ce pa se to število poveča za štiri, je pričakovati že majhno katastrofoi»Ta skrb je odveč, saj so se na pobudo Dolenj- '■ skega lista že pričeli javljati tisti, ki žele pomagati Med prve darovalce seje zapisala novomeška občina, ki je iz proračuna namenila 40 000 tolarjev. Polovico manjšo vsoto so dojenčkom namenili delavci Ljubljanske banke in Dolenjskega lista. V zadnjem času je kar nekaj takšnih, ki v imenu svojega podjetja potrkajo na vrata Bihaije-vega stanovanja. Mnogi se zavedajo, da so lahko tudi četverčki dobra reklama. IMV že nekaj časa v svoji televizijski reklami svoj renault 4 kaže skupaj s četverčki. En primerek so že podarili Drakslerjcvim in lahko^ upamo, da bodo tak družinski avto' dobili tudi Biharjevi. Mamica Damjana se ta čas najbolj veseli, da bo dobila otroško negovalko za pomoč na domu. Za to so izbrali kar njeno sestro Lidijo iz Šmarja pri Šentjerneju, ki se bo Ja nekaj let pre1 selila k Biharjevim, plačevala pa jo bo občina. Skoraj neverjetno: tudi Lidija bo tako dobila zaposlitev. Pomislite,'' če bi se Damjana povsem sama ubadala z oskrbo četverčkov, bi ji to, po vseh veljavnih merilih nege in oskrbe novorojenčkov, odvzelo na dan kar 20 ur časa. Šest- do sedemkratno previjanje malčkov namreč zahteva porabo blizu 90 plenic, da o kapicah in drugem s tem v zvezi niti ne pišemo. Po vsakem previjanju je na vrsti hranjenje, predtem pa še pripravljanje hrane. »Kar cel zavitek humane bo šel na dan!« je rekla sestra Nataša, ki je ob našem obisku skupaj s Tatjano, Anico in Karmen hranila mlade Bi-haijcve nadobudneže. JANEZ PAVLIN GORENJE BIHARJEVIM — Franc Košec, direktor programa pralno-pomivalne tehnike v Gorenju, in Jože France (levo), vodja servisnega centra Gorenje servis iz Novega mesta, sla v četrtek družini Bihar izročila darila tega velikega kolektiva. Očetu četverčkov Leonu (desno) so izročili najnovejši pralni stroj PS 808 Gold in 40 kilogramov pralnega praška. Lesna industrija Glin iz Nazarij je podarila večnamensko omaro, Gorenje — mali gospodinjski aparati pa električni ročni mešalec s podstavkom. Novomeški Gorenje Servis bo pel let zagotavljal brezplačno nemoteno delovanje pralnega stroja. Vsa darila so vredna več kot 50.000 tolarjev. (Foto: J. P.) jana pričela pripravljati na porod, pa tudi osebje porodnišnice je bilo nared za tako velik dogodek. V porodni sobi je bilo komajda dovolj prostora za vse zdravnike, babice in sestre, ki so želeli spremljati, kako se rodijo četverčki. Porod je bil za šest tednov prezgoden, kar pa za večplodno nosečnost ni nič nenavadnega. Trboveljski četverčki so se rodili v 31. tednu in so zato vsi po vrsti morali v inkubatorje. Tudi Damjana je rodila s carskim rezom. Ob 9.37 je prvi zajokal Tdcn, za njim pa Filip, Samo in Adam. Štirje fantje v štirih minutah. Damjana jih je lahko videla šele čez tri dni, ko seje dovolj opomogla od težkega poroda. Najlažji, Tilen, je nekaj dni dobival kisik in ležal v ogrevalni posteljici, tudi Filip seje nekaj dni ogreval v »zabojniku«, Samo in Adam pa sta bila že od prvega dne prava korenjaka. Za prvovrstno atrakcijo novomeške porodnišnice še danes nadvse pri- zadevno skrbe sestre in pediatrinja dr. Pavlinova. Hranijo jih s humano O po steklničkah. Adama in Sama pa k sebi stisne tudi mamica in ju podoji. »Zlate fante«, ki ne poznajo joka, dodobra ločijo med seboj tudi sestre negovalke. Se posebej jih ločijo po njihovih navadah. Samo hoče biti vedno prvi nahranjen, Filip je zato rad ljubosumen, Tilen je še vedno najlažji in najmanjši, zato pa največ poje. Adam se že drži pokonci. »Če bodo tako složni, kot so bili v trebuhu, bo njihovo in najino življenje nekaj čudovitega. Tega si vsi želimo,« je za konec povedala Damjana, očka Leon pa je pristavil: Vem, da bomo imeli štirikratne težave, štirikratne skrbi, ampak upam, da bomo tudi štirikratno srečni.« Biharjevi četverčki bodo čez kak teden doma na Glavnem trgu. V majhnem stanovanju znotraj ene najstarejših hiš starega mesta, bo poslej Kako od urbaniziranega prostora do mesta (3) Sto na javne infrastrukturne vode ter ulično opremo. Najbolj temeljiti posegi bodo potrebni predvsem v (bivših) vaseh, ki so se »znašle« na pomembnih lokacijah (Br-šljin, Šmihel, Žabja vas) in nekaterih stanovanjskih delih ob najpomembnejših strukturah oseb (npr. ob Smihelski cesti, Drski ipd.), z rastočimi ekonomskimi potenciali pa seveda tudi mestnih parkov, obvodnih ambientov. b) Razvoj stavbnih parcel in stavb mesta mora potekati tako na konceptualno projektnem področju kot seveda na izboljšanju praktičnih vidikov: bistvenem izboljšanju izkoriščenosti, boljše organizacije stavb, parcel ter optimalnih vključitev posameznih enot v prostorski kontekst. Obe preobrazbi bosta potekali vzporedno (tudi zaradi lažje izpeljave investicij), vendar bo morala preobrazba javnega prostora dobit, prednost in posebno upravno-politično skrb. Za preobrazbo sklopih (ureditvenih področjih) zagotavlja ponovno vzpostavitev notranje hierar- Ob razgrnitvi strategije prostorskega razvoja Novega mesta in PUP zunaj mestnega jedra tretje predlaganega dokumenta bo, tev statusa in značaja posameznih javnih p^J s podobnim za zgodovinsko jedro, površin. Šele na tej podlagi bo mogoče us- Prt0Lm'’en korak k dejanski, smiselni trezno na novo zastaviti in projektirati kljčvNzbi Novega mesta. S tem se za-te[ Ne dolgotrajna faza različnih analiz itijNi sila problematičnih urbanističnih tiV|)rvencij. Do dejanske sprožitve pozi-Nk* me8anizma prostorskega razvoja i fc * Pa bo seveda potrebno poleg spre-C Urhanističnih zasnov in načrta prenovo Niovinskcga jedra storiti še zelo veli-j iirg,Nekaj pobud za te korake bomo Vh8V'*‘ v 4 nadaljevanju v naslednji pj|*i Dolenjskega lista. |jjJeobrazba Novega mesta bo imela raz-H ^ Zl*ačaj. Ponekod bo to reurbanizaci-0*d prenova, v nekaterih delih pa le Čuvanje obstoječega. Izpeljati jo bo )3V”° na dveh ravneh: skozi revitalizacijo Prostofa z infrastrukturo ter raz-I j.111 stavbnih parcel s stavbami, j Proj. °evitalizacija, preobrazba javnega ' ^čri ’mora miel' temeljito preobrazbo j ta e ntreže in javnega prosiora nasploh. ■^niembnejša je predhodna opredeli- gradbenih enot (parcel s stavbami) namreč predlagani pogoji (odlok PUP s priročnikom) podajajo tako formalno pravni okvir kot strokovne usmeritve. Vse ostalo bo stvar strokovne usposobljenosti izdelovalcev lokacij in statusa te službe ter ekonomskih mehanizmov (sistemi taks, kreditne politike...). Definiran javni prostor z infrastrukturo pa bo na ekonomskem trgu dejansko določal vrednost posameznega dela mesta. Strategijo prostorskega razvoja mesta kot izhodišče vsem prostorskim dokumentom Novega mesta (torej tudi PUP in urbanističnim zasnovam)je mogoče strniti v naslednje opredelitve: (OPOMBA: a I je razdeljen na podtočke a 1, a 2...): a) Novo mesto se razvija v funkcionalno celovit prostorski sistem, integriran v ambient mestne krajine. Stavbna struktura se razvija le znotraj naselbinskih sklopov, ki so razpoznavanc urbane celote s povsem jasno opredeljenim statusom ter identiteto. Kontinuirana povezava urbanega tkiva v posameznih naselbinskih hjje. al) Tako se znotraj ureditvenih področij (VP) oblikujejo lokalni centri, povezani s strukturnimi osmi —- tako centri kot strukturne osi pomenijo vsebinski ter oblikovno prostorske poudarke v urbanem tkivu: V območju mestne krajine se oblikujejo vsi trije submesini centri: Smolenja vas/ Ureditveno področje I. središče mesta II. Grm/Recljcv hrib/ Žabja vas/lMV lil. Drska/Brod/ Irča vas Najpomembnejši lokalni centri (z oznako iz karte) 1. generativni lokus Novega mesta (zgodovinsko jedro) z lok. centroma na Novem trgu in v Kandiji IV. Šmihel/Regrča vas V. Bršljin/Cegelnica VI. Gotna vas VII. I očna/Ragovo VIII Mačkovec IX. Vel. Bučna vas/Dol Muhaber/Potočna vas 2. Žabja vas 3. križišče v Kandiji, 4. križišče Novo mesto Dol. Toplice/ Ul. Slavka Gruma 5. Šmihel 6. stik Regrških košenic z Rcgrčno vasjo 7. Kettejev drevorcd/Kolodvorska/Kurirska 8. Cegelnica (aktiviran ob izgradnji v Mestni hosli 9. območje starega križišča Karlovške in Belokranjske c. 10. (novo) križišče v Laični ob mostu 11. potencialni poslovni center v Ragovem 12. vas Mačkovec (do cerkve) Kamcnce/ 13. odcep od Ljubljanske c. za Dol. Kamence ^4(2202) 31. oktobra 1991 Cikava, Prečna in Zalog. a2) Entitete mestne krajine ostanejo njeni nosilci: zgodovinski jedro (genera-tivno izhodišče poselitve), Ragov log, Por-tovald. Marof in Brezovica (bodoči parki različnega pomena in namena). Poseben status imajo še območja tekočih voda (Krke, Težke vode, Bršljinskega potoka, Šajscrja. Temenice). a3) Posamezni naselbinski sklopi (ureditvena področja) so med seboj ločeni z nepozidanimi sklopi (Mestne, Gotenske ir. Grmske njive. Boršt pod Dol. Kamcn-cami, Krtinke v Ločni, okolica pokopališča v Šmihelu... —a4) Najkvalitetnejše dominante (Kapitelj. cerkvi v Šmihelu, Mačkovcu.,.) so absolutno višinsko merilo stavbam v vplivnem območju. b) Preusmeritev prostorskega razvoja v izkoriščanje obstoječih kapacitet, c) Koncentracija najbolj motečih industrijskih, energetskih in drugih sistemov na eni lokaciji. Obstoječi veliki, sicer moteči industrijski sistemi naj se razvijajo v okviru že načetih površin brez izjemnih prostorskih širitev. Kot najprimernejše lokacije za centralni industrijski sklop po izkoriščanju kapacitet v Bršljinu se izpostavljala območji Kojarcev in južni del Zabjaka IOŽF. SLAK DOLENJSKI UST * Tudi Philips kupuje v Šentjerneju 0ba|ni komorniki V šentjernejski Iskri Hipot ima delo okoli 700 ljudi — Domači trg skoraj zamrl ___________Eni največjih proizvajalcev elementov za medicinske aparate________________________ ŠENTJERNEJ — V največji šentjernejski tovarni, Iskri Hipot, je zaposlenih nekaj manj kot 700 ljudi. Jasno je, daje ta kraj z okolico v veliki meri odvisen od poslovanja te tovarne, ki daje kruh toliko domačinom in okoličanom. Kljub velikim težavam, ki so se na Iskro zgrnile v zadnjem času, zlasti ob začetku vojne v Sloveniji in sedaj, ko so tako rekoč povsem prekinjeni blagovni in denarni tokovi s preostalim delom Jugoslavije, kjer je ostal zaprt velik del prejšnjega domačega tržišča, še vedno poslujejo pozitivno. Kmalu pa si obetajo tudi boljše čase. »V zadnjem letu dni smo število zaposlenih zmanjšali za 80 do 90 ljudi,« je povedal direktor Iskre Hipot Franc Baznik. »Doslej je šlo to na neboleč način, tudi brez dokupa let, vendar v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje pripravljamo tudi to.« V Iskri tudi zatrjujejo, da ne bi radi še naprej zmanjševali števila zaposlenih, ampak pripravljajo dodatne programe, tako da bi imeli vsi sedaj zaposleni dovolj dela. Njihov glavni proizvod so potenciometri in hibridna debeloslojna vezja, imajo pa še nekaj manjših programov. Njihovi glavni kupci so finalisti v tako imenovani zabavni elektroniki pa tudi proizvajalci raznih instrumentov in opreme. Večji del svoje proizvodnje Šentjerneja prodajo na tuje, in to izključno na za- hodna tržišča. Med njihovimi večjimi kupci so tudi svetovno znane firme, kot so ITT Nokia, Siemens, Grundig, Philips, Nordmende, Telefunken, Saba in drugi. Več kot pol svojega prihodka ustvarijo s prodajo na tujih trgih, po zmešnjavi v Jugoslaviji in prekinitvi vseh tokov pa skušajo izvoz še povečati. »Z dosedanjimi in največjimi tujimi naročniki kljub vsemu, kar se dogaja pri nas, normalno sodelujemo, novih naročil pa za sedaj še ni, ker tujci čakajo, kako se bo pri nas vse razpletlo,« pravi Baznik. Šentjernejska Iskra je tudi pomemben proizvajalec elementov za medicinsko elektroniko in na svetovnem trgu predstavlja 5 odst. celotne proizvodnje, Občina je odprla mošnjo Kritike na račun projektiranja in nadzora, a dodatna dela za OS Žužemberk plačana NOVO MESTO — Nova žužem-berška osnovna šola, za katero se novopečeni krajevni politiki še kar hvalisajo, daje njihova zasluga in njihovo delo, je končno finančno pokrita. Šola je stala 4,36 milijona nemških mark. Od tega je bilo z občinskim samoprispevkom zbranih 35,8 odstotka, občinski proračun je prispeval 60,3 odstotka, krajevna skupnost Žužemberk pa 3,9 odstotka denarja- Vse donedavna pa je bilo spornih 260 tisoč mark, za kolikor je bila presežena dogovoijena vrednost investicije. Projektanti in izvajalci jih opravičujejo z dodatnimi deli. Dograjena sta bila dva prostora, sprva namenjena za zasipanje, sanirani temelji stare šole po izkopu, zaradi zasutja dvignjen jašek greznice in vodovoda ipd., zunanja ureditev pa je že tako bila izločena iz finančne konstrukcije investicijskega programa. Pripomb na takšno postavljanje fi-nancerjev pred izvršeno dejstvo je bilo precej v novomeški vladi in odboru za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa. Pri tem je bilo ponovno opozarjano na očitno škodljivo povezavo (slabega?) projektiranja in nadzora v eni osebi oz. v enem podjetju. Zaradi tega so se v Novem mestu v preteklosti že jezili nad ljubljanskim LIZ inženiringom, ki pa je spet prišel do glavne besede. Kljub vsemu je novomeška vlada pristala, da se plačajo obveznosti, izhajajoče iz dodatka k pogodbi o izgradnji osnovne šole Žužemberk v višini 7,5 milijona tolaijev. S samoprispevkom naj bi plačali 3,8 in iz proračuna 3,1 milijona tolaijev, ostalo bo prispevala krajevna skupnost Žužemberk. ZLOBEC GOVORNIK NA POHODU PO LEVSTIKOVI POTI ČATEŽ — 5. množičnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža na Martinovo soboto, 9. novembra letos, se bo verjetno udeležili tudi številni direktorji oz. vsaj vodilni in vodstveni delavci podjetij in organizacij, ki so pokrovitelji pohoda, in drugi. Organizatorji jih pozivajo, naj se pomerijo s predsednikom slovenskega predsedstva Milan Kučanom, kije bil že lani zelo hiter, saj jeporabil za pot le 3 ure in 59 minut in je tedaj obljubil, da pride tudi letos in da bo skušal »potolči« ta rekord. Na pohod bo krenil tudi član republiškega predsedstva dr. Matjaž Kmecl, medtem ko bo slavnostni govornik akademik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Osrednja prireditev na Čatežu se bo pričela ob 13. uri, v triurnem kulturnozabavnem sporedu pa bodo med drugimi nastopili tudi člani KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, Zasavski rogisti iz Litije, moški in ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke itd. Prijave bodo sprejemali še na dan pohoda med 7. in 9. uro na železniški postaji v Litiji, posamezniki in skupine pa se lahko prijavijo tudi po telefonu (061) 881—269. Obvezno odkazilo ali ne? Odkazovanje ni pogruntavščina »rdečih«, ampak gajeuvedelžecesarFrancJožef___ KOČEVJE — O dejavnostih v tednu gozdov in drugih aktualnih zadevah na področju gozdarstva na območju GG Kočevje je Stane Potisk, predsednik Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Kočevje-Ribnica, povedal: »V okviru tedna gozdov je naše društvo konec oktobra in bo še v začetku novembra organiziralo z osnovnimi šolami Kočevje, Stara Cerkev, Ribnica, Velike Lašče in Dobrepolje naravoslovne dneve za višje razrede. Učenci četrtega razreda OS Kočevje pa so si ogledali še drevesnico na Marofu. Naši člani so sodelovali tudi pri razstavi »Živalski svet«, ki je odprta te dni v Kočevju. Prav v zadnjem obdobju smo navezali tudi stike med GG Kočevje in poslanci z območja občin Ribnica in Kočevje. Namen tedna in tudi sicer je seznaniti javnost s stanjem v naših gozdovih, ki se na primer zaradi kislega dežja slabša, pa tudi s prihodnostjo gozdarstva, predvsem v luči prihajajočega zakona o gozdovih. Še vedno je tudi pri nas najbolj občutljivo vprašanje, če naj bo še naprej odkazilo drevja za posek obvezno ali ne. Nekateri menijo, da je odkazilo socialistična pogruntavščina. V resnici pa je strokovno odkazovanje drevja za posek tudi na območju Slovenije uvedel že cesar Franc Jožef leta 1852. Ključni opravili odkazovanja sta izbira dre- Stane Potisek ves za posek in zbiranje informacij. Vse to je potrebno ne le zaradi usklajevanja interesov stroke in lastnikov gozdov, ampak tudi zaradi vloge gozda v prostoru in njegovega vpliva na življenje vsega. Evidenca poseka je potrebna tudi zaradi opazovanja razvoja gozda in predvidevanja bodočih dogajanj v gozdu tudi za daljša obdobja. Hkrati je to pomoč, da se bomo izognili napakam, ki smo jih storili v preteklosti. Evidenca je nasploh osnova za načrtovanje v gozdu. Brez strokovnega dela bi bile posledice za gozd predvsem v našem obdobju in tudi na našem območju izredno težke, in to ne le za gozd, ampak tudi za okolje. J. PRIMC načrtujejo pa celo, da bi do leta 1993 ta že tako velik delež povečali na 10 do 15 odst. To je možno tudi zato, ker imajo dobrega tujega kupca, eno najbolj znanih firm medicinske elektronske opre- • S prehodom na tolar in tako z bolj realno vrednostjo konvertibilnih valut se je bistveno popravil položaj šentjernejske Iskre, ki je velik izvoznik, saj vrednostno izvozi dvakrat več kot uvozi. Kljub temu pa so zaradi sedanjih težav plače še vedno nizke, celo manjše, kot naj bi jih delavci dobili po kolektivni pogodbi. Za september je znašala povprečna plača 9.300 tolaijev. »Če se bodo stvari na domačem trgu uredile in če bomo s tujimi partneiji sklenili nove pogodbe za prihodnje leto, se bo tudi na tem področju stanje do prihodnje pomladi popravilo,« napoveduje direktor. me na svetu. Seveda gre tu za najvišjo kakovost in tudi svoj razvoj so v Šentjerneju usmerili na področje senzorjev tlakov. Nasploh gredo v korak z razvojem na svetovnem trgu. Kljub vsemu pa se niso odpovedali slovenskemu niti jugoslovanskemu trgu. »Ko se bodo zadeve uredile, bodo tudi domači in jugoslovanski kupci spet prišli, saj so odvisni od nas, proizvodnja pa tudi ne bo mogla zamreti,« je prepričan Baznik. A. BARTELJ NOVA HLADILNICA SODRAŽICA — Že od letošnje pomladi gradijo v Izverju gospodarski objekt Lovske družine Sodražica. V njem bosta v prvi fazi dograjeni hladilnica in iztrebljevalnica v pritličju, nato pa še skladišče in v nadstropju sejna soba. Dela potekajo ob prostovoljnem delu članov in pomanjkanju financ počasi, vendar upajo, da bo prva faza nared do začetka prihodnje sezone v maju. Stara hladilnica je bila pravzaprav bivša mesarija, ki jo je leta 1979 Lovska družina Sodražica odkupila. Danes je ta stavba že zelo dotrajana, sama iztrebljevalnica je prevelika za njihove potrebe. V novi hladilnici bo prostora za 15 — 20 glav divjadi. Takšen je tudi približno tedenski odstrel jeseni, ko je glavna sezona. Na temperaturi +2 — +4°C bo iztrebljena divjad lahko tudi teden ali več počakala na odmejalca; trenutno je to Gruda iz Ljubljane. Godalni ansambel iz Kopra nastopil v novomeš-ki frančiškanski cerkvi NOVO MESTO — Novomeško koncertno jesen, kakor jo je s programom glasbenih prireditev za sezono 1991/92 začrtal Dom kulture, je začel Obalni komorni orkester. Ta godalni ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Kopra, Izole in Pirana in ga ud ustanovitve pred osmimi leti vodi violinski pedagog Borut Logar, je minulo sredo, 9. oktobra, zvečer nastopil v novomeški frančiškanski cerkvi. Komorniki slovenskih obmorskih mest so se novomeškim poslušalcem predstavili z izbranim sporedom skladb tujih skladateljev iz raznih stilnih obdobij, kar sicer sestavlja njihov standardni repertoar, izvajajo pa tudi dela iz sodobne glasbene literature in še posebej skladbe, ki sta jih posebej zanje napisala koprska skladatelja Vladimir Lovec in Aldo Kumar. Koncert gostov s slovenske obale je torej obsegal skladbe A. Vivaldija, J. S. Bacha, A. Marcella in G. Tartinija, piranskega rojaka, oziroma dela, pisana za izvajanje s solisti. Kot solisti so tokrat z Obalnim komornim orkestrom nastopili violinistki Sidonija Lebar in Damjana Križman, oboistka Maja Kojc in violončelist Marko Prijon. Vsi so dobili prvo glasbeno izobrazbo na glasbenih šolah v omenjenih mestih, kjer so tudi začeli nastopati. Kojčeva, Lebaije-va in Križamnova so še študentke glasbenih akademij ali visokih šol doma ali na tujem, kjer so se vidno uvrstile tudi na zahtevnih glasbenih tekmovanjih. Dodajmo še, da je Obalni komorni orkester, čeprav razmerma še mlad, že velikokrat uspešno koncertiral in da ima za sabo nastope tudi v Italiji in Avstriji, znani pa so tudi posnetki njegovih radijskih snemanj v Kopru in Trstu. Tudi ti podatki govore o tem, da so No-vomeščani v frančiškanski cerkvi prisluhnili res kvalitetnemu godalnemu ansamblu. I. Z. • Pravično vračanje vnukom je zelo vprašljivo dejanje. (Rus) • Lakota je izvrstna kuharica. (Latinski pregovor) Loški Potok brez revije Sesulo pa se je tudi upanje, da bodo v tem kraju obnovili kulturni dom ali zgradili novega LOŠKI POTOK — Revije Loški Potok poje letos ne bo, tako je bilo sklenjeno na posvetovanju upra v-nega odbora tukajšnjega kulturnega društva in odbora za pripravo revije. Razlogov za odpoved te pomembne pevske prireditve je več in naj že na začetku navedemo nekatere najpomembnejše. Prvi je nedvomno ta, da kulturno društvo nima denarja. Letos je dobilo le 2.000 SLT (oziroma še din) občinske dotacije, kaj je moč narediti s tako majhno vsoto, se pa ve. Ob tem je moč ugotoviti, da so vsi sliki društva z občinskim kulturnim vrhom že od ukinitve kulturne skupnosti popolnoma pretrgani S kulturnega vrha ni nikakršnih navodil ali smernic za delovanje, zalo v društvu prevladuje mnenje, da je še nadaljnje vztrajanje v njem ob takš-nih razmerah samo tratenje časa Delo, sicer okrnjeno, nadaljuje le pevski zbor. Ker so dotacije minimalne, se vzdržuje skoraj v celoti sam, in to tako, da nastopa na pogrebnih slovesnostih. Pobude, da bi znova začel delati kino, so propadle. Razpada tudi društvena dvorana Res je, da šola vedno odstopi telovadnico, kadar je potrebno, a je to le izhod vsili, saj v telovadnici ni odra in ne garderob, brez katerih pa kulturna dejavnost, kot jo ima Loški Potok, ni možna Telovadnico je šola rade volje odstopila tudi lani in tako omogočila prirediteljem, da so revijo »Loški Potok poje« uspešno izpeljali, čeprav z velikimi organizacijskimi in drugimi napori Slo je, čeprav, kot rečeno, težko, a bilje še dodaten motiv: proslavitev treh visokih kulturnih jubilejev (90-letnice organizirane kulturne dejavnosti v Loškem Potoku, 45-letnice pevskega zbora in 45-letnice kulturnega društva). Zdaj pa za nadaljevanje dela ni denarja in tudi volje do dela je, to paje še hujše, čedalje manj. V kulturnem društvu si nimajo česa očitati, da niso naredili ali vsaj poskušali storiti, kar je bilo potrebno, da bi se izboljšale razmere za kulturno dejavnost V začetku lega leta so poslali občinski skupščini v obravnavo obširno peticijo in predloge za obnovo kulturnega doma ali za novogradnjo. Čeprav je bilo v z vezi s to problematiko prelitega veliko črnila,'danih že nič koliko obljub, poleg tega so bili tudi vsi pristojni občinski organi seznanjeni, za kaj gre pri celotni zadevi, pa v Loškem Potoku niso dobili niti odgovora na svoje pisanje. To je še povečalo jezo članov kulturnega društva, a tudi občutek nemoči, in ko je bila beseda na u vodoma omenjenem posvetu o tem, alije sploh še smiselno vztrajati in da bi vodstvo društva odstopilo, so menili, da razpustitev ali odstop ne bi ničesar razrešila, kvečjemu bi kdaj kasneje, ko bi spet bile boljše razmere in bi hoteli delati, otežila ponovno vzpostavitev društva. Obsežni načrti, kijih je društvo sprejelo lani, tako ostajajo neostvar-jeni in samo na papirju. Predvsem boleč je problem z društvenim domom, saj že deset let potekajo aktivne priprave na gradnjo, dom pa se pred očmi vseh podira. Še posebej zato bi radi dobili medse nekoga ki bi povedal komu je društvo pravzaprav namenjeno in čigava skrb je kultura Ali tudi manjši kraji lahko kdaj pričakujejo za svoj denar delček kulturne dobrine, nekaj, kar bi jim zlasti v zdajšnjih težkih časih prišlo prav oz. veliko pomenih. A li res ni nihče več odgovoren za to, da se dom, zgrajen s prostovoljnim delom tukajšnjih ljudi in to v časih, ko je slovenskemu narodu grozil propad, danes podira? A nekdo vendar mora bili odgovoren za take reči odgovoren tudi zdaj, ko se znova zastavlja vprašanje lastništva in ko kultura, predvsem v vrhovih, postaja del strankarskih fars, seveda na škodo manjših krajev, med kakršne spada tudi Loški Potok. A. K. Kmalu nova matična knjižnica V sklopu HTC Sevnica bo dolgoročno odpravljena prostorska stiska knjižnice SEVNICA — Vse kaže, da bo občinska knjižnica v Sevnici končno le rešila prostorske in kadrovske zagate, ki so vrsto let, še zlasti pa predlani, postavljale pod vprašaj njen obstoj kot matične knjižnice. Po novem naj bi bila knjižnica v sklopu HTC, nad prodajalnama Jutranjke in Lisce, ob odhodu dosedanje knjižničarke v pokoj pa nameravajo zaposliti višjo knjižničarko. Kot pravi tajnik sevniške zveze kulturnih organizacij Albert Felicijan so lahko zadržali pogojno matičnost knjižnice le z obljubo, da bodo v dveh do treh letih zagotovili vse potrebno. Koso predlani del knjižnice preselili iz soseščine Merxa v sevniško sindikalno dvorano, so le začasno in deloma rešili prostorsko stisko. Letos jim je dal sindikat odpoved za nadaljnjo uporabo sindikalne dvorane, zato so začeli iskati prostore. Razmišljali so tem, da bi usposobili prostore v bivši Mercatorjevi trgovini tekstila, konfekcije in talnih oblog na Glavnem trgu. Knjižnica bi bila v prvem nadstropju, ločena od spodnjega dela trgovine in bi imela tudi svoj vhod. Vseh prostorov je 230 m2, njihova odkupna vrednost je 5,045.000 tolarjev, za dokončno usposobitev pa bi potrebovali še milijon tolarjev. Po drugi inačici naj bi usposobili trenutno prazne prostore v zahodnem delu drugega nadstropja sevniškega gradu. V te prostore naj bi leta 1993 postavili muzejsko zbirko o Ajdovskem gradcu. Narodni muzej iz Ljubljane je več kot tretjino zbirke že pripravil. Dela za usposobitev knjižnice na ta način bi veljala poltretji milijon tolaijev. Ta lokacija bi prišla v upoštev le v izjemnem primeru, saj bi bilo zelo vprašljivo ogrevanje, tako z elektriko bi bilo gotovo predrago. IGRALO ENAJST DVOJIC TREBNJE — Minuli vikend je bil v športnem centru Vita v Trebnjem teniški turnir dvojic, na katerem je nastopilo 11 parov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine. V polfinalnih zaključnih obračunih sta Bradač in Lovko ugnala Klariča in Ger-movška z 9:3, Frelih in Pepelnak pa Grandovca in Korošca z 9:2. Veliko bolj zanimiv je bil finale, v katerem sta bila Bradač in Lovko boljša od Freliha in Pe-pelnaka s 6:4, 6:4. Ljubiteljem tenisa ob tem še obvestilo, da se teniška sezona v Vita centru nadaljuje vse do konca leta, ko se bo končala z novoletnim turnirjem za posameznike in dvojice. Sekretariat za družbene dejavnosti in občo upravo in njegov odbor za kulturno dejavnost ter predsedstvo sevniške ZKO so po proučitvi vseh možnosti OKTOBRSKI TURNIR KRANJCU SEVNICA — ŠK Milan Majcen je te dni pripravil redni mesečni hitropotezni turnir za oktober. Udeležilo se ga je 14 ša-histov, premočno pa je zmagal Toni Kranjec, ki je ugnal vse nasprotnike in zbral 13 točk, sledijo pa: Lazič 10, Mesojedec 10, Šibilja 9, Mirt 8, itd. V skupnem seštevku letošnjih desetih turnirjev prav tako vodi Kranjec s 77 točkami pred Lazičem 73, Derstvenškom 58, Mesojedcem 51, Kolmanom 43, itd. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. novembra, v prostorih ŠK Milan Majcen, pričel pa se bo ob 9. uri. J. BLAS PRVAKA VUČKOVIČ IN GRIČARJEVA NOVO MESTO — V soboto je bil ustanovljen Squash klub Novo mesto, prvi tovrstni organiziran klub v Sloveniji, vodil pa ga bo znani novomeški športni delavec Jože Turk. Ob tej priložnosti je bilo v squash centru na Mestnih njivah tudi prvo občinsko prvenstvo v tej zanimivi športni zvrsti, udeležilo se ga je osem deklet in 16 moških. V ženski konkurenci je zmagala Tanja Gričar pred Galičevo, Peljhanovo in Brkopčevo, v moški pa Vučkovič pred S. Turkom, J. Turkom in M. Turkom. K dobri organizaciji prvenstva so pripomogli Oprema, Novoles — Novi Ambienti, Ergo Dvor, Krka, Pekarija Ajda, STenplast Vrhnika, RE — SET, Mesarstvo Bobič, MG —Turizem, Športna zveza, ERRO, Gostišče Opara in Novoline. ŠAH ZA OBČINSKI PRAZNIK SEVNICA — V počastitev občinskega praznika bo ŠK Milan Majcen pripravil v torek, 5. novembra, s pričetkom ob 16. uri, hitropoteni šahovski turnir za posameznike in ekipe. Turnir bo potekal v gostilni Janc na Študcncu. ocenili, da je še najboljša inačica, da bi knjižnica dobila prostore v HTC. Skoraj 184 m2 bi stalo 4,699.000 SLT, za dokončanje prostorov pa bi potrebovali še 2,317.000 SLT. Organizacijo izvedbe teh del je prevzela ZKO, zato računajo, da bo to precej cenejše. ZKO bo dobila potrebno pomoč na občini, da bi morebiti že do slovenskega kulturnega praznika ta dela dokončali, računajo pa tudi na 2,046.000 tolaijev, kolikor naj bi iztržili s prodajo prostorov stare knjižnice pri Merxu. Tako rešitev je podprla tudi sevniška vlada. P. P. PRA ZNIK ZA LOKO - Nedeljska otvoritev teniškega igrišča s posebno plastično prevleko, uvoženo iz ZDA ter asfaltnega igrišča za rokomet, košarko, odbojko in še nekatere športe je pomembna pridobitev za krajevno skupnost Loka pri Zidanem mosta Celotna naložba je veljala okrog 300.000 tolarjev, izkazala so se nekatera velika slovenska podjetja kot sta Smelt in SCT Gradis, ki so prispevala okrog 70 odstotkov naložbe, ostalo pa Ločani s krajevnim samoprispevkom in okrog 3000 prostovoljnimi urami Tajnik sevniške Športne zveze, Borut Bizjak, je izročil predsedniku in tajniku loškega športnega društva, Jožetu Hočevarju in Alojzu Golobu, posebni priznanji, obema (na skrajni desni) pa so se zahvalili tudi domačini. (Foto: P. Perc) V času od 4. do 13. oktobra so v n°" vomeški porodnišnici rodile: Lucij* * Zupančič iz Dol. Karteljevega - Mitj*’ Mojca Štancar iz Drušč: Metko, Marj6' ta Strojine iz Sp. Mladetič —Tino, A*' dreja Gornik iz Hrastja — Suzano, An' gela Kužnik z Reve — Marjanc0, Željka Štukelj iz Črnomlja — Tanj0, Ivanka Mandič iz Šmalčje vasi — Brig1' to, Marija Količ iz Bosiljevskih sel Katarino, Tatjana Luzar iz Birčne vaS‘ —Lavro, Slavica Obradovič iz Šiljk°v — Ano, Vesna Bosiljevac iz Mrežni!*6 Varoši — Petra, Natalija Kuk iz Pr60' grada —Simona, Martina Zaleteli'' Velikega Lipovca — Simona, Janja janec iz Srednjega Grčevja — David*’ Jožica Brine iz Skrilja — Marka, Ma^ ja Bobnar iz Zbur — Egona, Majda y!' banč z Viher — Tjašo, Rozika Žugelj‘* Omote — Metko, Marta Muhič iz G°.r’ Lakovnic — Vanjo, Suzana Tramte1 Dobruške vasi —Tomaža, Karm6” Kabur iz Gor. Nemške vasi — R0*v Mirjana Ladika iz Kamanja — D'!r Anica Slak iz Zabukovja — Frandr Marjeta Kulovič z Dol. Sušic—Jož®1" Andreja Lužar iz Vinice — Mateja, 'r na Ilenič iz Črnomlja — Blaža, Ren* Brdarič iz Samobora — Nikola, S01 ljana Stepan-Kos iz Črmošnjic — venko, Tatjana Metelko iz Hudeg Brezja —Tjašo, Bernarda Šavli Hrastnega — Igorja, Mihela Lekše Dolge Rake — Dejana, Mira Novak Trebnjega — Janjo in Janka, Sa°J Tomaševič iz. Karlovca — Laro ^ Chiaro, Gordana Lisec iz Bosiljev* Majo, Jožica Bregar iz Trebnje? —Primoža, Marija Papež-ZarabeC Trebnjega — Miha, Ankica Gale* Karlovca — Terezijo, Violeta DralL van iz Črnomlja —Tonija, Berna1^ Kump iz Obrha — Lucijo, Janja j* star z Vinjega vrha — deklico. M* Prosen iz Dečje vasi — dečka, lf6 ■, Mrgole iz Jelš — dečka, Janja Ove° Žubine — dečka, Antonija Rajar** ^ dankala — dečka, Maijeta Muhic Koroške vasi — deklico. ua IZ NOVEGA MESTA: Stanisl** Žitnik iz Adamičeve 4/a —Manf ’ Vanja Povše iz Šegove 16 — Kata*1 J Darinka Ucman z Mestnih njiv 1* Anžeta, Darja Hrovat iz Kettejev® drevoreda 43 - Mimo, Blanka Pef Majde Šilc 4 — dečka. 0*$ • Davčna pravičnost je ravni lobijev. (Nahr) • Želja je volja, ki sama sebe nč)^ Ije čisto resno. (Musil) Dogodki v sliki in besedi PO AKCIJI ŠE ŽREBANJE — Ob zaključku prometne akcije »Življenje je v vaših rokah« je bilo y hotelu Pugled v Kočevju tudi srečanje in nagradno žrebanje, ki so se ga udeležili predstavniki vseh organov in organizacij, ki so sodelovale pri akciji Za žrebanje so prišli v poštev vozniki za katere je bilo med akcijo ugotovljeno, da imajo brezhibno vozilo. Nagrade, brezplačno enoletno kasko zavarovanje z odbitno franšizo od 2,4oz. 8odstotkov, kijihje prispevala zavarovalnica TILIA Novo mesto, je žreb razdelil tako: 1. nagrada — Slavko Resman, 2. nagrada — Dušan Križman (oba iz Kajuhovega naselja v Kočevju), 3. nagrada pa Rudiju Kuzoletu iz Cvišlerjev pri Kočevju. Na fotografiji predstavnica Tilie Novo mesto, Erika Luteršmid, žreba srečne dobitnike. (Foto: Primc) NAGRADE ZA NAJBOLJŠE FOTOGRAFIJE — V petek, 25. oktobra, so v Kočevju odprli razstavo »Živalski svet«, ki bo trajala do 5. novembra. Pred otvoritvijo razstave, na kateri so predstavili svojefotografije člani kluba Diana, so prikazali diapozitive, in to 75 najbolj uspelih posnetkov (na razstavo pa je posla-lo 30 avtorjev 121 posnetkov), od tega paje 30 najboljših prikazanih na razstavi v Likovnem salonu v Kočevju. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in nagrade najbolje ocenjenim fotografijam. Prvo nagrado je dobil Marko Pogačnik (fotografija: »Dvoboj ob zori«), 2. Janez Konečnik (za »Lov«), 3. Martin Rovšček (»Na begu«). Ob tej priložnosti je predsednik kočevske podružnice Diane Janez Končenik pozdravil udeležence otvoritve, predstavil avtorje fotografij in poudaril, daje gozd s svojimi prebivalci še najbolj ohranjen del našega okolja. Na fotografiji: podelitev nagrade »Marku Pogačniku« ali »Janezu Ko-nečniku«, klateri bo pač na posnetku. (Foto: Primc) SLEDOVI VOJNE IZGINJAJO — Srditi spopad med enotami teritorialne obrambe in agresorskimi tankovskimi in letalskimi silami pri Prilipah dobiva svoj epilog šele sedaj. A vto cesta med Čatežem in Prilipami je zaprta za ves promet; speljan je po obvoznici, medtem ko delavci SCT—ja popravljajo most, ki sta ga zadeli sovražni letalski bombi Promet se je sicer začasno odvijal po zakrpanem cestišču, vendar bo za popolno varnost potrebno temeljito popravilo, ki naj bi trajalo vse do novega leta. Vodja gradbišča inž. Cunder nam je povedal, da dela hitro napredujejo in bo zato most zagotovo usposobljen že v dveh mesecih. (Foto: T. Jakše) S KOLESOM IZ ČRNOMLJA DO KČLNA - Igor Matkovič iz Črnomlja se je 12. septembra odpravil sam s kolesom čez hribe in doline in 20. septembra prikolesaril do Kolna. Oglasil se nam je in pripovedoval kaj vse je doživel na poti Družina ČEPURAN, Koln a@ra Ostreši iNIK , d.o.o. razpisuje delovno mesto prodajalca za nedoločen čas Pogoji: Končana IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovska smer — V prodajalec gradbenih in tehničnih artiklov — dve leti delovnih izkušenj — smisel za organizacijo in delo z ljudmi Poskusno delo traja 30 dni. Prijave z dokazili "o izpolnjevanju objavljenih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: IGM STREŠNIK, d.o.o, Dobruška vas 45, 68875 Škocjan — kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objavnega roka. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO___________ n. sub. o. 68000 Novo mesto Gubčeva 15 Telefon: h.c. 068 21-065 odkupuje VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV (hlodi, drogovi, celuloza, jamski les, prostorninski les, drva in ostale sortimente) od 21.10.1991 PO NOVIH - VIŠJIH ODKUPNIH CENAH. Informacije za posamezna področja so: — Črnomelj tel. 51-147 — Novo mesto 21 -125 — Straža 84-527 — Trebnje 44-069 — Komercialna služba Novo mesto 21 -913 Odkup se vrši po standardu gozdnih sortimentov in ga opravljajo strokovno usposobljeni odkupovalci Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Se priporočamo! STE PREPRIČAM, DA JE VAŠ AVTO PRIPRAVLJEN ZA ZIMO? iOfflZ VZ N3flAVMdd 0LAV SVA 3f Vd ‘iNVDIddSdd SLS A A Do odgovora na zastavljeno vprašanje vam lahko pomagajo strokovnjaki PIONIR AVTOHIŠE, servisno-prodajnega centra v Novem mestu, saj vam bodo za samo 700 slovenskih tolarjev zagotovili varnost tudi v zimski sezoni. Od 4. novembra dalje smo vam na voljo z vsemi storitvami in tehničnimi pregledi vsak dan od 7. do 19. ure ter ob sobotah od 7. do 13. ure. i l Priprava vozila za zimo bo zajela naslednje: — kontrolo in nastavitev vžiga motorja, — kontrolo in dolivanje zavorne in hladilne tekočine olja v „ . ... Y motorju ter čistila vetrobranskega stekla. Pripravili pa smo vam se eno ugodnost, za vse naše servisne storitve ! motorju ter čistila vetrobranskega stekla, — testiranje akumulatorja, — testiranje elektroinstalacij, — preventivni tehnični pregled ter ostalo svetovanje v zvezi z vašim avtomobilom. Za bralce Dolenjskega lista smo pripravili še posebno ugodnost: 30% popust ob predložitvi kupona, kar pomeni, da si boste zagotovili varnost za samo 490 SLT. in nakup rezervnih delov ter opreme za vaš avto vam omogočamo obročno odplačevanje s čeki. Zaupajte vaš avto preizkušenim strokovnjakom največjega servisno-prodajnega centra na Dolenjskem! Zaupajte PIONIR AVTOHIŠI, d.d.,NOVO MESTO, LOČNA 48 l******************5***************5******************************^ Pokličite nas na tel.: (068) 22-613 ali 21-243 o, | ^ in zahtevajte g. Kastelica ° | I I U^O^O^OOra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. ^ ali g. Gajiča. ! 17 št. 44 (2202) 31. oktobra 1991 DOLENJSKI UST IITEM TCnW11 UAC7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I CIVI I CU IlU VAd Z. M NI IVI A PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 31. oktobra Krištof Petek, 1. novembra — Dan mrtvih Sobota, 2. novembra Dušanka Nedelja, 3. novembra — Just Ponedeljek, 4. novembra Karel Torek, 5. novembra — Sabina Sreda, 6. novembra — Lenart LUNINE MENE 6. novembra ob 12.11 - mlaj kino ČRNOMELJ: 3. 11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Človek iz Ka-dildk