vonj po trgu IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre ADA GRAF d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STIK med izdelke informativnega znacaja. NAS STIK je brezplacen. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 31. marca 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. marca 2000. risilni elektriËni mrk v begunjskem Elanu v zaËetku februarja je znova sproæil celo vrsto medijskih odmevov, med katerimi jih je veËina skupala prikazati kot tistega pravega grepnika Elektro Gorenjsko, ki naj bi ob kruh spravilo celo uboge Elanove delavce. Pri tem je predsednik Elanove uprave, ki je bila menda ob tem dogodku dobesedno zgroæena, celo izjavil, da je priplo do odklopa zaradi borih desetih milijonov tolarjev dolga, in pe to v Ëasu, ko naj bi imel Elan najveË prilivov od prodane proizvodnje. Poleg tega naj bi ustavljena poldnevna proizvodnja bila vredna skoraj toliko kot ves dolg, kar naj bi pe dodatno okrepilo tezo o nesmiselnosti ukrepa Elektro Gorenjske. V nadaljevanju je nato bilo vendarle mogoËe prebrati pe, da gre za dolg, ki se vleËe æe kar nekaj Ëasa, pa tudi to, da je Elan Elektro Gorenjski celo predlagal, da naj bi jim polovico dolga kar odpisali, preostanek pa bi poravnali v sedmih letih. Omenjena zgodba je zanimiva z veË plati. PrviË, ker pe enkrat potrjuje, da je kljub pogostemu zatiskanju oËi elektrika vendarle tista bistvena sestavina napega vsakdanjega æivljenja, brez katere se dejansko vse ustavi. DrugiË zato, ker kaæe na to, da si nekateri pe vedno predstavljajo, da je elektriËna energija nekaj samoumevnega, nekakpna splopna dobrina, do katere smo upraviËeni, pa Ëe jo plaËujemo ali ne. In tretjiË, tudi zato, ker kaæe na splopno prepriËanje, da je v elektrogospodarstvu tako in tako vse v redu in lahko brez teæav premosti tudi izgube v vipini nekaj deset milijonov tolarjev oziroma, da za elektrogospodarska podjetja to ni kakpen velik problem. Resnica pa je seveda povsem drugaËna. Ravno v elektrogospodarstvu so zaradi nestropkovne cene in s tem prelivanja elektrogospodarskih sredstev v druge panoge, pa tudi takpnih in drugaËnih popustov in odpustkov v preteklosti ter finanËne nediscipline izgube tolikpne, da se ob njihovih ptevilkah vsakemu gospodarstveniku najeæi koæa. Glede na to, da so tudi elektrogospodarska podjetja samo gospodarske druæbe in podjetja, ki lastniku odgovarjajo za svoje poslovanje, in si tako, kot vsa druga æelijo pozitivnih poslovnih rezultatov, pa postane hitro jasno, da je odklop ali, leppe, prekinitev dobave elektriËne energije tistim, ki naroËenega blaga ne plaËajo, le skrajni ukrep, s katerim je mogoËe prepreËiti pe veËjo gospodarsko pkodo. »e ob tem upoptevamo pe dejstvo, da tudi v elektrogospodarstvo konËno uvajamo træna naËela poslovanja, pa smo lahko prepriËani, da bo v prihodnosti podobnih odklopov pe veË. ISSN 1408-9548 www.eles.si J/iCLL{P 1 tema meseca brez varovalke VeËino DENARJA NAJNUJNEJ©IM INVESTICIJAM Elektroenergetska podjetja bodo tudi v letu 2000 najveË pozornosti namenila zamenjavi dotrajanih in zastarelih naprav, pri Ëemer bi bil po mnenju podjetij potreben precej obseænejpi poseg, kot pa mu ga dovoljujejo odobrena sredstva. ^B I 2 lektroenergetska podjetja so pri postavljanju investicijskih naËrtov pe vedno moËno odvisna od dovoljenj lastnika, ki pa æal z njihovo odobritvijo pogostokrat preveË zavlaËuje. Tako se nemalokrat zgodi, da marsikatera investicija obvisi v zraku, ker za njeno dokonËanje preprosto zmanjka denarja. Poleg tega pa je kratkoroËno naËrtovanje del, ki vËa-sih trajajo tudi po veË let, pe posebej zahtevno delo in terja od vodstev podjetij iskanje ptevilnih alternativnih repitev. Kakpne investicijske naËrte so si postavila elektroenergetska podjetja v letu 2000, smo skupali izvedeti v pogovoru z odgovornimi v posameznih podjetjih. ELESU PROJEKTOV NE MANJKA Elektro - Slovenija, d.o.o., naj bi letos po pe nepotrjenem in precej oklepËenem investicijskem programu za naloæbe porabilo 2,7 milijarde tolarjev, pri Ëemer niso pteta sredstva za gradnjo RTP Krpko, ki naj bi jih lastnik zagotovil iz drugih virov. Kot je znano, je bil RTP Krpko æe nekaj let na seznamu osrednjih Elesovih investicij, vendar pa iz razliËnih razlogov do zaËetka gradnje pe ni priplo, Ëeprav so bila v minulih letih opravljena æe obseæna pripravljalna dela. Z Elesovega seznama se je omenjena investicija zdaj kot prednostni projekt nacionalnega pomena preselila med obveznosti Ministrstva za gospodarske dejavnosti in po besedah direktorja Elesovega sektorja za investicije Janeza Kerna vse priprave pospepeno potekajo, kmalu naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje in s tem konËno tudi zeleno luË za zaËetek gradnje. Sicer pa je med le-topnjimi veËjimi investicijami Elek-tro-Slovenije vsekakor v ospredju gradnja novega dvosistemskega 110 kV daljnovoda Lapko-Hrastnik. Gre za zahteven projekt, ne samo zaradi geolopko zahtevnega terena, temveË tudi zaradi lastnipke problematike, pri Ëemer bo Eles star in dotrajan lesen daljnovod zamenjal z 12,8-kilo-metrskim novim daljnovodom z 46 daljnovodnimi stebri. Tudi ta daljnovod bo opremljen z optiËnim kablom z 48 vlakni, telekomunikacijska povezava pa bo zgrajena pe na 3,6-kilometrskem odseku do Trbovelj. Dela na terenu naj bi zaËeli aprila, ocenjena vrednost investicije, katere precejpen deleæ znapajo tudi sredstva za odpkodnine in sluænost, pa je 600 milijonov tolarjev. V okvir te investicije sodi pe novo 110 kV daljnovodno polje v RTP Lapko, vsa dela pa naj bi konËali pe pred koncem leta. Med investicijska dela Ëisto elektroenergetske narave sodita tudi nadaljevanji prenove RTP DivaËa in RTP Maribor, ki potekata v sodelovanju s sektorjem za vzdræevanje in sektorjem za obratovanje. Tako bo v okviru tretje faze v DivaËi potekala zamenjava visokonapetostne in sekundarne opreme, pri Ëemer bo Eles v 110 kV poljih vgradil nove loËilnike ter opravil zamenjavo celotne opreme za vodenje, meritve in zapËito. Podobna dela bodo letos potekala tudi v RTP Maribor, kjer gre prav tako za zamenjavo visokonapetostne in sekundarne opreme v 400 kV transformatorskem polju I. in II. in vgradnjo sekundarne opreme v 110 kV transformatorskih in daljnovodnih poljih Selce I. ter Pekre III. in IV. Ob tem je treba poudariti, da gre za vgradnjo najsodobnejpe opreme ne samo v evropskem, temveË v svetovnem merilu, pri Ëemer so se pe posebej izkazali domaËi inæenirji. Druga veËja letopnja investicija pa se nanapa na Elesov telekomunikacijski program, pri Ëemer naj bi na 75,6 kilometra dolg 400 kV daljnovod Maribor-Krpko in na 3-kilometrski odcep proti Rogapki Slatini vgradili optiËni kabel z 48 vlakni in celotno potrebno sodobno telekomunikacijsko opremo. Dela na tem projektu so pe posebej zahtevna, ker so vezana na zamenjavo uparjalnikov v jedrski elektrarni Krpko, ki bo potekala maja in junija. Tudi ta investicija je vrednostno ocenjena na 600 milijonov tolarjev. Med investicije iz telekomunikacijskega programa pa lahko ptejemo pe nadaljevanje gradnje pta-jerske zanke oziroma namestitev optiËnega kabla s 24 vlakni na relaciji KidriËevo-Ptuj-Formin in do-konËanje nekaterih æe lani zaËetih investicij. Tako naj bi bila do konca marca dokonËana tudi 17-kilometr-ska zemeljska optiËna povezava s kar 288 vlakni med republipkim centrom vodenja in BeriËevim, ki vklju-Ëuje tudi celo vrsto privodov in prikljuËitev potencialnih uporabnikov, najpozneje aprila pa naj bi bila konËana tudi dela na skupnem telekomunikacijskem projektu Elesa, Sopkih elektrarn in Elektro Primorske, to je 42 kilometrov optiË-nega kabla z 48 vlakni na relaciji Gorica-Most na SoËi-Tolmin. OBSEŽNE PRIPRAVE TUDI ZA NAPREJ Poleg naštetih projektov hkrati v sektorju za investicije poteka tudi vrsta drugih pripravljalnih del, ki so po besedah Janeza Kerna, zaradi vse bolj zapletenih postopkov in narašcanja števila potrebnih papirjev, iz leta v leto bolj zahtevna in obremenjujoca. Za kakšen obseg del gre, najbolje pove podatek, da bo Eles letos samo za izdelavo projektne dokumentacije namenil sto milijonov tolarjev. In za katere projekte pravzaprav gre? Med že skoraj zgodovinskimi lahko omenimo sklenitev ljubljanske elektroenergetske zanke oziroma gradnjo daljnovoda TE-TOL-Polje-Berice-vo, kjer je v igri že peta oziroma šesta inacica daljnovodne trase in temu ustrezno prilagajanje tehnicne in druge dokumentacije, precejšnje oziroma že skoraj nerešljive težave se kažejo tudi pri zbiranju dovoljenj za postavitev prikljucitvenega 400 kV daljnovoda Bericevo-Krško, ki trenutno potekajo pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor, v pripravi pa je tudi pridohitev projektne dokumentacije za vrsto objektov iz energetskega in telekomunikacijskega programa. Tako naj bi se Eles v prihodnjem in naslednjih letih lotil pe zadnjega odseka 75 let starega daljnovoda na relaciji Fala-Pekre, 30-kilometrskega daljnovoda Lapko-Brestanica in etapne zamenjave dotrajane daljnovodne povezave od Doblarja preko Gorice, DivaËe, Pivke, Ilirske Bistrice do slovensko-hrvapke meje. Omeniti kaæe tudi na-Ërtovano poveËanje prenosnih zmogljivosti na relaciji Podlog-BeriËevo, ki se æe kaæe kot ozko tranzitno grlo, nadaljeval pa se bo tudi telekomunikacijski program, kot je povezava primorske zanke od Tolmina preko Idrije do AjdovpËine, postavitev op-tiËnih kablov na relaciji BeriËevo-Grosuplje-KoËevje, pri Ëemer bo Elektro Ljubljana poskrbelo pe za optiËno zvezo KoËevje-Hudo-Gotna vas-»rnomelj-Metlika, sklenitev ljubljanske zanke na relaciji BeriËevo-KleËe in prikljuËitvena povezava s Hrvapko na relaciji Krpko-sloven-skohrvapka meja-Tumbri, ki naj bi jo gradili v povezavi s hrvapkim elektrogospodarstvom. DRAVSKE ELEKTRARNE VSTOPAJO V DRUGO FAZO PRENOVE V Dravskih elektrarnah Maribor je med investicijskimi naËrti æe vrsto let Trg zahteva zanesljivo omre z je godba o investicijsko podhran-jenem elektrogospodarstvu iz devetdesetih let se nadaljuje tudi v letu 2000, in sicer v samem trenutku uvajanja novih træno-ekonomskih kategorij energetskega zakona. Pogovori se nenehno vrtijo okrog trænih in konkurenËnih moænosti, pri tem pa vlada ne upopteva dovolj resnih opozoril elektrogospodarstvenikov o nujnosti hitrejpega repevanja investicijske problematike. Je v tem trenutku na voljo neka celovita energetska strategija in v tem okviru podana ustrezna investicijska politika? Nedvomno vstopamo v obdobje velikih in tveganih sprememb. Kako v tem trenutku ocenjevati dejansko usposobljenost elektrogospodarskega sistema za delovanje v razmerah odprtega trga elektriËne energije z vidika tehniËnih, tehnolopkih in zanesljivostnih zahtev in kriterijev Evropske unije? Na to vprapanje bo morala energetska stroka jasno odgovoriti, saj se odmerjeni Ëas s toËno doloËenimi roki neusmiljeno izteka. Zanimivo je, da je v energetskem sektorju kar nekaj moËnih centrov, zdruæenj in ustanov, vendar se kljub strokovni poklicanosti pe niso jasno opredelili do temeljnih vprapanj. Kot je zapisano v novem energetskem zakonu, se s tem dokumentom zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po trænih naËelih, naËelih trajnostne-ga razvoja, ob upoptevanju njene uËinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja okolja. Ta del tematike je razmeroma dobro podan, kar pa ne bi mogli trditi za podroËje vlaganj v energetiki, ki ga energetski zakon ureja zelo skromno. Vlada se ukvarja predvsem z repevanjem problematike odpiranja trga elektriËne energije po ekonomski, komercialni in pravni plati, manj pa prisluhne strokovnim opozorilom o tehniËnih in zanesljivostnih problemih elektrogospodarstva. Ob tem se ponovno zastavlja vprapanje, kdaj bo omogoËila veËja investicijska vlaganja v zastarelo in tehnolopko dotrajano elektroenergetsko omreæ-je. Na marsikaterem obmoËju se pe vedno pojavljajo slabe napetostne razmere, da o drugih teæavah ne govorimo. To pomeni, da precejpen odstotek odjemalcev kljub plaËilu raËunov pe vedno prejema elektriËno energijo slabpe kakovosti. Kako bo reagiral trg? MIRO JAKOMIN 3 4 tema meseca 4 v ospredju prenova obstojeËih elektrarn, pri Ëemer se bo letos konËala prva faza obnovitvenih del na elektrarnah Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd in pripadajoËih stika-lipËih. Ker poveËan instaliran pretok v prenovljenih elektrarnah zahteva za optimalno obratovanje celotne dravske verige Ëimprejpnje poveËanje pretoka tudi v preostalih dveh elektrarnah, so se v Mariboru odloËili, da prenovo nadaljujejo z deli na Vu-hredu in v Oæbaltu. Vlada je marca lani obravnavala izvajanje prve faze prenove in ob tem soglapala, da Dravske elektrarne pripravijo vse potrebno za nadaljevalna dela na preostalih objektih. Tako je bil izdelan idejni projekt kot podlaga za izdelavo investicijskega programa, po katerem bo celotna investicija v vipini 14 milijard 283 milijonov tolarjev financirana z lastnimi sredstvi amortizacije. S prenovitvijo HE Vuhred in Oæbalt bodo v Dravskih elektrarnah srednjo letno proizvodnjo poveËali pe za dodatnih 63 milijonov kilovat-nih ur, za 31 MW se bo poveËala tudi maksimalna razpoloæljiva moË obeh elektrarn in s tem veËja moænost regulacije, predvsem pa bo tako zagotovljeno tudi izenaËenje pretokov za obratovanje verige. Dela, povezana z drugo fazo prenove, so po besedah tehniËnega direktorja Dravskih elektrarn Zdravka Mocnika æe v polnem zagonu. Tako so novembra lani z druæbo IBE, d.d., iz Ljubljane sklenili pogodbo za celotni program projektantskih storitev za drugo fazo projekta, v zaËetku januarja so bili objavljeni tudi æe prvi razpisi za dobavo turbin in generatorjev, v izdelavi pa je tudi razpisna dokumentacija za preostalo opremo in projekt za pridobitev gradbenih dovoljenj. Z izdelavo opreme naj bi izbrani ponudniki zaËeli junija letos, s konkretnimi deli na objektih pa naj bi zaËeli prihodnjo pomlad. Po naËrtih naj bi bila druga faza prenove v celoti konËana konec leta 2004. S POSODOBITVIJO Letos bo v NE Krško zakljuËena njena najveËja investicija v njenem dosedanjem obratovanju, to je modernizacija elektrarne. Na popolnem simulatorju bodo do konca marca opravili prevzemna testiranja in pripravili program za usposabljanje ope- raterjev na njem, ki se bo zaËelo pred menjavo uparjalnikov. DokonËano imajo veËnamensko zgradbo za skladipËenje starih uprajalnikov. Med remontom, ki se bo zaËel sredi aprila in ki naj bi trajal dva meseca, pa bodo po zaustavitvi elektrarno najprej pripravili za zamenjavo uparjalnikov. Po njeni ohladitvi bodo odmaknili gorivo iz reaktorske posode, zatem odmaknili toplotno izolacijo in pripravili dviæne in transportne naprave. Zamenjava uparjalnikov, kamor sodi odmik starih uparjalnikov, transport v veËnamensko zgradbo ter montaæa in spajanje novih, bo trajala skoraj mesec. Zadnja dva tedna remonta bosta namenjena zagonu elek-trarne.V tem Ëasu bo napolnjena sredica reaktorja in opravljeni vsi potrebni testi, povezani z zagonom in testiranjem nove opreme. flDa bomo posodobitev lahko izvedli v skladu z naËrti, bo treba med remontom opraviti vrsto modifikacij. Med glavne spremembe, ki bodo trajno ostale v elektrarni, sodijo spremembe glavne napajalne vode z dodatnimi cevovodi, nadalje rezanje, prilagajanje in varjenje primarnih cevovodov, umikanje in ponovno spajanje sistema glavnih parovodov, zamenjava in rekonstrukcija celotne instrumentacije za nove uparjalnike, spremembe in prilagoditve sistema kaluæenja novih uparjalnikov, prilagoditev podpor in podestov za nove uparjalnike,« pojasnjuje Martin Novšak, direktor Inæeniringa v NE Krpko, in nadaljuje z naptevanjem zaËasnih sprememb, ki bodo odigrale svojo vlogo med menjavo uprajalnikov. Najpomembnejpa tovrstna dela bodo odmikanje in ponovna montaæa ovir za dvigovanje starih in montaæo novih uparjalnikov. Nadalje montaæa, uporaba in demontaæa dodatnih dvigalnih naprav znotraj in pred zadræevalnim hramom, kar pomeni predelavo polarnega dvigala z novim zaËasnim hidravliËnim mostom ustrezne zmogljivosti. Za montaæo zaËasne proge skozi odprtino zadræevalnega hrama, skozi katero bodo prenesli stara uparjalnika iz reaktorske zgradbe in nova vanjo, bo treba pred odprtino postaviti stebre in konstrukcijo za dvigovanje in spupËanje uparjalnikov. Vsa ta dela pa zahtevajo pripravo potrebne logistiËne infrastrukture, kot so zaËasna skladipËa, delovni prostori za osebje in vstopne kontrolne zgradbe. flPoleg navedenih posodobitev na-Ërtujemo za letopnje leto pe modifikacije, ki so povezane s poveËanjem moËi elektrarne. Tako bodo potrebne na sekundarni strani elektrarne rekonstrukcije sistema napajalne vode, ki vkljuËuje spremembo ventilov regulacije in zmogljivosti napajalnih Ërpalk, rekonstrukcijo sistema drenaæ predgrelnikov vode, posodobitev kondenzatnega sistema in spremembo zmogljivosti ventilov pomoæne napajalne vode,« nadaljuje Martin Novpak. Med drugimi naËrtovanimi investicijami v jedrski elektrarni, ki ne sodijo v sklop naloæbe v posodobitev, je treba omeniti nadaljevanje programa izboljpav s podroËja poæarne varnosti, predvsem loËevanje doloËenih elektriËnih tokokrogov z namenom ohranjanja osnovne funkcije tudi v primeru poæara in popolnega uni-Ëenja vse opreme, vkljuËno s kabli v posameznih prostorih. Delo naj bi opravili med spomladanskim remontom. V tem Ëasu naËrtujejo zamenjati tudi inptrumentacijo na sistemu za kaluæenje uparjalnikov, montirati dodatno inptrumentacijo za merjenje vlaænosti v zadræevalnem hramu, kar bo operativnem osebju omogoËilo celovitejpi nadzor nad integriteto sistemov. Dobra dva meseca ustavitve elektrarne bosta pripla prav pe za zadnjo fazo rekonstrukcije hidravliËne opreme na jezu na reki Savi, za vgradnjo dodatnih ventilov in rekonstrukcijo cevovoda na sistemu za hlajenje primarnih komponent, kar bo omogoËilo bolj kakovostno in optimalno testiranje te opreme. To leto naj bi bili v Krpkem bogatejpi za rezervni glavni transformator 500 MVA, ki naj bi Ëim prej zamenjal enega izmed dveh trenutno obratu-joËih, ki sta proti koncu æivljenjske dobe. Zahteve iz vodnogospodarskega dovoljenja jim narekujejo posodobiti Ëistilno napravo za odpadne vode, tehniËni predpisi pa posodobitev daljnovodne zapËite. Med projekte, s katerimi naj bi zaËeli letos in z njimi nadaljevali naslednji dve leti, pa sodijo priprave za dolgoroËno repitev skladipËenja iztropenega goriva v obstojeËem bazenu za iztropeno gorivo. Projekt posodobitve bodo v NEK pe naprej financirali v razmerju 70 odstotkov tujega kredita in 30 lastne amortizacije. Slednja bo vir tudi za vse druge omenjene naloæbe. OBNOVA ZASTARELE TEHNOLOGIJE NajveËja æiva investicija v TE-TOL, to je 110 kV oklopljeno stikalipËe, poteka skladno z naËrtom. DokonËana so gradbena dela, dobavljena je primarna oprema GIS, ki jo prav sedaj montirajo, sekundarna oprema pa je tudi æe izdelana pri dobavitelju. StikalipËe naj bi bilo dokonËano do konca leta. Druga, po finanËnem in fiziËnem obsegu veliko manjpa, naloæba, a prav tako pomembna, je rekonstrukcija kemiËne priprave vode. ObstojeËa tehnologija je stara 30 let, kar pomeni visoke stropke vzdræevanja in ekolopko problematiËnost sedanjih postopkov. Kot je povedal direktor Angelo Bršcic, je za naloæbo pripravljen investicijski program, razpisna dokumentacija, v teku je javni razpis in v njegovem okviru zakljuËena objava za oddajo del, prijave se prav zdaj obdelujejo. PredraËunska vrednost naloæbe je pet milijonov mark. V TE-TOL raËunajo, da bodo naloæbo izvedli v dveh letih, predvsem v poletnem Ëasu, ko je poraba vode najmanjpa. »e pa bi bil na voljo denar, bi jo bilo najbolj racionalno v enem letu. Investicijo so æe odobrili Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za finance in nadzorni svet TE-TOL. Za njeno financiranje imajo sklenjeno pogodbo z banko za 2,5 milijona mark. Kredit naj bi Ërpali letos, preostalo polovico denarja bi morali zagotoviti sami iz lastnih sredstev in del iz proraËuna. Z letopnjim letom konËujejo v Mostah naloæbo v rekonstrukcijo tretjega kotla za izloËanje dupikovih oksidov s primarnimi ukrepi. Dela potekajo skladno z naËrti, dobavitelj opreme Ëaka na konec kurilne sezone, da bo lahko montirali opremo v tretji blok. NAJPREJ »ISTILNA NAPRAVA PETEGA BLOKA V TE Šoštanj imajo dve vrsti investicij. Med kapitalne investicije uvrpËajo Ëistilno napravo petega bloka, ki naj bi zaËela obratovati konec leta. Kot je povedal direktor Jaro Vr-tacnik, bodo vlaganja v to naloæbo zaradi zakljuËevanja del letos najveËja. NaËrtujejo, da bodo oktobra zaËeli s poiskusnim obratovanjem objekta. Za zakljuËna dela bodo po-trebovali 5,2 milijarde tolarjev, od 5 18173447 tema meseca 6 tega bo 2,85 milijarde blagovnega kredita, preostalo pa lastna sredstva. Tako bo letos imela Ëistilna naprava vso prednost pri financiranju. Od denarja, ki bo na razpolago na podlagi sprejete bilance, pa bo odvisno, kaj in koliko bodo v Tepu vlagali v projekte podaljpanja dobe trajanja obstojeËih naprav. flV elektrarni imamo izdelane programe ciljne æivljenjske dobe vseh petih blokov. Ker se bodo doloËene komponente teh blokov iztropile prej, jih je treba nadomestiti oziroma obnoviti. Pri obnovi upoptevamo veË kriterijev, in sicer odloËbe pristojnih inpektoratov, iz katerih je razvidno, kaj je treba opraviti in do kdaj. Nadaljni kriterij je varno obratovanje naprav za ljudi in zanesljivo za zagotavljanje elektriËne energije sistemu. Pomembna je pe ekonomika vlaganja, kar pomeni, da mora no-vejpa tehnologija prispevati k iz-boljpanju izkoristka, vipji stopnji avtomatizacije, zmanjpanju ptevila zaposlenih in izboljpanju delovnih razmer,« je povedal Franc PoliËnik, pomoËnik tehniËnega direktorja. Letos v elektrarni konËujejo pet projektov iz prejpnjih let, in sicer so to predelava vijakov kotla in dogorje- valnega sistema prvih dveh blokov, optimiranje razæveplanja dimnih plinov Ëetrtega bloka, rekonstrukcija 400 kV stikalipËa, rekonstrukcija informacijskega ekolopkega sistema in monitoring deponije pepela. ZaËeti pa nameravajo trinajst novih investicij. Med njimi jim inppekci-jske odloËbe narekujejo rekonstrukcijo 6 kV razvoda elektriËne energije, rekonstrukcijo 220 kV stikalipËa in zamenjavo parovodnega sistema Ëe-trtega bloka. Za varno in zanesljivo obratovanje termoelektrarne je treba obnoviti skladipËe kemikalij, sanirati prpipËe hladilnega stolpa Ëetrtega bloka in sanirati grelnike zraka prav tako Ëetrtega bloka. K posodobitvi elektrarne in zniæanju proizvedene cene kWh pa bodo prispevale tudi naloæbe v regulacijo tehnolopkih procesov, uporaba bolj kakovostnih materialov in veËja stopnja avtomatizacije. Letos bi za investicije v TE©-u, brez Ëistilne naprave petice, potrebovali 2,5 milijarde tolarjev. Kot smo omenili, nekatere investicije konËujejo letos, druge pa zaËenjajo in jih bodo konËali naslednje leto, tako da pomeni letos sprejeti naËrt tudi sprejem obveznosti za naslednje leto. V PRICAKOVANJU VLADNE ODLOCITVE O USODI TET V TE Trbovlje racunajo, da bodo letos zaceli posodobitev stare elektrarne in vgradnjo cistilne naprave, kar bo zadostilo ekološkim zahtevam, ki jih mora ta termoelektrarna izpolniti po letu 2004, in omogocilo delovanje Rudnika rjavih premogov in termoelektrarne do leta 2015. Projekt, ki ga sestavljajo trije pod-projekti, in sicer revitalizacija, ekološka sanacija in deponija, je ocenjen na 11.957 milijonov tolarjev. Kot je povedal Branko Lukšic, direktor razvojno-investicijskega sektorja TET, cakajo v Trbovljah na cim-prejšno vladno potrditev naložbe. Tako bi pri omenjenem projektu letos izvedli mednarodni razpis za izbiro dobavitelja za napravo za izlocanje žveplovega dioksida, izdelali tehnicno dokumentacijo in hkrati z nadaljevanjem gradnje zasavske ceste zgradili novi most do TET in prikljucek na novo cesto. Ne glede na to, ali bo zakon sprejet ali ne, imajo v termoelektrarni pripravljen letni nacrt gradenj v dveh variantah, z novo naložbo in brez nje. Od vecjih letošnjih posegov, ki ne sodijo v sklop nove naloæbe, kaæe omeniti rekonstrukcijo o,4 kV sti-kalipËa, ki je ostalo pe neobnovljeno od izgradnje elektrarne in je nezanesljivo in æivljenjsko nevarno. Modernizacija sistema regulacije in vodenja objekta pa bi elektrarni omo-goËila delno zniæevanje ptevila zaposlenih. Predvidevajo, da bi poseg opravili v dveh letih. Med letnim remontom naËrtujejo veËji investicijski poseg na sami turbini, ki bo stal okrog milijon mark. Letos nameravajo zamenjati tudi dotrajano telefonsko centralo, dograditi poslovni informacijski sistem in ekolopki informacijski sistem za meritev ogljikovega dioksida, ki bo omogoËil, da bodo imeli lastne meritve, in ne meritve na podlagi premoga. V prvem polletju priËakujejo pe, da jim bo uspelo pridobiti standard ISO in s tem dvigniti raven poslovanja tudi na podroËju investicij. LETOS BOGATEJ©I ZA NOVI PLINSKI ENOTI V TE Brestanica to leto konËujejo investicijo v plinsko parni enoti, ki so jo zaËeli lani. Na gradbipËu imajo skoraj vso opremo, ki jo æe montirajo in priËakujejo, da bo prva turbina maja zaËela s poiskusnim obratovanjem na ekstra lahko kurilno olje. V Brestanici si æelijo, da bi zaËeli s po-iskusnim obratovanjem v Ëasu remonta in zamenjave uparjalnikov v NE Krpko, ko bo ponudba elektriËne energije na slovenskem trgu manjpa, in jo bo najlaæje plasirati na trg. KonËne garancijske meritve in prevzem priËakujejo sredi septembra, ko naj bi bili obe turbini sposobni za obratovanje na ekstra lahko kurilno olje in zemeljski plin ali oboje hkrati. flMed drugimi pomembnejpimi posegi, ki jih je letos treba izvesti v elektrarni, so zamenjava dimnikov in dimnipkih loput na starih plinskih blokih, obnova hidrantnega omreæja, sanacija gradbenega dela lovilnih skled pri rezervoarjih za gorivo, zamenjava 10,5 kV in 0,4 kV stikalipËa, nabava dizel agregata in zaËetek gradnje sistema tehniËnega varovanja elektrarne. Seveda pa ne smemo pozabiti, da bo poleg fiziË-nega vlaganja v naprave in objekte treba tudi letos vlagati v ljudi. Predvidevamo, da nam bo to leto uspelo pridobiti certifikat ISO 9001 in da bomo nadaljevali z internim funkci- onalnim izobraæevanjem za doseganje boljpe kakovosti poslovanja,« je le-topnje naloæbe v TEB pojasnil direktor Drago Fabijan. Povedal je pe, da financiranje nove naloæbe poteka skladno z investicijskim programom. Odprto ostaja vprapanje zagotovitve nekaj milijonov mark. RaËunajo, da jih bodo pokrili z nepovratnimi sredstvi - dokapitalizacijo z bilance B dræavnega proraËuna in pa prerazporeditvijo denarja, ki ga dobijo iz letne pogodbe z Elesom. Za druge navedene letopnje investicije bodo zagotovili lastna sredstva od prodaje elektriËne energije Elesu. Vendar pa vse te investicije, ki so v letopnji naËrt uvrpËene na podlagi inppekci-jskih odloËb, ne pomenijo tako velikega obsega del, kot so bile investicije v zadnjih letih v TEB. Tako raËunajo, da bo 400 milijonov tolarjev zanje, brez vlaganj v novi PE enoti, mogoËe zagotoviti z realizacijo kupoprodajne pogodbe. V ELEKTRODISTRIBUCIJI POTREBNO VLAGATI VE» IN HITREJE V delnipki druæbi Elektro Ljubljana so letopnje investicije uvrstili v naslednje skupine: poveËanje zanesljivosti obratovanja EES z zamenjavo zastarelih in dotrajanih naprav, razpiritev RTP-jev za zanesljivejpe napajanje Bele krajine, gradnja distribucijskega centra vodenja, gradnja telekomunikacijskih zvez, objekti srednjenapetostnega in nizkonapetostnega nivoja za izboljpanje napetostnih razmer pri odjemalcih, objekti iz naslova izdanih elektroenergetskih soglasij in objekti iz naslova obmejne problematike. Skupna vrednost plana investicij za leto 2000, ki trenutno pe ni usklajena z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, znapa 4,3 milijarde tolarjev. Da bi vsem odjemalcem zagotovili kakovostno elektriËno energije, bi morali veË in hitreje vlagati. Problem so zastarela osnovna sredstva, mehansko in tehnolopko dotrajano omreæje pa je obËutljivo na neugodne vremenske pojave in izpostavljeno pogostejpim okvaram. Kljub pe vedno premajhnemu investiranju v obnove in novogradnje elektroenergetskih objektov so se razmere pri odjemalcih z vidika kakovostne oskrbe v zadnjih letih opazno izboljpale. 7 tema meseca Ker gre pri investicijah delnipke druæbe Elektro Ljubljana za obseæno podroËje, ki moËno presega dane prostorske moænosti v tej rubriki, bomo o njihovih projektih poroËali pe v naslednjih ptevilkah Napega stika. V MARIBORU TRENUTNO NAJPOMEMBNEJ©I DCV Na pripravo osnutka letopnjega investicijskega plana v delnipki druæ-bi Elektro Maribor je precej vplivalo vsakoletno zaostajanje odobrenih finanËnih sredstev za uresniËevanje investicij glede na visoke potrebe po vlaganjih, novi energetski zakon in bliæajoËa se deregulacija trga. Eden od bistvenih investicijskih ciljev je zagotavljati nemoteno in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo ter pozneje z uveljavitvijo trga elektriËne energije doseËi træno enakopravnost. V prvem osnutku plana investicij za leto 2000 so za elektroenergetske objekte in naprave na 110 kV oziroma 110/X kV napetostnem nivoju namenili kar 45 odstotkov od vseh naËrtovanih investicij za to leto, to je 4,35 milijarde tolarjev. Razmeroma visok odstotek je posledica nenehnega prelaganja in zamikanja veËjih investicij na poznejpa obdobja. Po usklajevanjih so obseg investicij v osnutku zmanjpali na 3,2 milijarde tolarjev s pribliæno 40-odstotnim deleæem investicij na 110 kV oziroma 110/X kV napetostnem nivoju. Med najpomembnejpimi investicijskimi projekti, ki jih bodo letos ures-niËevali v delnipki druæbi Elektro Maribor, je treba na prvem mestu omeniti distribucijski center vodenja. Nujna posodobitev tehnolopke opreme DCV Maribor je veË kot potrebna, saj obstojeËi DCV ni veË kos zahtevam sodobnega vodenja. Lani so konËali gradbena dela ter razpis in izbiro ponudnika, v naslednjih dveh letih pa bi morali konËati gradnjo novega DCV. Letos naj bi dobavili in vgradili veËji del tehno-lopke opreme. V prvem osnutku plana so za projekt namenili 600 milijonov tolarjev, v drugem pa 400 milijonov tolarjev. Gradnjo RTP 110/20 kV RaËe z vkljuËitvijo v DV 2x110 kV narekujejo slabe napetostne razmere na koncih izvodov 20 kV RP RaËe, hitro bliæajoËa se nezmoænost napajanja obmoËja ob izpadu enega od napajalnih daljnovodov, zelo nemiren odjem, ki povzroËa napetostna nihanja v celotnem omreæju, ne nazadnje pa tudi prihranek na raËun zmanjpanja izgub v omreæju. Letos naj bi pridobili gradbeno dovoljenje, opravili gradbena dela in dobavili opremo za 110 kV stikalipËe v vipini 327 milijonov tolarjev. Pri RTP 110/20 kV Slovenske Konjice gre za dopolnitev daljnovodnih polj Maribor I in Selce I z vgradnjo distanËne zapËite. Ker v RTP ni te zapËite, obstojeËe napajalno stanje ni zanesljivo. Za dokonËanje naj bi namenili 67 milijonov tolarjev. ObmoËje naselja MaËkovci s pirpo okolico se trenutno napaja iz RTP 35/20 kV MaËkovci. PoveËanje obremenitve RTP MaËkovci, obratovalno stanje v primeru rezervnega napajanja (izpad enega od transformatorjev 4 MVA oziroma 20 kV rezerve v povezavah z RTP Murska Sobota in RTP Radenci) in dinamika opupËanja napetosti 35 kV na obmoËju RTP MaËkovci, RTP Murska Sobota, RTP Ljutomer ter RTP Petipovci (RTP Lendava) narekujejo gradnjo DV 2x110 kV Murska Sobota-MaËkovci. Ta bi v prvi fazi obratoval z 20 kV napetostjo in tako nadomestil izpad napajalnega DV 35 kV oziroma omogoËil ukinitev transformacije 35/20 kV v RTP MaËkovci. Letos nadaljujejo s pridobivanjem investicijske in projektne dokumentacije, pridobiti nameravajo zemljipËa in gradbeno dovoljenje. Za vsa omenjena dela naj bi zagotovili 55 milijonov tolarjev. Gradnja daljnovoda 110 kV Murska Sobota-Lendava in daljnovoda 110 kV Lenart-Radenci je pogojena z raziskavami in analizami, ki so obdelane v posameznih ptudijah. Ta gradnja je potrebna zaradi dvostranskega napajanja RTP 110/20 kV Lendava oziroma RTP 110/20 kV Lenart. Letos naj bi pridobili investicijsko-projektno dokumentacijo v znesku 36 milijonov tolarjev. Letos naËrtujejo dobavo dveh novih transformatorskih enot 31,5 MVA za zamenjavo v RTP 110/20 kV Sladki vrh in RTP 110/20 kV Radenci. V RTP Ljutomer naËrtujejo zamenjavo TR 110/35 kV z obsto-jeËim rezervnim TR 110/20 kV. Transformatorje, ki jih bodo zamenjali v RTP Sladki vrh in RTP Radenci, naj bi instalirali v novozgrajeno RTP 110/20 kV RaËe. V omenjene zamenjave naj bi vloæili 155 milijonov tolarjev. V naslednjo skupino investicij sodijo RTP 110/SN kV, revitalizacija primarne in sekundarne opreme. Za te posodobitve bi potrebovali 224,2 milijonov tolarjev, in sicer za obnovitvena dela v RTP-jih Ptuj, Rupe, Lendava, Tezno, Slovenska Bistrica in Murska Sobota ter v objektih, kjer uvajajo daljinsko vodenje iz DCV Maribor. Omenimo tudi, da naj bi v obnovo srednje in nizkonapetostnih objektov vloæili 954 milijonov tolarjev, v daljinsko vodenje srednjenapetost-nih omreæij 63 milijonov tolarjev, v obnovo obratovalno poslovnih prostorov 246 milijonov tolarjev. V obnovo in posodobitev telekomunikacijskih zvez in informatike, v nove informacijske storitve na podroËju liberalizacije trga ter v dobavo druge opreme pa naj bi vloæili 714 milijonov tolarjev. Sicer pa bi za pokritje vseh najnuj-nejpih letopnjih investicij v delnipki druæbi Elektro Maribor potrebovali vsaj 3,2 milijarde tolarjev. 9 8 tema meseca proizvodnja in oskrba 10 POUDAREK VKLJU»EVANJU V TELEKOMUNIKACIJSKO MREÆO V delnipki druæbi Elektro Celje nameravajo letos nadaljevati æe zaËeta dela v minulem obdobju. Gre predvsem za sanacijo slabih napetostnih razmer, obnovo dotrajanih elektroenergetskih naprav, rekonstrukcijo obstojeËih daljnovodov, gradnjo objektov za prikljuËevanje novih odjemalcev itd. Ob tem æelijo v prihodnje dati veËji poudarek vklju-Ëevanju podjetja v novo telekomunikacijsko mreæo elektroenergetskega sistema Slovenije. V obdelavo naj bi ptudijsko in projektno zajeli kraje in naselja, iz katerih dobivajo pisne pripombe o nezanesljivi dobavi elektriËne energije. Med najpomembnejpimi letopnjimi projekti v Elektro Celju omenimo naslednje: nova RTP 110/20 kV Lapko (700 milijonov tolarjev); gradnja optiËne povezave OPGW RTP 400/220/110 kV Podlog - RTP 110/10 kV Lava (90 milijonov tolarjev); revitalizacija dela primarne in sekundarne opreme v RTP 110/10 kV Lava (50 milijonov tolarjev); aktiviranje drugega transformatorja v RTP 110/20 kV ©entjur in vgradnja odklopnika Shunt (20 milijonov tolarjev); posodobitev v RTP 110/20 kV Krpko (35 milijonov tolarjev); obnovitvena dela v RTP 110/20 kV Slovenj Gradec (80 milijonov tolarjev); zakljuËek del na prehodu z 10 na 20 kV napetostni nivo v Rogapki Slatini (40 milijonov tolarjev); za-kljuËne meritve slipnosti medijskega signala za potrebe vkljuËevanja daljinsko vodenih loËilnih mest (30 milijonov tolarjev). Za pokritje najnujnejpih investicijskih potreb bi letos v delnipki druæbi Elektro Celje potrebovali 2,5 milijarde tolarjev, sicer se bo zanesljivost in kakovost oskrbe odjemalcev elek-triËne energije na njihovem obmoËju v bliænjem obdobju resno poslabpala. INVESTIRANJE USMERJENO V KAKOVOSTNEJ©O OSKRBO »eprav elektroenergetska bilanca in vrednostni plan pe nista bila sprejeta, so v delnipki druæbi Elektro Gorenj- ski pripravili plan potrebnih sredstev za pokritje najnujnejpih investicijskih potreb za zagotavljanje nemotene oskrbe z elektriËno energijo. Ta sredstva so uskladili tudi z EGS, r.i., in znapajo 2 milijardi 377 milijonov tolarjev. Tako so za 110-kilovoltne objekte predvideli 34 odstotkov sredstev, za srednje in nizkonapetostne objekte 27 odstotkov, za opremo 20 odstotkov, za distribucijski center vodenja z upravno stavbo 15 odstotkov, za investicijsko in ptudijsko dokumentacijo 2,7 odstotka, za proizvodne objekte 1,3 odstotka. Med letopnje najpomembnejpe projekte v delnipki druæbi Elektro Gorenjska sodijo naslednje posodobitve oziroma rekonstrukcije: DV 110 kV (35kV) RTP ©kofja Loka - RTP Æelezniki, RTP 110/20 kV Zlato Polje, RTP 110/20 kV Labore, RTP 110/20 kV Medvode, RTP 110/20 kV ©kofja Loka. V skladu s programi za sanacijo slabih napetostnih razmer bodo letos nadaljevali prehode z 10 na 20 kV nivo, rekonstrukcijo in interpolacijo transformatorskih postaj. Nujno bi morali zgraditi in rekonstruirati 32 transformatorskih postaj in 26 kilometrov daljnovodov in kablovodov. Sicer pa slabe napetostne razmere narekujejo tudi vlaganja v nizkonapetostno omreæje, kjer je treba sanirati in na novo zgraditi preko 40 kilometrov nizkonapetostnega omreæja. Kot zelo pomemben projekt omenimo distribucijski center vodenja z upravno stavbo. Dela so se zaËela lani, konËali pa naj bi jih letos. Poleg tega bo treba zagotoviti pe sredstva za nabavo potrebne raËunal-nipke opreme, za merilne naprave, za opremo zapËite in vodenja, za velika orodja in mehanizacijo, za transportna sredstva in podobno. Omenimo tudi potrebe po zagotavljanju sredstev za izdelavo raznih idejnih projektov, ptudij, elaboratov vkljuËevan-ja v prostor itd. V minulem letu so konËali gradnjo HE Soteska (1,2 MW), ki obratuje poskusno. Letos pa bodo namenili sredstva za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehniËnem pregledu. DINAMIKA DEL ODVISNA OD ZAGOTOVITVE SREDSTEV V delnipki druæbi Elektro Primorska naj bi letos vloæili v investicijsko dejavnost 2 milijardi 350 milijonov tolarjev, kot je trenutno predvideno v osnutku investicijskega plana. Od te vrednosti naj bi v objekte investirali milijardo 684 milijonov tolarjev, v opremo in naprave 521 milijonov tolarjev, v dokumentacijo pa 145 milijonov tolarjev. Med njihovimi najpomembnejpimi investicijskimi projekti omenimo naslednje: RTP 110/20 kV Dekani, 2x31,5 MVA - novogradnja (200 milijonov tolarjev za dokonËanje objekta); RTP 110/20 kV Vrtojba -nadaljevanje revitalizacije objekta (100 milijonov tolarjev); RTP 110/20 kV Pivka - dokonËanje vgradnje drugega transformatorja 20 MVA (100 milijonov tolarjev); pripravljalna dela za vetrne elektrarne (30 milijonov tolarjev); dokonËanje adaptacije in dozidave poslovne stavbe z DCV Elektro Primorska v Novi Gorici (220 milijonov tolarjev); dokonËanje gradnje DV 2x20 kV Tolmin-Kneæa (130 milijonov tolarjev); sanacija slabih napetostnih razmer v posameznih toËkah omreæja (300 milijonov tolarjev); gradnja 20 kV objektov, ki jih zahtevajo druge infrastrukturne potrebe v veËjih mestnih sredipËih (150 milijonov tolarjev); nabava opreme za daljinsko vodenje, telekomunikacije, meritve, informacijski sistem, obnovo mehanizacije, posodobitev voznega parka (521 milijonov tolarjev); izdelava projektne dokumentacije in ptudij za vse objekte (145 milijonov tolarjev). Za pokritje letopnjih najnujnejpih investicijskih potreb bi v Elektro Primorski potrebovali pribliæno 3 milijarde tolarjev. »e bi imeli na voljo veË potrebnih sredstev, bi letos lahko hitreje nadaljevali revitalizacijo 110 kV objektov in sanacijo slabih napetostnih razmer, nabavili opremo za DCV, zaËeli gradnjo RTP 110/20 kV Seæana in izvedli pripravljalna dela za vetrne elektrarne. BRANE JANJlti, MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI JANUARJA ZA 6,4 ODSTOTKA VEC \Jbcutna rast porabe, ki jo je bilo zaznati že konec minulega leta, se nadaljuje tudi v zacetku leta 2000, saj smo januarja v Sloveniji porabili 975,8 milijona kilovatnih ur elektricne energije, kar je za 6,4 odstotka vec kot januarja lani. Poraba se je povecala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s porabljenimi 175,8 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za 11,8 odstotka, kot pri distribuciji, ki je iz prenosnega omrežja prevzela 800 milijonov kilovatnih ur oziroma za 5,2 odstotka vec kot v istem casu lani. Doseženo povpraševanje je precej preseglo tudi tržne napovedi, saj je bila dejanska januarska poraba v primerjavi s predvidevanji v letošnji elektroenergetski bilanci za dobrih deset odstotkov višja. Med poglavitne vzroke tako velike porabe lahko poleg zagona velikih industrijskih obratov zagotovo štejemo tudi mrzle januarske dni, saj je znano, da je poraba elektricne energije v Sloveniji precej vremensko odvisna. GWh 1000 800 600 400 200 januar 1999 januar 2000 [JNEPOSREDNI [^DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ ELEKTRARNE S POLNO PARO Cšws oseženi proizvodni rezultati v prvem mesecu tega leta so spodbudni, saj smo iz hidroelektrarn januarja kljub neugodnim hidrološkim razmeram v omrežje prejeli 163,2 milijona kilovatnih ur elektricne energije ali le za 2,3 milijona manj kot januarja lani, termoelektrarne pa so skupaj z jedrsko elektrarno Krško lanske proizvodne rezultate presegle za 6 odstotkov in tako k pokrivanju potreb po elektricni energiji prispevale 891,7 milijona kilovatnih ur. Med termo objekti tudi tokrat izstopata nuklearna elektrarna Krško in termoelektrarna Šoštanj, ki sta skupaj v omrežje oddali kar 766,7 milijona kilovatnih ur. Ceprav v prvi polovici leta ni predviden uvoz elektricne energije, pa smo morali tudi januarja za pokritje porabe v konicah nekaj elektricne energije kupiti v tujini, pri cemer je uvoz znašal 71 milijonov kilovatnih ur. GWh 500 400 300 200 100 = L -------- — i — iTJJJTl l° °__I DEM SEL SENG NEK* TE© TET TE-TOL TEB* * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu D januar 1998 ? januar 2000 M^:mi^X-il7liil:ii'lH D. 'o napovedih, zapisanih v elektroenergetski bilanci, naj bi februarja poraba v Sloveniji dosegla. 883 milijonov kilovatnih ur. Povpraševanje naj bi v celoti pokrili z domaco proizvodnjo, in sicer naj bi delež termoelektrarn znašal 755 milijonov kilovatnih ur, iz objektov na Dravi, Savi in Soci naj bi prišlo 148 milijonov kilovatnih ur, 18 milijonov kilovatnih ur elektricne energije pa naj bi zagotovile še male in industrijske elektrarne, male elektrarne v lasti distribucije in hidroelektrarna Golica. Po zagotovilih dispecerjev tako s preskrbo z elektricno energijo tudi drugi letošnji mesec ne bi smelo biti nobenih težav, saj je na deponijah in v skladišcih dovolj premoga in tekocih goriv, izboljšale pa naj bi se tudi hidrološke razmere. GWh 1200 1000 800 600 400 200 0 januar 1999 januar 2000 U PROIZVODNJA Q] PORABA []UVOZ jj 0 iz elektrogospodarskih podjetij pod medijskim žarometom 12 SPODNJESAVSKI PROJEKT V PRIMEŽU NEODLOCNOSTI Sekretarji zdruæenj kovinske industrije, elektroindustrije in gradbeniptva pri Gospodarski zbornici Slovenije so pred kratkim za nape glasilo predstavili svoje poglede o spodnjesavski problematiki. Kljub neugodnim razmeram (pogajanja med vlado RS in Savo, d.o.o., niso prinesla priËakovanega rezultata) so pe vedno zainteresirani za Ëim prejpnjo vkljuËitev v uresniËevanje projekta hidroelektrarn na spodnji Savi. PriËakujejo, da se bo vlada Ëim prej odloËila za primeren naËin gradnje spodnjesavske verige, saj je bilo odlapanja in ponesreËenih potez æe veË kot dovolj. V pogovoru so sekretarji ponovno opozorili na tiste vidike, ki so bili izraæeni æe konec leta 1998 na posvetovanju predstavnikov vodilnih dobaviteljev opreme in izvajalcev del za hidroenergetske objekte v okviru GZS. PrepriËani so, da na tem podroËju razpolagamo z lastno konkurenËno tehnologijo, projektivo in zadostnimi proizvodnimi zmogljivostmi strojne in elektro industrije ter gradbeniptva. Z uresniËevanjem spodnjesavskega projekta bi spodbudno vplivali na nadaljnji razvoj energetske strojegradnje in elektroindustrije ter na proizvodnjo opreme in gradnjo objektov za komunalno in industrijsko ekologijo. Hhrati bi spodbudili tudi slovensko projektivo in raziskovalne dejavnosti ter ptevilne industrijske, logistiËne in druge storitve. Ta projekt je pomemben tako z vidika pokrivanja potreb po energiji in regulacijski moËi (izpolnjevanje zahtev evropske interkonekcije), kot tudi z ekolopkih in narodnogospodarskih vidikov. Zato v Gospodarski zbornici Slovenije priËakujejo, da bo dræava vendarle pokazala veË odloËnosti in enotnosti, sicer se bodo moænosti za razvoj omenjenih domaËih gospodarskih zmogljivosti razblinile v niË. MIRO JAKOMIN ELES POSTOPNO TRŽENJE OPTICNEGA OMREŽJA Elektro Slovenija, d.o.o., je svoje telekomunikacijsko omreæje zaËelo graditi æe leta 1988, predvsem zaradi potreb vodenja, nadzora in zapËite slovenskega elektroenergetskega sistema. Z razvojem novih tehnologij in narapËanjem potreb po prenosu in pretoku informacij pa je pozneje zaËelo obstojeËe telekomunikacijske vezi zamenjavati s sodobnimi, pe zmogljivejpimi. Tako ima Eles danes v lasti æe veË kot 700 kilometrov optiËnih povezav, od prvotno skromnih ptirih optiËnih vlaken pa je Eles prepel na 48 vlaken oziroma v zemeljskih kablih celo na 250 vlaken, kar drugaËe reËeno pomeni, da ima Eles ta hip daleË najzmogljivejpe telekomunikacijsko omreæje v Sloveniji. Ker razpoloæljive telekomunikacijske zmogljivosti trenutno presegajo potrebe samega elektroener- getskega sistema, se je Eles odloËil, da bo proste zmogljivosti træil, in je marca lani od Uprave RS za telekomunikacije dobil tudi dovoljenje, s katerim lahko opravlja træne telekomunikacijske storitve. Tako lahko Eles træi podatkovne telekomunikacije, globalne pirokopasovne in mul-timedijske telekomunikacije ter daje zainteresiranim porabnikom v zakup svoje telekomunikacijske vode, kar pa konkurentom oËitno ni ravno pogodu. Tako je vsaj mogoËe sklepati po precej ostrem odzivu Telekoma na Elesovo pogodbo z Arnesom, ki se je zaradi previsokih Telekomovih cen z evropskim raziskovalnim omreæjem TEN-155 raje povezal prek Elesovega omreæja. Ker je omenjena zgodba dvignila v medijih kar nekaj prahu, je Eles v zaËetku februarja sklical posebno novinarsko konferenco o telekomunikacijah, na kateri je direktor dr. Ivo BaniË podrobneje predstavil Elesovo tele-kominkacijsko omreæje in nadaljnje naËrte, povezane z njegovim træen-jem. V prihodnosti naj bi se s tem podroËjem tako intenzivneje ukvarjalo hËerinsko podjetje Sinergy, sicer pa je Eles svoje zmogljivosti in storitve v okviru omenjenega dovoljenja pripravljen ponuditi vsem zainteresiranim, predvsem velikim, uporabnikom. BRANE JANJI? GIZ DISTRIBUCIJE V POGAJANJIH NASTOPAJO KOT CELOTA Konec januarja je v Ljubljani potekala 5. redna seja skuppËine GIZ distribucije elektriËne energije, ki so se je udeleæili direktorji petih javnih distribucijskih podjetij in predstavnik Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Dogovorili so se, da bo ministrstvo v prvi polovici februarja organiziralo pogovore s posameznimi direktorji o nadaljnji reorganizaciji distribucijskih podjetij in prodaji njihovih deleæev. Omenjena seja pa je bila namenjena predvsem pripravi gradiva za gospodarjenje v naslednjem obdobju. Pri pregledu plana za leto 2000 je komisija za ekonomske zadeve uskladila svoja stalipËa in doloËila deleæe za razporeditev stropkov distribucije elektriËne energije, odprta pa so ostala vprapanja glede problema nakupa od malih HE. Po besedah predsednika JANUARSKA skuppËine GIZ-a Ludviga Sotopka so INFLACIJA na tem podroËju dosegli velik napre-0,8-ODSTOTNA dek, saj se letos distribucija prviË pogaja z Elesom kot celota in ne veË kot to ali ono posamezno podjetje. Sicer pa so na seji pe sklenili, da bodo z RTV-jem podpisali pogodbo o izmenjavi podatkov. Na podlagi poenotenja v komisiji za splopne zadeve so æe pripravili Ëistopis predloga tripartitne pogodbe med posameznimi javnimi podjetji, Informatiko in RTV-jem. MIRO JAKOMIN SLOKO CIGRE O DELU ©K 22 V LETU 1999 NA BOV©KEM Na 10. redni seji ptudijskega komite- VE» ELEKTRIKE ja 22 za nadzemne vode pri Sloko Cigre, ki je potekala januarja na Elektroinptitutu Milan Vidmar v Ljubljani, so podali poroËilo o delu komiteja v letu 1999, poroËilo o delu v mednarodnih delovnih skupinah paripke Cigre, zakljuËke s 4. konference Sloko Cigre 99 in pre-ferenËne teme za 5. konferenco Sloko Cigre 2001. V zvezi s to sejo omenimo le nekaj pomembnejpih poudarkov. V minulem letu so se posamezni Ëlani ©K 22 veËkrat sestali na strokovnih sre- VPRA©ANJE TET Ëanjih s Ëlani drugih ptudijskih ko- PREVELIK mitejev Sloko Cigre ter s Ëlani neka- ZALOGAJ terih drugih nacionalnih komitejev Cigre v tujini ob predstavitvi strokovnih prispevkov na mednarodnih konferencah. Nekateri Ëlani ©K 22 so bili zelo dejavni v komisiji oziroma timih za pripravo slovenskega elektrotehnipkega slovarja pod neutrudnim vodstvom zasluænega prof. dr. Antona Ogorelca. »eprav so si Ëlani ©K 22 v minulem letu zelo prizadevali za izdelavo novih predpisov s podroËja gradnje nadzemnih vodov in za ustrezno pravno regulativo, ostaja ta problematika odprta. Na Ministrstvu za DECEMBRSKI gospodarske dejavnosti so æe leta ZASLUÆKI DOBRIH 1998 sklicali sestanek za sestavo 122 TISO»AKOV delovnega tima za pripravo osnutka novega Pravilnika o gradnji nadzemnih elektroenergetskih vodov napetosti od 1 kilovolta do 400 kilo-voltov. Kljub dogovoru, da se sestava tima poveri Elektroinptitutu Milan Vidmar, se zadeva pe ni premaknila z mrtve toËke. Lani je bilo na osebno pobudo in zavzemanje prof. dr. Franca Jakla Januarja letos so se po izraËunih dræavnega statistiËnega urada cene æivljenjskih potrebpËin v Sloveniji zvipale za 0,8 odstotka, pri Ëemer pa je bilo pri izraËunu upoptevano dejstvo, da je v povpreËni porabi prebivalstva v zadnjih petih letih priplo do doloËenih sprememb. Tako se je spremenil zajem izdelkov in storitev, ki se upoptevajo pri censkem izraËunu, kar drugaËe reËeno pomeni, da se je po novem nekoliko zmanjpal pomen izdatkov za hrano, ki tako sestavljajo le pe 23-odstotni deleæ (prej 26,8), stanovanje (z 12,9 na 11,9), stanovanjsko opremo (z 7,2 na 6,6) gostinske storitve (s 7,2 na 6) in raznovrstno blago in storitve ( s 7,6 na 6,1), poveËal pa pomen prevoza (s 16,1 na 19,4) obleke (z 9,1 na 9,2), rekreacije in kulture (s 6,8 na 8,5) alkohola in tobaka (s 3,3 na 4,1), zdravstvenih storitev (z 0,6 na 2,2), komunikacij (z1,3 na 1,7) ter izobraæevanja (z 1,1 na 1,3). Sicer pa so bile letopnje januarske cene v primerjavi z januarjem lani vipje za 7,8 odstotka. Delo, 5. februar Vse kaæe, da bo Elektro Primorski na Bovpkem letos vendarle uspelo odpraviti pe zadnjo sivo liso v preskrbi z elektriko na tem obmoËju in luË napeljati pe v zadnji del trentarske doline. Po daljpem usklajevanju z okoljevarstveniki je namreË zdaj vse nared za pridobitev dovoljenja za gradnjo visokonapetostnega daljnovoda od kampa BolËina do izvira SoËe, ki bo delno potekal po zraku, delno pa ga bodo vkopali. Hkrati bodo zgradili tudi tri transformatorske postaje, s Ëimer naj bi bila preskrba z elektriko tudi v tem delu Slovenije dokonËno repena. Omenjena naloæba je vredna 40 milijonov tolarjev in sodi v okvir devetih veËjih naloæb za izboljpanje preskrbe PosoËja, za katere je Elektro Primorska v zadnjih dveh letih namenilo skoraj 200 milijonov tolarjev. Primorske novice, 11. februar Trboveljska obmoËna organizacija Zdruæene liste socialnih demokratov je pred kratkim pripravila javno tribuno, na kateri je bilo poleg predstavitve glavnih usmeritev stranke slipati tudi nekaj odgovorov v zvezi z lokalnimi energetskimi vprapanji. Gost tribune predsednik stranke Borut Pahor je v zvezi s prihodnostjo TET in tamkajpnjega rudnika povedal, da je imel pomisleke glede zasavskega zakona, vendar so ga vseeno podprli, pri Ëemer se je po njegovem mnenju to vprapanje v zadnjem Ëasu preveË spolitiziralo. Borut Pahor je pe dejal, da je stranka po referendumu sklicala posvet, na katerega so povabili ptevilne strokovnjake, vendar pa so ugotovili, da je vprapanje zasavske energetike za katero koli posamezno stranko prevelik zalogaj. Ob tem je dodal, da, kot kaæe, vizije razvoja Zasavja nima nobena stranka niti vlada, ki bi morala po referendumu ponuditi alternativne repitve. Dnevnik, 12 . februar V Sloveniji je bila decembra lani povpreËna neto plaËa na zaposlenega 122.050 tolarjev. Iz dræavnega statistiËnega urada so sporoËili, da so bili tako decembrski zasluæki za 6,2 odstotka vipji od novembrskih in celo za 13 odstotkov vipji kot leta 1998. Podobno razmerje velja tudi za povpreËno bruto plaËo, saj je ta decembra znapala 195.299 tolarjev ali za 6,8 odstotka veË kot mesec prej in za 13,5 odstotka veË kot leto prej. Sicer pa so zaposleni lani v povpreËju dobili po 109.279 tolarjev na mesec, kar je bilo za 9,4 odstotka veË od povpreËne plaËe leta 1998. VeËer, 16. februar PRIREDIL BRANE JANJlti 13 7093?4 iz elektrogospodarskih podjetij 14 sprejetih in uradno objavljenih pest pomembnih slovenskih standardov na podlagi evropskih HD - harmo-nizacijskih dokumentov in standardov EN oziroma ustreznih standardov IEC (po metodi razglasitve). Na podlagi aktivnega dela v tehniËnem odboru za gole aluminijske vodnike USM/TC GAV pa je bilo po omenjeni metodi uradno sprejetih pe deset slovenskih standardov. Ob tem so pe povedali, da bodo na 5. konferenci Sloko Cigre leta 2001 obravnavali veË preferenËnih tem ©K 22, kot so problematika vodnikov in sponËnega materiala (termiËna obre-menljivost, monitoring, utrujanje materiala), izolacija daljnovodov (nove tehnolopke izvedbe, testiranje, izkupnje), oblikovanje in vkljuËevan-je daljnovodov v okolje, diagnostika in vzdræevanje daljnovodov ter optiËni kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehniËne repitve, testiranje, iz-kupnje). SDE IZOBRAÆEVANJE O SOUPRAVLJANJU V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so za prvo polovico leta 2000 pripravili veË zanimivih programov izobraæevanja in usposabljanja, kot so soupravljanje, uspepno delo v sindikatih podjetij in zavodov, pogajanja, marketing v sindikatih, delavsko delniËarstvo, sindikati in vkljuËevanje v Evropsko unijo, vpliv zakona o finanËnem poslovanju na podjetja, varstvo pri delu in tuji jeziki. Posebno pozornost namenjajo pe zlasti usposabljanju glede uËinkovitega soupravljanja, vloge in naËinov dela nadzornega sveta ter organizacije sistema soupravljanja. Z razporedom izobraæevanja na tem podroËju so seznanjeni tudi v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Kot je pojasnil predsednik Franc Dolar, v njihovem sindikatu poteka izobraæevanje samo o specifiËnih temah. Trenutno je v pripravi dvo- ali trodnevni seminar o sodelovanju sindikata in sveta delavcev v podjetjih elektrogospodarstva in premogovniptva. V vodstvu Sindikata dejavnosti energetike sicer sprejemajo vsako konstruktivno kritiko, vendar pa spornih zadev ne æelijo razËipËevati preko medijev. Ponovno pozivajo vsakega Ëlana sindikata, ki ima morda kakr-pno koli pripombo, pobudo ali predlog, naj se obrne neposredno na vodstvo SDE-ja, bodisi po telefonu bodisi z navadno ali elektronsko popto. V sindikatu si ne æelijo medsebojnega obtoæevanja, temveË æelijo probleme repevati s korektnimi pogovori in dogovori. Kajti, najlaæje je s prstom kazati na probleme in niËesar konkretno storiti. Bistveno teæje pa je osebno prispevati k izboljpanju stvari na posameznih podroËjih sindikalnega delovanja. MIRO JAKOMIN BO POTREBNO POSREDOVANJE MEDNARODNIH SINDIKATOV? Februarja so se v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije zaËe-le priprave na razpirjeno sindikalno konferenco, ki naj bi predvidoma potekala aprila ali maja. Na njej naj bi se sreËali Ëlani predsedstva SDE in predstavniki vodstva mednarodne sindikalne centrale PSI (mednarodne javne sluæbe), povabili pa bodo tudi gospodarsko ministrico dr. Teo Petrin in dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba. Udele-æenci naj bi se pogovarjali o pereËih problemih pri odpiranju trga z elek-triËno energijo, predvsem glede nameravanega zmanjpevanja ptevila delavcev v energetskem sektorju. Po razpravi naj bi sindikalisti sprejeli ustrezne sklepe. Kot napovedujejo, naj bi ob tej priloænosti sklicali tudi novinarsko konferenco in slovensko javnost podrobneje seznanili z dogajanjem na tem podroËju. Kot pojasnjuje Franc Dolar, so se v elektrogospodarstvu lotili zmanj-pevanja ptevila zaposlenih na podlagi primerjav z Avstrijo. Novi energetski zakon, ki odpira trg in omogoËa pri- vatizacijo, poleg nekaterih pomembnih pridobitev vsebuje tudi vrsto negativnih elementov glede zapËite in ohranjanja delovnih mest ter socialne varnosti delavcev v energetskem sistemu. Ob tem v SDE-ju ugotavljajo, da vlada nima potrebne energetske strategije, odloËitve pa namesto stroke sprejema politika. Kakor koli æe, SDE od vladnega partnerja ponovno zahteva obvezno sindikalno sodelovanje pri sprejemanju ptevilnih podzakonskih aktov in pri privatizaciji druæb. Doslej kljub naËelni podpori dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba v pogajanjih pri repevanju pereËe socialne problematike delavcev ni priplo do priËakovanega napredka. Zato je SDE pred kratkim pe enkrat korektno pozval predstavnike vlade, naj vendarle resno razmislijo, kako bi bilo mogoËe repiti ta problem. »e na pogajanjih ne bodo dosegli bistvenega premika, bo SDE pe bolj stopnjeval pritisk na vlado. Po potrebi bodo sindikalisti uporabili vsa moæna legalna sredstva, in to vse do izpolnitve poglavitnih zahtev za zapËito temeljnih interesov delavcev. Da lahko v skrajnem primeru poseæejo tudi po stikalu, so prepriËljivo dokazali æe v zaËetku devetdesetih let. NE KR©KO INTENZIVNO PRIPRAVLJANJE NA TRG Sredi februarja je bila v Krpkem Ëetrta seja poslovnega odbora NEK. Najpomembnejpe toËke dnevnega reda so bile lanskoletno poslovanje elektrarne, gospodarski naËrt za le-topnje leto in tekoËi problemi NEK. Kot je povedal predsednik PO NEK dr. Ivo BaniË na tiskovni konferenci po seji, je elektrarna lansko poslovno leto konËala z izgubo 624 milijonov tolarjev, kar je boljpe kot so naËrto-vali in veliko boljpe kot leto prej, ko je bila izguba 5,7 milijarde tolarjev. Lanski denarni tok v podjetju je bil pozitiven, doseæene cene za proizvedeno kWh pa so sorazmerno malo odstopale od naËrtovane cene in so blizu svetovni træni ceni. Velikim lanskoletnim likvidnostnim teæavam podjetja je botrovala tudi posodobitev elektrarne, ki je v polnem teku. Predsednik poslovnega odbora je v imenu poslovnega odbora pohvalil prizadevanja vodstva za dobro delo in izrazil upanje, da se bo dobro poslovanje nadaljevalo tudi letos, ko so se pogoji poslovanja pe zaostrili. Poslovni odbor je v nadaljevanju sprejel predlagan gospodarski naËrt za letopnje leto. Z dodelavami naËrta bo vodstvo NEK-a seznanilo poslovni odbor na naslednji seji, ki bo marca, pe pred uveljavitvijo zakona o finanËnem poslovanju, ki bo zaostril plaËilno sposobnost elektrarne. Kot je povedal Stane Roæman, direktor elektrarne, je tudi zato elektrarna pripravila veË ukrepov, ki jih je poslovni odbor potrdil. Mednje sodijo interni ukrepi z restriktivnim obravnavanjem investicij in zalog, moæ-nosti dezinvestiranja, doseganje Ëim boljpe cene kWh, realizacija dela odprtih terjatev in dokapitalizacija podjetja, predvsem na raËun dolgov iz Ëasa gradnje elektrarne. Z gospodarskim naËrtom podjetja so med drugim odobrene elektrarni vse naËrtovane investicije predvidene za letos, predvideno pa je tudi plaËilo dela cene za vse proizvedene kWh dekomisijskemu skladu. Glede na to, da na januarsko ponudbo NEK Hrvapkemu elektrogospodarstvu po naroËilu Ministrstva za gospodarske dejavnosti za prevzem polovice naËrtovane proizvodnje iz NEK pe ni odgovora, bo zaenkrat prevzemal vso proizvodnjo v celoti Eles za slovenski sistem, preseæke pa skupal prodati po najvipjih cenah v tujino. MINKA SKUBIC UPRAVA ZA JEDRSKO VARNOST SODELOVANJE S FRANCIJO V Ljubljani sta sredi februarja mag. Miroslav GregoriË, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Andre-Claude Lacoste, dire- ktor Direkcije za varnost jedrskih objektov Francoske republike, podpisala dogovor med omenjeno upravo in direkcijo o izmenjavi informacij in sodelovanju na podroËju jedrske varnosti. Dogovor predvideva izmenjavo informacij s podroËja zakonodaje ter standardov, kot jih uporabljata obe dræavi pri urejanju varnostnega in okoljskega vpliva jedrskih naprav. Sklenjen je za obdobje petih let in predvideva tudi po-daljpanje, je pa rezultat æe dosedanjega dobrega sodelovanja na tem podroËju s Francijo, ki ima 58 jedrskih elektrarn. Napa uprava ima doslej sklenjene tovrstne dogovore s petimi dræavami. V okviru dvodnevnega obiska v Sloveniji je Andre-Claude Lacoste s sodelavci obiskal tudi Nuklearno elektrarno Krpko, Inptitut Joæef Stefan, Upravo RS za jedrsko varnost in imel kratek pogovor z ministrom za okolje in prostor dr. Pavlom Gantarjem. MINKA SKUBIC ELEKTRO CELJE ZANESLJIVEJ©E NAPAJANJE DRAVOGRADA Z OKOLICO ObmoËje Dravograda z okolico se lahko energetsko oskrbuje iz treh RTP 110/20 kV, in sicer Slovenj Gradca, Raven in Vuzenice. Ker pa je vsa poraba dravograjskega ob-moËja na koncih napajalnih vodov iz navedenih RTP-jev, prihaja do izpadov posameznih DV 20 kV. Za boljpo oskrbo je sluæila RP 20 kV v HE Dravograd. Z obnovo elektrarn na Dravi oziroma obnovo HE Dravograd smo morali to RP ukiniti. Po ptudiji REDOS, ki jo je izdelal EIMV, je bilo treba RP Ëim prej nadomestiti. Konec leta 1996 smo s pomoËjo obËine Dravograd odkupili zemljipËe od lastnika. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja maja 1999 smo zaËeli gradbena dela, hkrati smo naroËili tudi vso opremo. Z javnim razpisom smo izbrali izvajalce. Gradbeni del je izvedel TSN Eling, za dobavo 20 kV celic, zapËite in daljinskega vodenja pa je bila izbrana Iskra Sysen. Zaradi poplavnega ob-moËja je bilo treba v skladu z lokacijsko dokumentacijo narediti nasip na celotnem stavbnem zemljipËu RP v vipini 1,2 metra. Dela je izvedel Gra- bus, d.o.o. 20 kV celice in vakumska stikala je izdelal TSN Eling Maribor in jih tudi vgradil. Daljinsko vodenje NEO 2000 je skupaj z zapËito dobavila in montirala Iskra Sysen. Prenos komand in signalov je izveden z optiËno povezavo z OPGW kablom, namepËenim na 110 kV DV Dra-vograd-Slovenj Gradec in speljan preko HE Dravograd v CV Slovenj Gradec. Vsa druga dela smo naredili z lastnim kadrom. Ob tem moramo navesti, da so bila dela narejena kakovostno in v roku. Posebej se æelimo zahvaliti skupini delavcev PE Slovenj Gradec - Bojanu GostenËniku, Juretu Jordanu, Bojanu Pitinu in Miranu Roperju, ki so opravili veËino najzahtevnejpih del. Novembra lani je bil objekt pregledan, in od tedaj je zagotovljeno zanesljivejpe napajanje Dravograda z okolico. Ko bomo predvidoma letos in drugo leto dokonËali pe drugo etapo RP, bo napajanje tega obmoË-ja pe boljpe. LEOPOLD PREVOLNIK 15 4 4 prenova DEM prenova DEM Mariborski otok v celoti prenovljen Na hidroelektrarni Mariborski otok so 1. februarja v elektroenergetski sistem vkljuËili pe tretji agregat, s Ëimer se je tudi uradno konËala prenova prve izmed treh dravskih elektrarn. Mariborskemu otoku naj bi se do konca junija pridruæili pe elektrarni Vuzenica in Dravograd, v Dravskih elektrarnah pa so æe zaËeli tudi s pripravami na drugo fazo, v okviru katere bodo obnovili pe hidroelektrarni Vuhred in z Oæbalt. a 16 ahtevnega projekta prenove treh dravskih lepotic so se v Mariboru lotili æe davnega leta 1991, po uspepno izpeljanih prenovitvenih delih na HE Fala, ko je bila izdelana posebna ptudija z razliËnimi moænimi repitvami obnove preostalih elektrarn dravske verige. Pri tem se je pokazala kot najugodnejpa tista, ki je vkljuËevala zamenjavo celotne opreme in vgraditev turbinskega gonilnika z 20 centimetrom veËjim premerom, kar naj bi poveËalo maksimalno razpoloæljivo moË elektrarn za Ëetrtino in prispevalo tudi k boljpim proizvodnim rezultatom. Konec leta 1992 so Dravske elektrarne ta projekt predstavile tudi Evropski banki za obnovo in razvoj, ki je pokazala veliko zanimanje za njegovo sofinanciranje in pozneje tudi odobrila posojilo za nakup potrebne opreme, preostala sredstva pa so dravske elektrarne zagotovile iz lastnih sredstev. Kot je ob predstavitvi poteka prenove povedal tehniËni direktor Dravskih elektrarn Zdravko MoËnik je predraËunska vrednost omenjenega projekta znapala nekaj manj kot 260 milijonov mark, pri Ëemer je deleæ posojila znapal dobrih 142 milijonov mark. V omenjeno vsoto je poleg zamenjave celotne opreme na elektrarnah Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd bila pteta tudi prenova 110 kV stikalipË v elektrarnah Vuzenica, Vuhred, Oæbalt in Mariborski otok, posodobitev sistema daljinskega vodenja in zgraditev novega, sodobnega telekomunikacijskega omreæja. Pri tem je treba poudariti, da so bili na zahtevo banke za vso dobavo opreme izvedeni javni mednarodni razpisi brez posebnih ugodnosti za domace ponudnike, ki so se morali pozneje kosati s tujo konkurenco tudi pri pridobivanju gradbenih in montažnih del. Kljub zahtevnim razpisnim pogojem pa so nato domaci dobavitelji in izvajalci dobili kar 64 odstotkov vseh pogodbenih del in tudi 54 odstotkov vrednosti vseh del. Drugace povedano, sam projekt prenove je bil tako dobra poslovna priložnost za domaco industrijo, ki si je na njem pridobila tudi dragocene izkušnje. Sicer pa so Dravske elektrarne celoten projekt speljale s precej manj denarja, kot je bilo sprva nacrtovano, kar je prava izjema glede na domaco prakso in izkušnje s podobnimi infrastrukturnimi projekti. Tako znaša koncna cena prenove nekaj vec kot 197 milijonov mark ali le 76 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, pri cemer so Dravske elektrarne izrabile 89 odstotkov (127 milijonov mark) kredita in le 60 odstotkov (70 milijonov mark) lastnih sredstev. Na takšen ugoden financni razplet so po besedah Zdravka Mocnika vplivale predvsem ugodnejše sklenitve pogodb s ponudniki in izvajalci, manjši obseg potrebnih gradbenih del, odpadli so predvideni stroški carin in ne nazadnje tudi dejstvo, da so investicijo v celoti vodili z lastnimi kadri. PRIPRAVLJENI NA VSTOP V TRŽNO ORDORJE Uspešna izpeljava projekta prenove prvih treh elektrarn in zacetek druge faze, v okviru katere bodo temeljito posodobili še elektrarni Vuhred in Ožbalt, so Dravskim elektrarnam dobra popotnica pri napovedanem odpiranju trga z elektricno energijo, saj bodo po kompletni prenovi pridobili tako pri proizvodnji dragocene energije iz obnovljivega vira kot na konicni moci, ki jo slovenski elektroenergetski sistem še posebej potrebuje. Veriga dravskih elektrarn bo potem tudi v celoti daljinsko vodena, kar bo zagotovo vplivalo še na dodatno zmanjševanje stroškov, s posodobitvijo celotne verige pa se bo povecala tudi sama zanesljivost obratovanja. Kot je povedal direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, bodo Dravske elektrarne tako v celoti primerljive s podobnimi objekti v Evropi. Konkurencna naj bi bila tudi cena njihove elektrike, ki naj ne bi presegala pet tolarjev za kilovatno uro, zato lahko upraviceno recemo, da v pricakovanju na tržne razmere in tujo konkurenco, lahko med slovenskimi proizvajalci še najmirneje spijo ravno na Dravskih elektrarnah. BRANE JANJlti Zanimiv in zahteven projektantski zalogaj D Delo projektantov je, Ëeprav bistvenega pomena za vsako investicijo, napim oËem pogostokrat povsem skrito. Osrednja slovenska elektroenergetska projektantska hipa IBE, d.d., iz Ljubljane spremlja Dravo æe od samih zaËetkov, jeseni pa je dobila pogodbo pe za drugi del prenove dravskih elektrarn. elnipka druæba Inæenirski biro da je stara strojnica ves Ëas obratovala Elektroprojekt (IBE) je svojo bogato in tako ni bilo izgub pri proizvodnji, polstoletno zgodovino zaËela ravno izognili pa smo se tudi samemu rizi-na Dravi, zato ne preseneËa, da je tudi Ënemu gradbenem posegu v 70 let njihovo sedanje delo v veliki meri ve- stari objekt. Ne gre tudi pozabiti, da zano na projekt prenove dravske ve- smo na ta naËin staro strojnico lahko rige elektrarn in hidroenergetiko ohranili v originalni obliki in je lahko sploh, Ëeprav so v zadnjih letih svojo bil cel prvotni objekt pozneje spre-dejavnost precej razpirili tudi na druga menjen v tehniËni muzej, kar je veli-podroËja elektroenergetskega delo- kega pomena tudi v pogledu ohran-vanja. V sredipËe napega pogovora z janja slovenske tehnipke dedipËine. inæenirjem Mitjo ©turmom smo to- Podobno naËelo, to je Ëim manj iz-krat postavili aktualno vprapanje kon- gubljenih kilovatnih ur, smo upopte-ca prve faze in nadaljevanja prenove vali tudi pri prenovi Mariborskega dravskih elektrarn, ki zagotovo sodi otoka, Vuzenice in Dravograda, kjer med veËje tovrstne projekte v Evropi. je plo za postopne zamenjave posa-Projekt prenove na Dravi je za napo meznih agregatov, enako pa bo velja-projektantsko hipo zanimiv ne samo lo tudi v drugi fazi prenove, pri obno-po finanËni plati, temveË tudi zato, vi HE Vuhred in HE Oæbalt. Ob tem pravi Mitja ©turm, ker nam je omo- naj pe povem, pravi Mitja ©turm, da goËil izpeljavo nekaterih izvirnih teh- smo pri naËrtovanju prenovitvenih niËnih repitev. Da gre za resniËno ve- del sprva obdelovali tri razliËice pre-lik in zanimiv projekt, se je ne nazad- nove, in sicer zamenjavo obstojeËe nje pokazalo tudi ob razpisu oziroma elektroopreme z enako, zamenjavo zbiranju ponudb za dobavitelje opre- obstojeËih agregatov z novimi moË-me, na katerega se je prijavilo veliko nejpimi agregati in z vgradnjo pe Ëetr-ptevilo svetovno znanih proizvajalcev. tega agregata, pri Ëemer je nato odlo-Sama zamisel o prenovi dotrajane Ëitev padla za drugo. Prve meritve na opreme na dravskih elektrarnah izhaja prenovljenih agregatih æe kaæejo, da je pe iz Ëasov, ko smo v IBE-ju priprav- bila ta odloËitev pravilna, saj smo s ljali kar devet razliËic za prenovo hi- poveËanjem turbinskega gonilnika in droelektrarne Fala, kjer je nato preva- z boljpim izkoristkom agregata dosegli gala odloËitev za gradnjo nove strojni- bistveno veËjo moË in proizvodnjo. ce na desnem bregu z dvema agre- Hkrati pa smo se izognili morebitnim gatoma. Takpna repitev je omogoËala, popkodbam, ki bi se pokazale pele med samo zamenjavo. Znan je podoben primer iz Švice, kjer so šele pri demontaži opazili mikrorazpoke pri turbinskem pokrovu, ki so ga nato morali šele narociti in so zaradi dolgega dobavnega roka nato izgubili precejšnje kolicine dragocene energije. Na projektu prenove Dravskih elektrarn je pri nas v dolocenih obdobjih, pa tudi zdaj, ko smo podpisali pogodbo za drugo fazo prenovo, delalo 40 do 50 ljudi, pri cemer smo ves cas v tesnih stikih s strokovnjaki Dravskih elektrarn. Ze v študiji v zacetku devetdesetih let, ki je zajemala prenovo celotne verige od Dravograda do For-mina, je bil dan velik poudarek sodobnim tehnicno tehnološkim rešitvam, ki smo jih pozneje dopolnili še z zmanjšanjem vpliva elektrarn na okolje. Tako je treba poudariti, da prenovljene dravske elektrarne ne pomenijo vec le kakovostne elektricne energije, temvec so tudi prijaznejše za okolje, pri cemer smo v projekt vnesli celo vrsto novih ekoloških rešitev. Projekt je evropska banka za obnovo in razvoj, ki je kreditirala prvo fazo, temeljito proucila tudi z ekološke plati, saj ekološko spornim projektom sploh ne odobravajo posojil, in moram reci, da na naše rešitve niso imeli nobenih pripomb. Tako je zdaj vgrajena cela vrsta varovalnih sistemov, ki preprecujejo izlive mazalnih in drugih olj v okolje, precej pa smo zmanjšali tudi samo hrupnost agregatov in turbin. Pri iskanju tehnicnih rešitev smo se seveda zgledovali tudi po evropskem okolju, pri cemer nam je bilo v veliko pomoc tudi vodstvo podjetja, ki je prisluhnilo našim predlogom. Prenova na Dravi tako pomeni tudi uveljavitev nekaterih povsem novih in tudi v svetu manj znanih rešitev, kot je denimo širjenje pretocnega trakta z odstranjevanjem betona z vodnim curkom pod tlakom 1.000 do 1.500 barov. Gre za metodo, ki so jo pred nami uporabili le na Švedskem in zelo dobri rezultati so tudi tu podprli našo odlocitev. Na koncu pa moram še enkrat poudariti, da so vsi dosedanji uspehi pri prenovi skupno delo naših projektantov in tehnicne ekipe Dravskih elektrarn, ki je znala svoje izkušnje in potrebe zelo dobro izraziti. In kot skupni projekt prenovo Dravskih elektrarn tudi predstavljamo na vseh strokovnih posvetovanjih. BRANE JANJlti 17 54 investicija v Te-Tol dilema ©E LETOS NOVO Lani spomladi so v ljubljanski Termoelektrarni-toplarni zaceli rekonstrukcijo in razširitev 110 kV stikalisca, ki bo nadomestilo obstojece stikališce, staro vec kot trideset let. Zaradi izteka njegove življenjske dobe je njegovo nemoteno delovanje vprašljivo. Nov, kovinsko oklopljen in z zveplovim heksafluridom izolirani stikalni postroj naj bi bil vklopljen v omrežje v zacetku prihodnjega leta. S edanje stikalipËe je postavil Energoinvest leta 1968, vendar pa zdaj zanj ne more veË zagotavljati nadomestnih rezervnih delov, kar pomeni zmanjpanje zanesljivosti obratovanja TE-TOL. Vzdræevanje ob-stojeËega stikalipËa namreË pomeni podaljševanje casa letnih remontov, pogostejše, daljše in vecje število izpadov stikalisca. Novo, sodobno zasnovano, kovinsko oklopljeno z inertnim plinom - zveplovim heksafluridom izolirano stikališce bo stalo v neposredni so- sepËini sedanjega stikalipËa. V zgradbi stikalipËa bo pet daljnovodnih polj za nazivni tok 2500 A, pet transformatorskih polj za nazivni tok 2500 A, eno zvezno polje za nazivni tok 2500 A, dva sistema zbiralnic za nazivni tok 2500 A in eno merilno in ozemljilno polje. flObjekt, ki je velik 30 krat 16,5 metra in zgrajen v dveh etaæah, je tako zasnovan, da ga bo mogoËe raz-piriti in bo vanj vgrajena taka oprema, da ne bo omejitev za prikljuËitev sedaj naËrtovanih novih proizvodnih virov in tudi ne za piritev ali okrepitev pripadajoËih naprav EES Slovenije. Ob upoptevanju hkratnega obratovanja vseh obstojeËih enot s polno moËjo in tudi predvidene nove plinsko parne enote v TE-TOL bo znapala skupna prikljuËna moË na 110 kV zbiralkah stikalipËa okrog 380 MVA. Stikalna oprema stika-lipËa bo omogoËila trajen tranzit moËi 476 MVA po vsakem sistemu zbiralk in preko zveznega polja. Vsa oprema je naËrtovana na termiËni tok kratkega stika 40 kA, kar ustreza odklopni moËi 7620 MVA, in dina-miËni tok kratkega stika 100 kA. V stikalipËu bo vgrajena tudi stikalna oprema za dva kabelska odvoda v smeri RTP Polje in RTP BeriËevo. Novo stikalipËe bo tudi po priklju- 18 Ëitvi novih zmogljivosti z moËjo okrog 235 MVA in pri ohranitvi obratovanja vseh obstojeËih proizvodnih enot imelo polno manevrsko sposobnost, saj bo moæno obratovanje vseh enot na istem sistemu zbi-ralk,« pojasnjuje prihodnjo vlogo novega objekta Miran Debeljak, vodja projekta rekonstrukcije stikalipËa. Sam projekt rekonstrukcije in razpi-ritve 110 kV stikalipËa je razdeljen na pest paketov, in sicer primarna oprema /GIS/, sekundarna oprema, naprave in napeljave lastne rabe, gradbena dela, montaæe in drugo, kamor sodijo predhodna dela, inæeniring, projektna dokumentacija, stropki uvoza, banËni stropki itd. Za dobavitelja primarne in sekundarne opreme je bil izbran pvicarski Alstom, ki je izdelavo sekundarne opreme naroËil pri Iskri Sysen. Kot je povedal Miran Debeljak, so v Ëasu napega obiska, to je v zaËetku februarja, v gradbenem objektu, ki je bil postavljen pred zimo in je skoraj v celoti dokonËan, vgrajevali primarno opremo, ki jo imajo v celoti na gradbipËu. Izdelana je tudi sekundarna in Ëaka na vgradnjo pri izdelovalcu opreme. Podpisane imajo pogodbe za dobavo in montaæo tudi vse druge opreme, ki jo izdelujejo pogodbeni partnerji. Dela potekajo brez teæav, skladno s terminskim naËrtom. V TE-TOL raËunajo, da bo investicija sklenjena do konca letopnjega leta. Zunanja ureditev in demontaæa prosto-zraËnega stikalipËa pa bi pripli na vrsto pomladi 2001. Kajti, ko bo novo stikalipËe vkljuËeno v elektroenergetski sistem, bodo staro stikalipËe demontirali in s tem sprostili eno od moænih lokacij za postavitev nove plinsko parne enote. PredraËunska vrednost stikalipËa znapa 2,8 milijarde tolarjev. Od tega so doslej porabili za gradbena dela in izdelavo opreme skoraj 2 milijardi, in sicer 734 milijonov tolarjev lastnih sredstev, 334 milijonov pro-raËunskega denarja in 858 milijonov tujega kredita. Naloæba bo finanËno zaprta z dokonËnim Ërpanjem tujega kredita - do 980 milijonov tolarjev, z lastnimi sredstvi in priËakovanimi sredstvi mesta Ljubljane. Mesto naj bi po investicijskem programu prispevalo 550 milijonov tolarjev. MINKA SKUBIC Z MINISTRICO -BO, NE BO? ani aprila je slovenski parlament potrdil dr. Teo Petrin z 52 glasovi za in 29 proti kot ministrico za gospodarstvo. Ministrica je javnosti predstavila poglavitne usmeritve ministrstva na tiskovni konferenci v zaËetku julija, delno pa tudi na prednovoletnem pogovoru sredi decembra. Glede na obseænost resorja, saj sodi vanj pe celotno gospodarstvo, tovrstna sreËanja ne morejo ponuditi celovitega prikaza kompleksne in specifiËne problematike s podroËja elektroenergetike. Redka so tudi sreËanja ministrice in pogovori z direktorji napih podjetij, katerih lastnica je skoraj v celoti republika, ki jo zastopa resorno ministrstvo dr. Petrinove, problemi v elektroenergetiki pa veliki, zato smo ministrico zaprosili za pogovor v Napem stiku. Napo pobudo je sprejela in tako smo ji takoj po novoletnih praznikih poslali vprapanja. Zanimali so nas motivi, ki so dr. Petrinovo spodbudili, da se je odloËila za vodenje MGD, pa tudi njena ocena, ali je za vodenje tako zahtevnega resorja pomembnejpe akademsko znanje ali praktiËne izkupnje vodenja in gospodarjenja v podjetju, in kakpni kriteriji so ji pomagali izbrati sodelavce. Pomembno se nam je zdelo izvedeti, kakpno je njeno videnje dolgoroËne razvojne perspektive slovenske energetike na prehodu v novo tisoËletje. Sledilo je nekaj konkretnejpih vprapanj s podroËja hidroenergetike, od tega, ali je bila res cena kljuËni razlog, da ponudba Save, d.o.o., za projekt spodnje Save ni bila sprejeta, kako ohraniti znanje slovenske industrije za hidro program za jutri, ter oblike sodelovanja MGD z drugimi vladnimi resorji pri energetskih projektih, na katere strokovne podlage se pri svojih odloËitvah naslanja ministrstvo. Sledil je sklop trenutno aktualnih in pereËih vprapanj v sistemu. Ali je organiziranost pestnajstih podjetij v slovenskem elektroenergetskem sistemu smotrna oziroma ali je perspektiva v njihovem povezovanju, za kar so nekatera podjetja æe dala pobudo? Ali bo kot predstavnica lastnika skoraj celotnega premoæenja elektrogospodarskih podjetij le-ta pustila usodi prostega evropskega trga? Zanimalo nas je pe, kdaj bo sprejeta letopnja ovrednotena elektroenergetska bilanca, ki bo podjetjem izhodipËe za gospodarjenje in sklepanje letopnjih pogodb? Kakpno politiko rasti cen elektriËne energije bo zasledovala letos? Kakpno je stalipËe dr. Petrinove do vpliva strank in politike na repevanje pomembnih odloËitev v energetiki v volilnem letu? Nazadnje pa smo jo prosili pe za pojasnilo, zakaj se izogiba sreËanjem z direktorji elektroenergetskih podjetij in jih raje prepupËa sekretarju dr. Robertu Golobu. Æal do pogovora, ki naj bi bil objavljen v januarski ptevilki, ni priplo, ker je bila ministrica zasedena z drugimi obveznostmi. Odgovori so se pripravljali in pogovor naj bi bil pripravljen za februarsko ptevilko, vendar je Ëas prehitro zbeæal. Tako nam ostaja æelja in upanje, da pridemo na vrsto marca. MINKA SKUBIC 19 80 01776275 lokalna energetika Obnovljivi viri v lokalne skupnosti Varovanje okolja pri proizvodnji energije je postalo aktualno vprapanje v osemdesetih letih, danes pa ugotavljamo, da okoljska problematika ni edina, ki jo je treba nujno upoptevati, ampak je proizvodnja energije neloËjivo povezana tudi z ekonomiko in socialnimi vidiki. Proizvajanje te za Ëloveka nujne dobrine lahko prebivalcem ponuja ptevilne prednosti, kot so izkoripËanje lastnih virov in moænosti za zaposlitev, kar nedvomno pripomore k blaginji ljudi, ki æivijo na tistem obmoËju. O takpnih in podobnih repitvah, ki jih je mogoËe uresniËevati na lokalni ravni, so razpravljali strokovnjaki na seminarju v Radencih na temo flLokalna energetika v Pomurju ob vstopu v EU«, ki ga je organiziral Slovenski E-forum, druptvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Z 20 elo nazoren je bil primer iz Avstrije, ki ga je predstavil Wolfgang Jilek, pooblapËenec za energijo ©ta-jerske. O novem energetskem naËrtu na avstrijskem ©tajerskem so zaËeli razmipljati po energetski krizi v za-Ëetku osemdesetih let. DoloËili so cilje, kako zmanjpati porabo energije in poveËati uporabo obnovljivih virov s poudarkom na odnosu do okolja. Sredi devetdesetih let so star naËrt obnovili in postavili na prvo mesto nova delovna mesta, ki jih lahko ponuja tovrstna proizvodnja energije. Prvi koncepti, ki jih je financirala ptajerska deæelna vlada, niso zaæiveli, in spoznali so, da je treba izdelati za vsako obËino svoj koncept energije glede na vire, ki jih imajo na razpolago in glede na razliËne interese v tisti obËini. Poleg tega pa so æe na zaËetku naËrtovanja zaËeli z uresniËevanjem koncepta. Tako so na primer v industrijski obËini Leoben æe na zaËetku ures-niËevanja projekta seznanili prebivalce z visokimi emisijami æveplove-ga dioksida, ki je posledica kurjave na premog in slabe toplotne izolacije, in prepriËali ljudi, da je treba nekaj ukreniti. »Ljudi je treba veckrat seznanjati s potekom akcije in jim predstaviti prednosti,« pravi Wolfgang Jilek. Njihov koncept pa ni vseboval le skrbi za okolje, ampak so upoštevali tudi visoko brezposelnost v obcini. V letu in pol so izolirali okrog sto slabo izoliranih zgradb in pri tem zaposlili približno 1.500 ljudi na leto. Wolfgang Jilek je prav tako poudaril, da je nujno treba upoštevati razmerje med cenami in vplivi na okolje. Treba je izkoristiti vsako najmanjšo možnost, ki ponuja okolju prijazno energijo, stroške, ki so velikokrat nekoliko višji, pa nadomestiti na drugih podrocjih. Predstavitev je bila vsekakor zanimiva, vendar pa si je zelo težko predstavljati takšne projekte v našem okolju, saj ljudje še niso seznanjeni z alternativnimi možnostmi, poleg tega pa jih je malo pripravljeno placati vec za okolju prijazno energijo. EVROPSKA UNIJA ZA OBNOVLJIVE VIRE Dr. Miha Tomšic iz Centra za energetsko ucinkovitost Inštituta Jožef Stefan je poudaril velik pomen lokalne energetike za Slovenijo ob vstopu v Evropsko unijo. Clanice Unije namrec šcitijo razvoj pridobivanja energije iz obnovljivih virov, soproizvodnje elektrike in toplote in iz sistemov daljinskega ogrevanja, ne šcitijo pa »centralnega sistema« oskrbe. Ta bo obstal le, ce bo konkurencen na trgu Evropske unije. Lokalni viri so delno izvzeti iz obvezne konkurence, obnovljivi viri in soproizvodnja toplote in elektrike pa v celoti. »Velike elektrarne bi morale biti konkurencne najbolj ucinkovitim enotam pri nas in v tujini, kar pa zaradi dragega domacega premoga prakticno ne bo mogoce, zato bo treba zmanjšati obseg ali ukiniti proizvodnjo,« pravi dr.Miha Tomšic. Poleg tega je Slovenija leta 1997 v Kjotu sprejela obveznost, ki zahteva osemodstotno znižanje emisije toplogrednih vplivov do leta 2010. Po osnutku Nacionalnega energetskega zakona pa bi emisije ogljikovega dioksida, ki pomenijo sedemdeset odstotkov toplogrednih vplivov, zrasle za deset odstotkov do leta 2006. Nekaj bo k znižanju emisij pripomoglo zaprtje trboveljskega rudnika oziroma tamkajšnje termoelektrarne do leta 20-08, za dodatno nižanje emisij pa je dr. Miha Tomšic predlagal rešitve na podrocju lokalne energetike. Da bi lahko to uresnicili, je treba zagotoviti lokalnim skupnostim sredstva iz državnega proracuna in zadovoljiti zahteve obcanov, ki so v prvi vrsti povezane s cenami elektricne energije, delovnimi mesti in urejenostjo obcine. KATERE MOÆNOSTI IMAJO OB»INE? Po besedah dr. Mihe Tomšica je soproizvodnja elektrike in toplote eden najbolj ucinkovitih nacinov izrabljanja goriv, ki poleg energetskih prednosti ponuja tudi zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Ta vir energije se je v zadnjih letih pri nas kar uveljavil, sploh v letu 1998, ko je zacelo delovati vec soproizvodenj. Naslednji vir, ki bi ga obcine lahko uporabljale, je biomasa, predvsem les in lesni ostanki, ki ne proizvajajo emisij ogljikovega dioksida. Kljub temu da je Slovenija druga najbolj NADALJEVANJE NA STRANI 29 A POGLED v EVROPO EVROPSKO UNIJO PESTI PREVISOKA BREZPOSELNOST V Evropski uniji je bruto družbeni proizvod v zadnjih treh mesecih lanskega leta zrasel za odstotek, industrijska proizvodnja za 1,2 odstotka, proizvodne cene pa za 0,4 odstotka. Inflacija se je decembra, predvsem zaradi podražitve naftnih derivatov na letni ravni, zvišala na 1,7 odstotka, nezaposlenost pa je ostala pri devetih odstotkih. Kako pa je v posameznih državah Unije in kam se uvršcajo Slovenija ter druge kandidatke za vstop? Po besedah Otmarja Issinga, clana izvršnega odbora evropske centralne banke, je za uspešnost evra kot enotne valute vec kot tristo milijonov ljudi kljucnega pomena zaupanje javnosti in stabilnost valute. Slednja pa se v zadnjem casu ni pokazala kot prevec prepricljiva, saj je evro zadnji teden januarja na svetovnih borzah padel pod mejo primerljivosti z dolarjem in je v zacetku februarja znašal le še 0,97 dolarja. Ce bi se to padanje nadaljevalo, bi enajstim državam, ki uporabljajo enotno valuto, grozilo povecanje inflacije, zato so padanje vrednosti evra ustavili. Padal naj ne bi le zaradi podražitve naftnih derivatov konec lanskega leta, ampak tudi zaradi financnega škandala v nemški CDU in zaradi vstopa avstrijskih svobodnjakov v avstrijsko vlado. Po podatkih evropskega statisticnega urada Eurostat je inflacija v EU decembra narasla z novembrskih 1,5 odstotka na 1,7 odstotka. Najvišjo inflacijo med clanicami so imeli na Irskem (3,9 %), na Danskem f3,l %) in v Španiji (2,8 %), najnižjo pa na Švedskem in v Veliki Britaniji (1,2 %). Stopnja inflacije v Sloveniji je lani znašala osem odstotkov, kar je nekje v sredini med državami kandidatkami za vstop v Unijo. Nižjo imajo po podatkih za leto 1998 na Cipru (2,2 %), na Malti (2,4 %), v Latviji (4,7 %) in v Litvi (5,1 %). Kljub obcasnim vzponom in padcem so v evropski centralni banki optimisticni. Vpeljava evra naj bi pospešila rast gospodarstva in znižala brezposelnost. V državah, kjer uporabljajo evro, je kar 12,6 milijona ljudi brezposelnih, kar po besedah Otmarja Issinga pomeni devet odstotkov delovno sposobnega prebivalstva. BREZPOSELNOST ©E VEDNO PREVISOKA Po podatkih Eurostata je brezposelnost v Evropski uniji konec leta znašala devet odstotkov populacije in je bila najvišja v Španiji (15,4 %), najnižja pa v Luksemburgu (2,6 %). Slovenija je z lansko povprecno brezposelnostjo 13,6 odstotka sicer prehitela Španijo, vendar pa še vseeno zaostaja za drugimi državami EU. Najslabšo zaposlenost med kandidatkami pa imajo Bolgarija, Litva in Latvija. Otmar Issing ponuja na podrocju zaposlovanja kar nekaj rešitev. Države bi morale izvesti vrsto reform, s katerimi bi pospeševale zaposlovanje, predvsem samoza-poslovanje. »To spodbuja tekmovalnost in opogumlja k organiziranju lastnih podjetij,« pravi. Država mora zato odpraviti administrativne prepreke za ustvarjanje novih zaposlitev, poleg tega pa pospešiti liberalizacijo sektorjev, še posebno na podrocju telekomunikacij, energije, transporta, komunale in poštnih storitev. S tem naj bi dosegli ugodnejše cene in višjo kakovost storitev in izdelkov, kar povecuje tekmovalnost v Uniji in povecuje življenjski standard. Vlade bi morale tudi vec vlagati v raziskovanje in razvoj, predvsem v nove tehnologije. Kaj pa predlaga Issing glede plac? Nominalna placa mora biti skladna s cenami in se mora povecevati glede na rast produktivnosti. Da bi izboljšali zaposlenost, je treba po njegovem mnenju pri dogovorih o placah upoštevati tudi razlicne dejavnike produktivnosti, kot so kvalificiranost delavcev, NOVA POVEZAVA PROTI JUGOVZHODU V Avstriji so pred kratkim odprli pe en odsek pomembne 380 kV povezave med severom in jugovzhodom dræave, in sicer 108-kilometrski odsek od Dunaja do Rotenturma, za katerega so porabili 1,4 milijarde pilingov. Gre za pomemben daljnovod, ki naj bi po dokonËanju, to je povezavi do Kainachtala, precej razbremenil sedanji 220 kV daljnovod in industriji na obmoËju Gradca zagotovil zanesljivejpe napajanje z elektriËno energijo ter poveËal prepustnost avstrijskega omreæja. Od omenjene povezave bo koristi imela tudi Slovenija, saj æe ima 400 kV povezavo do Kainachtala, Ëeprav je teæko napovedati, kdaj naj bi bila celotna jugovzhodna avstrijska zanka tudi dejansko konËana. Zapleta se namreË pri doloËitvi najprimernejpe trase in pridobitvi potrebnih dovoljenj, saj lokalne oblasti moËno nasprotujejo dograditvi 100-kilometrske manjkajoËe 380 kV povezave med Rotenturmom in Kainachtalom. Sicer pa to ni edini prenosni daljnovod, ki pe Ëaka na potrebna dovoljenja lokalnih oblasti, saj naj bi po podatkih na kompletiranje dovoljenj in zaËetek gradnje Ëakala pe tretjina od naËrtovanih 1.500 kilometrov nacionalnega 380 kV omreæja. 4710 15830173 ** POGLEDv EVROPO .**- spretnosti in geografski položaj. Poleg tega pa je treba prepreciti prevelik razkorak med nominalnimi in realnimi placami. Predlogi clana izvršnega odbora evropske centralne banke so zanimivi in kaže, da so izvedljivi, vendar je vprašanje, kako si lahko z njimi pomaga revna država. BDP NARAŠCA V zadnjem cetrtletju leta 1999 je BDP v Evropski uniji zrasel za en odstotek in znaša tako 20.100 evrov. To pa predvsem zaradi vecje porabe gospodinjstev, višjih investicij, rasti izvoza in padca uvoza. Za primerjavo: v ZDA je BDP zrasel v istem obdobju za 1,4 odstotka, na Japonskem pa padel za odstotek. V Uniji zaznavajo najvišjo rast na Nizozemskem (1,1 %), v Franciji (1 %), Italiji in na Švedskem (0,9 %) ter na Danskem (0,8 %). Slovenija je še leta 1998 za približno sto evrov zaostajala za Grcijo, letos pa jo je s 5,8-odstotnim povecanjem bruto proizvoda (lani 3,9 %) že dohitela. Za naslednjo, Portugalsko, zaostaja za manj kot tisoc evrov. S 13.700 evri kupne moci na prebivalca je Slovenija dosegla 68 odstotkov povprecnega dohodka v Uniji. Višji BDP od kandidatk ima le Ciper, in sicer 14.700 evrov, kar je 79 odstotkov povprecnega dohodka v Uniji. Na lestvici kandidatk pa imajo najnižji BDP Bolgarija (4.600 evrov), Latvija (4.700) in Litva (5.300), kjer je BDP v drugem trimesecju lani padel kar za štiri odstotke. Zaradi tega znaša povprecje BDP kandidatk le 7.100 evrov, kar je 38 odstotkov BDP-ja v Uniji. RAST PROIZVODNJE Slovenija je leta 1999 na podrocju industrijske proizvodnje zelo napredovala, in sicer iz lanske 22 3,7-odstotne rasti na 6,8-odstotno. S tem se je prebila v sam vrh držav kandidatk, tudi pred Madžarsko. V Evropski uniji je industrijska produkcija v zadnjem cetrtletju lanskega leta zrasla za 1,2 odstotka. Stopnja rasti je v tem casu najbolj skocila na Danskem (1,7), sledijo pa ji Francija, Italija in Velika Britanija (1,1). Najnižjo rast pa so imeli na Nizozemskem (0,4) in v Nemciji (0,5). Od novembra 1998 do novembra 1999 pa je proizvodnja v EU zrasla za 2,9 odstotka, najvec na Portugalskem (4,9) in na Danskem (4,6). TRGOVANJE Z EU Evropska unija je novembra lani s precej vecjim izvozom kot uvozom dosegla povprecni presežek v vrednosti štirih milijard evrov, kar pa je še vseeno manj kot oktobra, ko je ta znesek znašal 6,8 milijarde. Leta 1999 pa so skupno dosegli petdeset milijard presežka. Najvecji presežek imajo Nemci, kar 56,6 milijarde evrov, najvecji primanjkljaj pa Britanci - 41,9 milijarde evrov. Zelo uspešna je bila Irska, saj dosega najvišjo tržno rast in drugi najvišji presežek, ki znaša nekaj manj kot dvajset milijard evrov. Iz Unije najvec izvažajo na Kitajsko, kar 11 odstotkov, in v ZDA (10 %), najvec pa uvažajo iz Madžarske, ki ima v trgovanju z Unijo 17-odstotni presežek, Kitajske (14 %) in Ceške (12 %). Med clanicami najslabše poslujejo z Norveško, saj od tam malo uvažajo, pa tudi izvažajo tja bolj malo, v države, ki niso clanice, pa je izvoz najmanjši v Rusijo, s katero ima Unija skoraj štiridesetodstotni primanjkljaj, sledita Turcija (14-odstotni primanjkljaj) in Poljska (2-odstotni). Slovenija je imela lani najvišje primanjkljaje v blagovni menjavi s Francijo (v prvih enajstih mesecih vec kot 550 milijonov ameriških dolarjev), z Italijo (vec kot 440 milijonov dolarjev), vec uvažali kot izvažali pa smo tudi iz Japonske, Avstrije, Španije, Ceške Republike, Švedske, Velike Britanije, Madžarske in Švice. V primerjavi z letom 1998 se je primanjkljaj najbolj povecal v trgovanju s Francijo, Švedsko in Veliko Britanijo. Slovenija torej v blagovni menjavi z Evropsko unijo vecinoma ne dosega pozitivne bilance, razen v trgovanju z Nemcijo. Lani smo tja v prvih enajstih mesecih izvozili za vec kot 580 milijonov dolarjev blaga. Poleg Nemcije pa dosegamo pozitivno menjavo še z Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo in Jugoslavijo. Tako primanjkljaj z Evropsko unijo pokrivamo tudi s presežkom v trgovanju z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Sicer pa tudi druge države kandidatke niso prevec uspešne pri trgovanju z Unijo, saj imajo vse primanjkljaj na tem podrocju. Boljše trgovinske rezultate si, tako kot Slovenija, pridružene clanice obetajo z vstopom vanjo. Simona Bandur ** POGLEDv EVROPO SKMIDINAVCI SE POVEZUJEJO Z EVROPO Skandinavske dræave so v zadnjem Ëasu zgradile kar nekaj podmorskih povezav, preko katerih izmenjujejo elektriËno energijo s Finsko, Poljsko, NemËijo, Dansko in Nizozemsko, nekaj kablov pa trenutno gradijo ali jih pe naËrtujejo. »eprav naj bi bile te kabelske elektroenergetske povezave za okolje prijazne in ekonomsko upraviËene, pa so bili operaterji deleæni kar nekaj oËitkov in toæb okoljevarstvenikov. Vse obtoæbe so doslej uspepno ovrgli, tako da naj bi vendarle kmalu zaËela delovati pe ena nova kabelska povezava med Skandinavijo in Vzhodno Evropo. Prenos elektricne energije po novi 450 kV povezavi med Švedsko in Poljsko bi moral steci že konec lanskega leta, vendar se je projekt zaradi zapletov na sodišcu oziroma tožb varuhov okolja, ceš da je ta povezava nepotrebna in zelo negativno vpliva na okolje, zavlekel za nekaj mesecev. Omenjeni argumenti zelenih sodišca niso prepricali, saj so dejstva, ki so jih predstavili odvetniki koncema SwePol Link o ucinkovitejši izrabi virov energije, povecanju zanesljivosti preskrbe, zmanjšanju stroškov in minimalnem vplivu na okolje dobila vecjo težo. Dvesto petdeset kilometrov dolg kabel tece po dnu Baltskega morja med Karlshamnom na Švedskem in Slup-skom na Poljskem, na obeh straneh pa ima posebne transformatorske postaje, ki pretvarjajo trifazni v enosmerni tok in obratno. Na tako dolge razdalje lahko namrec elektricni tok po morskem dnu prenašajo le preko visokonapetostne enosmerne povezave. Povezava z zmogljivostjo 600 MW bo potrošnikom na jugu Švedske in severu Poljske zagotavljala pomembne dodatne kolicine elektricne energije. Operaterji omenjene daljnovodne povezave bodo koncem Vattenfalla SwePol Link, Swenska Kraftnatt (švedski nacionalni operater omrežja), enoodstotni delež pa je v lasti poljskega nacionalnega prenosnega podjetja Polskie Sieci Elektroenetgetczne. Izvajalec del je bilo podjetje ABB, s katerim je SwePol Link podpisal dve pogodbi v vrednosti 260 milijonov dolarjev. Prva je zajemala gradnjo transformatorskih postaj v obeh državah, druga pa namestitev daljnovod-nih kablov. Delovanje nove povezave je ta hip v fazi preizkušanja, 10. aprila pa naj bi porabniki v obeh državah že prevzeli transformatorske postaje in tudi zaceli prve prenose elektricne energije. OGROŽENO ŽIVLJENJE? Podmorska povezava s Poljsko je na Švedskem sprožila vec razprav o negativnih vplivih na okolje kot katera koli druga dosedanja daljnovodna povezava. Nasprotniki so se pojavili tako na lokalni kot na nacionalni ravni in skušali lobirati proti tako imenovanemu poljskemu kablu. Njihov glavni argument proti je bil, da bo kabel zelo negativno vplival na življenje rib in drugih vodnih prebivalcev. V bližini švedske transformatorske postaje, ki leži na polotoku južno od Karlshamna, je namrec izliv reke, ki jo lososi uporabljajo za drstenje. Kabel naj bi imel negativen vpliv na življenje, saj so za kroženje energije potrebne elektrode, kar pa lahko povzroci povecanje klora v vodi, zaradi cesar naj bi se bistveno spremenilo življenjsko okolje in se ribe ne bi vec selile. ABB je na glasne proteste lokalnih oblasti in zelenih odgovoril z vgradnjo dveh posebnih bakrenih prenosnikov za kroženje elektricne energije. S tem naj bi povezava delovala kot zaprt sistem, povsem locen od okolja in zato tudi neškodljiv. Drugi argument protestnikov pa je bil ekološko sporen uvoz energije iz zastarelih poljskih termoelektrarn, saj naj bi s tem spodbujali emisije in posredno ogrožali tudi ozracje na južnem Švedskem. Raziskovalec in predsednik Švedske družbe za zašcito narave Tomas Kaber-ger je ob tem celo trdil, da imajo švedska elektroenergetska podjetja skrite motive, ko podpirajo kabelsko podmorsko povezavo s Poljsko, saj SLOVA©KA SON»NA ENERGIJA NAMESTO JEDRSKE Slovapka je velik uvoznik energije, saj so njihovi domaËi viri slabo izkoripËeni. Tako imajo na tem podroËju visok primanjkljaj, ki bi ga radi vsaj delno pokrili z energijo iz alternativnih virov, vendar pa sami nimajo dovolj sredstev, da bi to uresniËili. Iz zagate jim je pomagal avstrijski dobavitelj Sonnenkraft Vertriebs GmbH, ki je izvozil 25 kvadratnih metrov solarnih kolektorjev, dva skladipËna tanka in kontrolni sistem v nekaj slovapkih pol. Tako bodo uËence oskrbovali s toplo vodo in s tem tudi posredno vplivali na zavest mladih o pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Projekt je zaËela in v celoti financirala avstrijska organizacija Prosa (Pro Slowakei Atomkraftfrei), ki zagovarja Slovapko brez jedrske energije in veËjo uporabo obnovljivih virov. Podjetje Sonnenkraft veliko izvaæa tudi v NemËijo in Italijo, partnerstva pa so vzpostavili tudi na Madæarskem in v Sloveniji. ** POGLEDv EVROPO .**. naj bi bila ta po njegovem mnenju popolnoma nepotrebna. Kot je dejal, naj bi pri vsem tem plo bolj za obliko posredne prisile na pvedsko vlado, da zniæa visoke okoljevarstvene davke. POMEMBEN NOVI TRG Omenjeni 450 kV podmorski kabel bo veËidel namenjen izvozu pvedske elektriËne energije na Poljsko. S tem si je Vattenfall dejansko zagotovil dodatni trg, saj naj bi po napovedih poraba elektriËne energije na Poljskem v naslednjih petih letih zrasla za skoraj deset odstotkov. Poljska sicer trenutno proizvede veliko veË energije, kot je porabijo, vendar jo tudi sami veliko izvaæajo v Belorusijo in Ukrajino, tako da so njihove zmogljivosti preobremenjene. Povezava s ©vedsko naj bi tako predvsem olajpala obratovanje poljskega elektroenergetskega sistema. Vattenfall in poljsko nacionalno elektroenergetsko podjetje sta tudi æe podpisala dolgoroËno pogodbo, po kateri bo ©vedska na Poljsko izvaæala pribliæno ** 1,5 odstotka svoje proizvodnje elektriËne energije. Posamezne popiljke elektrike pa bodo odvisne od trænih cen na skupnem nordijskem trgu in od cen energije na Poljskem. ©vedska bo energijo uvaæala veËidel v supnih obdobjih, ko bo njihova proizvodnja v hidroelektrarnah omejena, in v Ëasu z nizkimi temperaturami, ko poraba bistveno naraste. Po besedah Allena Lundberga, izvrpnega direktorja SwePol Linka, bodo tako repili velik del preskrbovalnih teæav, s katerimi so se na ©vedskem ukvarjali v zadnjih letih. Kabelsko povezavo bodo sicer lahko uporabljali tudi drugi proizvajalci elektriËne energije nordijskega liberaliziranega trga, vendar pa bo naslednjih deset let Vattenfall njen glavni uporabnik. KMALU ©E KABLOVOD DO NORVE©KE S tako imenovanim vikinpkim kablovodom pa naj bi se v kratkem povezali tudi NemËija in Norvepka. S pogodbo, ki so jo podpisali pred boæiËem lani, so postavili temelje 580 kilometrov dolgemu kablu s prenosno zmogljivostjo 600 MW in s 500 kV napetostjo. Stropki gradnje kablovoda, ki naj bi zaËel delovati konec leta 2004, naj bi znapali veË kot tristo milijonov mark. Potekal bo po Severnem morju med mestoma Brunsbüttel in Feda na Norvepkem, uporabljalo pa ga bo podjetje Viking Cable AS, hËerinsko podjetje koncerna PreussenElektra in norvepkega omreænega podjetja Statnett. Z omenjenim kablom bodo dejansko povezali dva razliËna sistema oskrbovanja z energijo, saj Norvepka pripada skandinavski zvezi NORDEL, NemËija pa zahodnoevropski UCTE. Z novo povezavo bosta pridobili obe dræavi, saj bo dodatna ponudba ugodno vplivala na cene elektriËne energije in na zanesljivost preskrbe obeh dræav, saj bo omogoËala prenos poceni elektriË-nega toka iz norvepkih hidroelektrarn v NemËijo in obratno, v supnih obdobjih prenos dragocenih koliËin elektriËne energije iz nempkih termoelektrarn na Norvepko. POVEZUJEJO SE TUDI DRUGI Krepitve obstojeËih daljnovodnih povezav, tako po zraku kot pod morjem, se pospepeno lotevajo tudi druge evropske dræave. Italija in GrËija bosta tako med mestoma Galatina v Italiji in Arachontosom v GrËiji zgradili 400 kV podmorsko povezavo, izvajalec del, podjetje ABB, pa naj bi dela zaËel æe konec tega leta. NaËrtovana povezava, katere prenosna zmogljivost bo 500 MW, je sestavljena iz 40 kilometrov dolgega podzemnega kabla v Italiji, 160-kilometrskega kabla pod morjem in 110 kilometrov dolgega daljnovoda v GrËiji ter transformatorskih postaj na obeh straneh. Svoj elektroenergetski sistem POGLEDv EVROPO bodo moËneje povezali tudi Britanci, in sicer gre za novo povezavo z otokom Man, kjer je poraba elektriËne energije v zadnjih desetih letih narasla za 42 odstotkov. Daljnovod, ki je vreden veË kot sedemdeset milijonov dolarjev, bo deloval izmeniËno, njegova zmogljivost pa bo 40 MW. Podmorski kabel, ki bo dolg kar 105 kilometrov, naj bi zaËeli graditi pomladi, delovati pa naj bi zaËel æe konec tega leta. Za okrepitev prenosnih zmogljivosti sta se odloËili tudi ©panija in Maroko, ki sta na tem projektu zaËeli delati æe leta 1990. ObstojeËa daljnovodna povezava med dræavama deluje z zmogljivostjo 300 MW, z novim 26-kilometrskim podvodnim kablovodom pa se bo podvojila. NaroËnika sta se odloËila za 400 kV povezavo, kar bo za Maroko tudi prva povezava s tako visoko napetostjo, saj je njihov prenosni sistem trenutno sestavljen zgolj iz 220 kV daljnovodov. V primeru krajpih razdalj se naËrtovalci raje kot za podmorske kablovode odloËijo za povezavo s klasiËnimi daljnovodi, saj je takpen naËin nekajkrat cenejpi. Tako bodo v kratkem povezali tudi vzhodno in zahodno obalo Suepkega prekopa, novi 500 kV daljnovod pa bo del elektroenergetske povezave med Egiptom, Jordanijo, Sirijo, Libanonom in TurËijo. Posamezni stebri daljnovoda bodo visoki kar 220 metrov, celotna povezava, ki je sestavljena iz treh delov, pa bo dolga 2,2 kilometra. Znano je, da so daljnovodne povezave izpostavljene razliËnim vremenskim nevpeËnostim, vreme pa jo lahko popteno zagode ne le klasiËnim daljnovodom, temveË celo podmorskim kablom. To se je v zaËetku decembra lani zgodilo na Baltskem morju, ko je zaradi nevihte prenehal obratovati baltski kablovod, ki od leta 1994 povezuje ©vedsko in NemËijo. Dvesto petdeset kilometrov dolg kabel je neurje popkodovalo pribliæno dvajset kilometrov od nempke obale. Zaradi zahtevnih del pod morjem se bo popravilo precej zavleklo, tako da naj bi ta pomembna podmorska povezava zaËela znova delovati pele aprila. Po International Power Generation in Stromthemen povzela Simona Bandur ITALIJA NA ENERGETSKI TRG ©E ENI Italijanska naftnoplinska druæba ENI naËrtuje naskok na trg z elektriËno energijo, pri Ëemer naj bi s pomoËjo novoustanovljenega podjetja Enipower v naslednjih ptirih letih v te namene investirali veË kot milijardo dolarjev. Tako naj bi Enipower obstojeËe proizvodne zmogljivosti s sedanjih 1.000 do leta 2004 poveËal na 6.000 MW, in sicer predvsem z nakupom Enelovih preseænih zmogljivostih ter poslovnim sodelovanjem z druæbami v tujini. ZAUPANJE, ZANESLJIVOST IN PRIJATELJSTVO Slovenci smo s spremembo sistema in s sledenjem težnjam v svetu zašli v tranzicijo na vseh podrocjih življenja. Nacin življenja se je v zadnjih desetih letih skorajda obrnil na glavo. Nenehno se je treba prilagajati, tekmovati in izobraževati - vse to je treba storiti v cim krajšem casu, ce želimo normalno opravljati svoje delo še v prihodnje. Na površje prihajajo cisto drugacne delovne razmere in novi ideali -tako v življenju kot tudi v službah. VËasih so se zaradi precej manjpe tekmovalnosti na delovnih mestih dobri medosebni odnosi med sodelavci zdeli nekaj samoumevnega, danes pa se je tudi za to treba potruditi. Konec koncev na dobrih odnosih in spoptovanju med zaposlenimi stoji samo podjetje in je od tega tudi odvisno. Ob prezaposlenosti pa postajajo dobri odnosi, ki so kljuËnega pomena za doseganje ciljev, teæka naloga. Tudi teh se je treba nauËiti in jim nameniti dovolj pozornosti. Dejstvo je, da smo pele na zaËetku tranzicije in da nas Ëakajo pe ptevilne novosti, ki jih bo treba sprejeti, Ëe hoËemo slediti evropskim in svetovnim teænjam in enakovredno konkurirati na svetovnem trgu. Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Taktika Plus, ki se ukvarja z efektivnim menedæmentom, napoveduje nekatere teænje v prihodnosti in s tem povezane spremembe v obnapanju in delovanju ljudi, ki bodo morali le-tem slediti. AKTUALNO JE ÆE MINULO Nismo si pe prav opomogli od uvajanja vseh novosti na podroËju raËunalniptva in æe nas Ëaka nov izziv: digitalizacija. Kar je ta trenutek aktualno, je v naslednjem æe zastarelo, mimo in pozabljeno. To vodi v protislovnost, predvsem pa v nepredvidljivost dogodkov, zato morajo biti zaposleni zelo dobro usposobljeni, da lahko obvladajo te sunkovite spremembe. Le obvladovanje pa ni dovolj, te novosti je treba Ëimprej vkljuËiti v svoje strategije dela. Da sploh lahko obvladamo digitalni svet, je precej odvisno od odnosov med sodelavci. Ti morajo biti priprav- ** POGLEDv EVROPO .**- ljeni na spremembe in jim tudi slediti, ne da bi pri tem izgubili veliko Ëasa, kar pa je odvisno od poznavanja prednosti, ki jim jih prinapajo novosti. Poleg tega se z neverjetno hitrostjo piri obseg informacij, ki so nam na voljo. Internet je æe ustaljena praksa, vedno bolj v ospredje pa prihaja izmenjava informacij v okviru podjetja oziroma intranet. Tako so podatki o nekem problemu, ki so bili sicer na voljo le doloËenemu krogu ljudi, sedaj na voljo vsem zaposlenim, kar pripomore k veËjemu zaupanju med njimi. Da, da, vse lepo in prav, vendar koliko informacij pa smo sploh pripravljeni oziroma zmoæni sprejeti in kako izbrati med preobilico? Preinformi-ranost je prej slaba kot dobra repitev, saj si tak Ëlovek misli, da ve vse in se zato zapira v svoj svet. Strokovnjaki svetujejo neke vrste filtriranje, s katerim naj bi neuporabljive informacije izpustili in se posvetili le kljuËnim. Tu se spet pojavlja teæava pri prepoznavanju kljuËnih informacij in najverjetneje bo v veËini primerov zmagal obËutek flto je pravo«, ne pa poglobljen in temeljit razmislek. KDAJ BO KONEC IZOBRAŽEVANJA?! Le najboljpi se lahko prilagajajo spremembam, ki se dogajajo na podroËju upravljanja in vodenja podjetja, drugi pa potrebujejo usmeritve, ki jih pripravljajo za hitre spremembe, in poznavanje razvojnih usmeritev, da se jim lahko prilagodijo. Sredstvo za to je seveda nenehno uËenje in izo-braæevanje. flNenehno uËeËa se organizacija« je po besedah Milana Terpina edina, ki je sposobna slediti razvoju v prihodnosti. Da pa bi bilo izobraæevanje Ëim bolj uËinkovito, je treba odstraniti meje med razliËnimi izobraæevalnimi institucijami in dejavnostmi. Zaposleni potrebujejo znanje, ki jim mora biti dostopno brez nepotrebnih ovir. Poleg tega mora biti organizacija pripravljena Ëim veË vlagati v raziskovalno dejavnost, saj pomenijo baziËne raziskave flhrbtenico« inovacij. Vsa ta pripravljenost za uËenje pa je povezana z miselnostjo ljudi in z njihovimi vrednotami. Slednje so se v zadnjem Ëasu zelo spremenile in v ospredje prihajajo Ëisto drugi vidiki sreËnega in osebnostno izpopolnjenega Ëloveka. Vrednote, ki smo jih do pred kratkim bolj ali manj spremljali v ameripkih televizijskih programih, so vedno bolj obËutene tudi pri nas. Zdijo se nekoliko osladne, vendar pa se v njih odseva æarek resnice. Svoboda, ljubezen, ustvarjalno mipljenje in znanje dobivajo nove dimenzije. Posameznik mora biti svoboden v pomenu, da si lahko sam izbira in kroji svojo æivljenjsko pot. Pri izbiri je kljuËnega pomena ljubezen: samozaupanje in samospoptovanje ter spoptovanje in ljubezen do drugih. Med sodelavci se mora vzpostaviti pristen odnos, ki temelji na zaupanju, zanesljivosti in prijateljstvu. Tudi misliti naj bi zaËeli drugaËe - ustvarjalno, s Ëimer bi kar najbolj izkoristili lastne zmogljivosti in inova-tivnost. Najbolj zanesljiva pot do tega, da pridobljeni poloæaj tudi obdræimo, je po mnenju Milana Terpina, sposobnost prilagajati se spremembam, tudi na podroËju medosebnih odnosov, in nenehno izobraæevanje, ki omogoËa prilagajanje. Vemo, da so ljudje temelj vsake organizacije, zato so odnosi med njimi tudi kljuËnega pomena. Da so sodelavci tudi prijatelji, je precej odvisno od delovnih razmer, pa tudi od osebnosti posameznika. Vsi dobro vemo, da smo sreËni, Ëe imamo delo, vendar pa zahtevamo tudi svoj prosti Ëas, ko pozabimo na vsakodnevne obveznosti. flS sabo se moramo ukvarjati vsaj toliko, kot se ukvarjamo s svojim poklicem,« pravijo strokovnjaki. Ali je to danes res mogoËe in kako, bomo poskupali odgovoriti v naslednjih ptevilkah Napega stika. Simona Bandur ** POGLEDv EVROPO KAKO «ITI TRGOVANJE Z ENERGIJO? Da obstajajo na podroËju energetike pe ptevilna odprta vprapanja, sploh v zvezi s prilagajanjem evropski zakonodaji, priËajo tudi ptevilni kongresi in konference na to temo. Eurelectric, zdruæenje elektroenergetske industrije, je konec januarja v Bruslju organiziralo seminar na temo Ëezmejne trgovine z elektriËno energijo v Evropi, na katerem je sodelovalo 160 strokovnjakov in delegatov. Predstavili so nekatere praktiËne in pravne okvire prodajanja elektriËne energije po pirpi Evropi ter kljuËne sporne toËke, s katerimi se bodo sreËevali v prihodnosti pri trgovanju z elektriËno energijo preko meja unije. Eurelectric je bil ustanovljen leta 1989 z namenom, da daje Ëlanicam podporo pri dogovorih in usklajevanju energetske zakonodaje z zahtevami Evropske unije. Skupni trg elektriËne energije je ena temeljnih direktiv Unije, kateri se prilagajajo tako Ëlanice Unije, kot tudi pridruæene Ëlanice in sosednje dræave, ki prav tako æelijo sodelovati na tem trgu. O prednostih in pomanjkljivostih skupnega trga elektriËne energije smo pisali æe v januarski prilogi, na seminarju Eurelectrica pa so naËeli pe nekatera nova vprapanja na to temo. Po trditvah mnogih strokovnjakov so zakonodajalci unije sicer uspeli narediti nek vsestranski in skladen pravni okvir na ravni unije, vendar pa je filozofija teh direktiv drugaËna od pravil svetovne trgovinske organizacije. Splopni sporazum o tarifah in trgovini (GATT), ki je bil podpisan leta 1947 z namenom, da bi dosegli nek mednarodni red na trgu (z njim so dosegli zniæanje carin in zmanjpali ptevilo omejitev pri uvozu in izvozu), pojmuje elektriËno energijo kot koristno blago, zato naj bi bil mednarodni trg tega blaga predmet multilateralnih pravil prostega trga. Dvostranskega vzajemnega odpiranja trga torej ne bi smeli uporabljati le za Ëezmejne dogovore EU, kot narekuje elektroenergetska direktiva, ampak bi morali ta koncept uporabiti tudi za træne dogovore med Ëlanicami in neËlanicami EU. Pri tem je seveda treba upoptevati tudi realnost, saj na teh obmoËjih pogosto primanjkuje ustrezne infrastrukture, ki bi zagotavljala ustrezno in nemoteno poslovanje. ¦**¦ Z7 ELEKTRICNA ENERGIJA JE DOBRINA Glavna tema omenjenega seminarja je bil pravni pomen træenja z elektriËno energijo med Ëlanicami in neËlanicami Evropske unije. Leigh Hancher, pravni strokovnjak na podroËju energije, je trdil, da pravila GATT in doloËila pogodbe o energiji (Energy Charter Treaty) sploh ne dopupËajo uporabe vzajemnosti pri odpiranju trga. fl»e je elektriËna energija dobrina, in ne storitev, je predmet predpisov GATT, ki zagovarjajo svobodni trg, ne pa pravil GATS (Splopni sporazum o trgovini in storitvah), ki dovoljujejo podpisnicam, da se same odloËijo, kdaj in koliko æelijo odpreti razliËne sektorje za skupni trg.« Poudaril pa je tudi, da bodo dræave same zaradi teæav pri vzpostavljanju dvostranskih dogovorov o pretoku energije po mreæah in zaradi narapËajoËih menjav energije na trgu, opustile naËelo vzajemnosti. Hans Peter Hermann, nekdanji predstavnik Eurelectrica, pa je po drugi strani poudarjal koncept vzajemnosti kot nepisano pravilo GATT-a. To je poudaril tudi Karl Falkenberg, predstavnik evropske komisije. flGATT ponuja le okvir za delovanje trga, ne zahteva pa popolne liberalizacije celotnega mednarodnega trga,« je pojasnil. Elektroenergetsko industrijo je med drugim primerjal s telekomunikacijskim sektorjem, saj je za prenos in obstoj trga kljuËnega pomena dobra infrastruktura. TOBI ŠVICA SE ZGLEBOJE PB EVROPI Mnogi strokovnjaki so se lotili tudi trenutnih pogajanj s ©vico. Sporazum, ki ga mora sprejeti pe pvicarska vlada, bo zagotavljal trgovino elektriËne energije preko meja Evropske unije na temelju obojestranskega dostopa na trg. Ta sporazum bi lahko po mnenju strokovnjakov sluæil kot zgled za dogovore z dræavami Srednje in Vzhodne Evrope, ki se pogajajo za vstop v Unijo. ©vica bo kmalu sprejela tudi nov elektroenergetski zakon, ki se zgleduje po evropskih smernicah. POŠTENA CENA JE ZELO POMEMBNA Na seminarju so se dotaknili tudi cen elektriËne energije. Katrien Prins, uradnica TREN-a (direktorij komisije za prenos in energijo), pravi, da so omreæni dogovori o cenah kljuni pri delovanju trga Ëez meje Evropske unije. Ë e posebno pomemben je dogovor med omreænimi in nacionalnimi operaterji o tem, kako razporediti in oceniti dohodke. Poleg cene pa je pomembno, kot smo æe omenili, tudi vprapanje izboljpanja infrastrukture. Jürgen Stotz, predsednik UCTE (Zveza za koordinacijo prenosa elektriËne energije), meni, da bi morali lastniki omreæij 47 ** POGLEDv EVROPO æ POMLAD dobiti pomoË pri gradnji novih omreæij. Za primer je navedel teæave v dræavah, preko katerih vodi najveË prenosnih omreæij - Belgije, NemËije, Avstrije in ©vice -, poleg tega pa je poudaril pe potrebo po pogodbeni ureditvi dostopa do mednarodne mreæe, s Ëimer bi zagotovili izpolnjevanje medsebojnih pogodb o uvozu ali izvozu energije. Æe zdaj se pojavljajo teæave pri praviËni razporeditvi prenosnih zmogljivosti, to pa se lahko pe poveËa pri trgovanju z dræavami, ki niso Ëlanice svetovne trgovinske organizacije ali pe niso ratificirale evropske pogodbe o energiji. Skupino bilateralnih dogovorov je tako treba po njegovem mnenju nadomestiti z ustreznim multilateralnim pravnim dokumentom. Razprave o vidikih trgovanja Ëez meje Evropske unije so sklenili s kratkim osnutkom prihodnjih pogajanj z dræavami kandidatkami za vstop v Evropsko unijo. V Evropski uniji se bodo morali spoprijeti pe s ptevilnimi odprtimi vprapanji, preden bodo njihove ideje in naËrti popolnoma zaæiveli. Po mnenju nekaterih se Evropa z liberalizacijo trga med Ëlanicami Evropske unije zapira pred drugo Evropo. Kot ugodno repitev tega problema so na seminarju predstavili sporazum med Unijo in ©vico, ki bi lahko sluæil kot zgled za pe druge tovrstne sporazume z dræavami, ki niso Ëlanice Unije. Med teæavami, ki pe zdaleË niso repene, so tudi teæave v zvezi s pravno ureditvijo poslovanja z energijo, poleg tega pa je pe vedno velika uganka, koliko je odpiranje trga z energijo res pravilna in praviËna repitev za vse. Simona Bandur KONGRESNA Elektroenergetska in druga industrijska podjetja po vsem svetu prirejajo Ëez leto razliËne seminarje, kongrese in sejme, na katerih predstavljajo svojo dejavnost in razpravljajo o pomembnih vprapanjih na podroËjih njihovega delovanja. Tudi marca in aprila se bo zvrstilo kar nekaj takpnih dogodkov; veËina pa jih bo potekala v ZDA. • Od 1. do 3. marca bo na Floridi v Miamiju deseta letna konferenca in razstava podjetja DistribuTECH. • Podjetniki s podroËja elektroenergetike in komunikacij bodo o svojem delu razpravljali od 11. do 13. marca v Santa Barbari v ZDA na letni konferenci z ** naslovom Power & Communication Contractors Association Annual Convention. 13. in 14. marca se bodo v St. Petersburgu v ZDA sreËali ameripki strokovnjaki s podroËja premogovniptva na osmi letni konferenci, na kateri bodo govorili o premagovanju denarnih teæav, ki so jih pestile lani. Med 13. in 16. marcem bo v Torontu (Kanada) kongres, namenjen zapËiti delavcev, z naslovom ASTM Committee F-18 on Electrical Protective Equipment for Workers. 20. in 21. marca bo v Tampi na Floridi konferenca o razvijanju infrastrukture in investiranja v Latinski Ameriki. V istem Ëasu (20. in 21. marca) pa bo v Londonu kongres o uËinkoviti rabi in vrednosti evropske elektriËne energije. Med 20. in 25. marcem bo v Hannovru v NemËiji potekal sejem Hannover Fair 2000. Od 23. do 25. marca bo v Phoenixu, Arizoni, zborovanje NUCA 2000 oziroma National Utility Contractors Association Convention. Od 30. marca do 1. aprila bo na Floridi pe ena konferenca, in sicer na temo izmenjav elektriËne energije, z naslovom Southeastern Electrical Exchange Annual Conference. Od 2. do 5. aprila bodo imeli svoje pomladno sreËanje predstavniki Edisonovega elektroenergetskega inptituta, in sicer v Las Vegasu v ZDA. 3. in 4. aprila bo v Londonu kongres o cenah in trgovanju z energijo ter o menedæmentu tveganja za elektriËno energijo in plin z naslovom Evropean energy 2000. 4. in 5. aprila se bodo sreËali Ëlani unije elektroenergetske industrije Eurelectric v Bruslju na seminarju o prilagajanju spremembam, predvsem na podroËju trgovanja z elektriËno energijo, z naslovom The Electricity Industry Adapting to Change. Od 4. do 6. aprila se bodo proizvajalci in dobavitelji lahko predstavili na sejmu svetovnih razseænosti v Mexico Cityju v Mehiki . 5. in 6. aprila bo v Londonu konferenca o prihodnosti evropskih elektrarn, govorili pa bodo tudi o evropski liberalizaciji trga in zakonodaji ter uporabi obnovljivih virov. Med 10. in 12. aprilom bo v Chicagu ameripka letna konferenca proizvajalcev elektriËne energije. Proizvajalci energije se bodo lahko v tem Ëasu (med 10. in 14. aprilom) udeleæili tudi konference zveze nacionalnih proizvajalcev elektriËne energije na Floridi (Sanibel Island). V Anaheimu v Kaliforniji bo med 11. in 13. aprilom seminar na temo inæeniringa, ki ga organizira zveza ameripkih javnih proizvajalcev elektriËne energije. Med 26. in 28. aprilom pa bo v Cincinnatiju v ZDA potekal dogodek leta na podroËju elektroenergetike, in sicer svetovni sejem, imenovan T&D World Expo 2000, kjer se bodo predstavili najveËji proizvajalci in dobavitelji elektriËne energije z vsega sveta. Poleg tega bodo organizirali vrsto seminarjev na temo poveËanja uËinkovitosti, sejem pa je tudi izvrstna priloænost, da se sreËate z najveËjimi svetovnimi proizvajalci in dobavitelji elektriËne energije. NADALJEVANJE S STRANI 20 gozdnata dræava v Evropi, proizvodnja tovrstne energije upada. Po besedah Alepa BratkoviËa iz podjetja APE Ljubljana ponuja sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ptevilne prednosti v primerjavi z uporabo drugih virov energije, saj je ekolopko Ëist, zmanjpuje koliËino lesnih odpadkov in odliv prihodkov v tujino, spodbuja regionalni razvoj in je varnejpi. Po drugi strani pa je investicija v tovrstno proizvodnjo vipja, zato ponuja dræava subvencije, del stropkov pa naj bi poleg kreditov pokrili s tako imenovano CO2 takso. Do leta 2010 naj bi razvili petdeset projektov daljinskega ogrevanja s povpreËno moËjo treh megavatov in pribliæno pet tisoË majhnih kotlov na lesne odpadke za gospodinjstva. V Pomurju so se z racionalno rabo energije zaËeli ukvarjati po letu 1995. Izvajati so zaËeli energetske preglede podjetij, odprli energetsko svetovalno pisarno ter zaËeli razmipljati o rabi obnovljivih virih energije. Glede na to, da je to obmoËje bogato s termalno vodo, pripravljajo projektno ptudijo o uporabi geoter-malne energije iz globljih vodonos-nikov na obmoËju Ljutomera in Lendave za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje, energijo pa bi lahko uporabljali tudi v kmetijstvu in industriji. Proizvodnja toplote iz geotermalnih virov naj bi bila po podatkih Petra Kralja iz podjetja Gejzir v cenovnem razredu z drugimi energenti, prav tako pa ponuja izraba termalnih vod nova delovna mesta in niæje emisije okolju pkodljivih plinov. Igor ©auperl iz podjetja Varinger energetski sistemi je predstavil pridobivanje bioplina iz æivalskih odpadkov. Tovrstna proizvodnja bi bila vsekakor uporabna, sploh na obmoËjih z razvitim kmetijstvom. NajuËinkovitejpa oblika energetske izrabe bioplina je soproizvod-nja toplote in elektrike. Moænosti, ki bi pripomogle k uËinkovitejpi rabi energije, je torej kar nekaj, vseeno pa se vse ustavi pri eni stvari - denarju. Ljudi, sploh v Pomurju, pestijo socialne stiske, zato si ne morejo privopËiti, da bi gledali na dolgoroËne koristi. SIMONA BANDUR gibanje cen na poti v Evropo Podražitev derivatov vpliva na elektriko in premog Zdruæenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije je februarja pripravilo posvetovanje, na katerem so govorili o cenah naftnih derivatov, predvsem pa o razliËnih modelih prilagajanja cen naftnih derivatov spremembam na svetovnih trgih. Na posvetu so predstavili tudi zanimive primerjave, kako lahko podraæitev naftnih derivatov vpliva na posamezne energente, med drugim tudi na elektriko in premog 30 Najprej je treba povedati, da sta æe lani Slovenska naftna druæba Petrol v sodelovanju z OMV Istrabenz iz Kopra posredovala vladi model oblikovanja cen motornih bencinov. K temu je svojo razliËico dodalo tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki je seveda upoptevalo tudi pobude, ki sta jih dali omenjeni naftni druæbi. Bistvo omenjenih predlogov je, da naj bi se cene nafte in njenih derivatov pri nas prilagajale gibanju na svetovnih trgih in spremembam teËaja ameripkega dolarja. K omenjenim modelom je svoj prispevek (model) dodal tudi Ekonomski inptitut Pravne fakultete v Ljubljani, ki ga je predstavil doktor France KriæaniË. Model inptituta ugotavlja, da struktura gospodarske rasti v drugi polovici devetdesetih let moËno vpliva na porabo kurilnega olja, premoga in plina v Sloveniji, nekoliko manj na porabo dizla in elektrike, najmanj pa na porabo bencina. Energetske surovine si med seboj moËno konkurirajo. VeËja poraba ene se v povpreËju zlahka na-domepËa z drugo. ElektriËna energija in premog sta moËnejpa nadomestka mazutu in kurilnemu olju kot obratno. Premog je tudi moËan nadomestek zemeljskemu plinu pri pridobivanju elektriËne energije. Premog je elektriËni energiji dopolnju-joËa dobrina, medtem ko je elektrika nadomestek pri porabi premoga. Zemeljski plin pa je moËan nadomestek elektriËni energiji in naftnim derivatom. Doktor France KriæaniË tudi ugotavlja, da je zaradi razliËne uvozne odvisnosti pri ponudbi posameznih energetskih surovin vpliv spremenjene strukture njihove porabe na produkcijo slovenskega energetskega sektorja zelo razliËen. Zmanjpanje porabe elektrike in premoga vpliva na zmanjpanje bruto domaËega produkta, zaposlenost in izkoripËanja kapitala, zmanjpanje porabe zemeljskega plina in naftnih derivatov ter njihova nadomestitev s porabo elektrike in premoga pa na rast bruto domaËega produkta, zaposlenosti in izkoripËenosti kapitala. Na inflacijo po ugotovitvah Ekonomskega inptituta Pravne fakultete najbolj vplivata podraæitev naftnih derivatov, najmanj pa podraæitev zemeljskega plina. Rast povprapevan-ja po energetskih surovinah vpliva zlasti na zaposlenost v rudarstvu in na izkoripËenost kapitala pri podjetjih, ki pridobivajo elektriËno energijo. Spremenjena sestava in (ali) obseg porabe energetskih surovin vpliva na najveËjo spremembo dodane vrednosti v rudniku lignita -Premogovnik Velenje in v Petrolu, ki sta, sodeË po tem kriteriju, osrednja akterja na slovenskem trgu energetskih surovin. Zanimivi so podatki iz simulacije vpliva 10-odstotne podraæitev naftnih derivatov na porabo in pridobivanje energetskih surovin. Omenjeni model Ekonomskega inptituta nakazuje, kaj bi se zgodilo prvo in pa drugo leto po morebitni desetodstot-ni podraæitvi naftnih derivatov, to je motornih bencinov, dizla, kurilnega U»INKI 10-ODSTOTNE PODRAÆITVE NAFTNIH DERIVATOV NA PORABO IN PROIZVODNJO ENERGETSKIH SUROVIN V % Vpliv na porabo elektriËne energije ELEKTRIKA v industriji v gospodarstvu drugo 1. leto 1.34 0 5.39 0 2. leto 4.61 0 17.1 0 Vpliv na porabo zemeljskega plina PLIN v industriji v energetiki v gospodarstvu 1. leto 17 23.15 0 0 2. leto 36.65 50.92 0 0 Vpliv na porabo premoga PREMOG v energetiki 1. leto 13.69 14.65 2. leto 20.01 21.31 olja in mazuta. Primerjalni podatki kažejo, kakšen bi bil tovrstni vpliv na porabo naftnih derivatov, elektricne energije, zemeljskega plina, pa tudi premoga. Iz pricujocih podatkov sledi tudi sklep, da višje cene naftnih derivatov vplivajo tudi na povecano gospodarsko dejavnost, saj naj bi se proizvodnja v prvem letu povecala za 0,19 odstotka, drugo leto pa za 0,27 odstotka. Bruto družbeni proizvod bi se prvo leto povecal za 0,47, drugo leto pa za 0,78 odstotka. Uvoz bi se prvo leto zmanjšal za 0,28 odstotka, drugo pa za 0,66 odstotka. Ugodne so tudi primerjave o vplivu povecanja cen naftnih derivatov za deset odstotkov na vložek produkcijskih dejavnikov, saj naj bi se delež kapitala v prvem letu povecal za 1,08 odstotka, drugo leto pa za 2,01 odstotka. Tudi delovna sredstva bi se prvo leto povecala za 0,56 odstotka, drugo pa za 1,01 odstotka. V obeh letih pa bi se inflacija povecala za 0,86 odstotka, kar je glede na prizadevanja vlade, da drži stopnjo inflacije na vajetih, morda še najmanj spodbuden podatek. Na uvodoma omenjenem posvetu Združenja za energetiko Gospodarske zbornice Slovenije se je med raz-pravljalci zelo odlocno zavzel za rešitev odprtih vprašanj cen naftnih derivatov profesor dr. Peter Novak iz Ljubljane. Menil je, da se razprava o cenah derivatov ne more razvodeneti v nekakšno »prosjacenje« Petrola v razmerju do vlade glede višine marže. Dejal je tudi, da je treba vprašanje cen energentov nasploh urediti še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Dejal je tudi, da vsakršno zdajšnje prizadevanje za ucinkovito rabo energije pri nas ni smotrno, ker so sedanje cene goriv prenizke.V primernejših cenah naftnih derivatov vidi najboljši nacin za pridobivanje primarnega kapitala. Dr. Peter Novak se tudi zavzema, da bi morali dohodek pri prodaji naftnih derivatov, ki v primeru podražitve nedvomno vplivajo na povecano gospodarsko dejavnost, pa tudi v energetiki, v vecji meri namenjati razvoju, ne pa zgolj naložbam v infrastrukturo, kot je na primer gradnja avtocest. JOŽE SKOK Usklajevanje tehni»nih predpisov Ministrstvo za gospodarske dejavnosti /MGD/ je v zaËetku februarja na tiskovni konferenci predstavilo projekt Uvajanja tehniËnih predpisov v slovenska podjetja. Projekt so zasnovali na MGD v sodelovanju z EU programom Phare, izvaja pa ga avstrijsko svetovalno podjetje Ramsauer & Stuermer v sodelovanju s Centrom za mednarodno konkurenËnost iz Ljubljane, Berlin Consultom iz Berlina ter avstrijskim inptitutom za standarde z Dunaja. Glavni namen desetmeseËnega projekta, ki so ga zaËeli izvajati lani novembra in bo trajal do letopnjega avgusta, je pomagati slovenskim podjetjem pri vpeljevanju evropskih tehniËnih predpisov na stratepki in operativni ravni. ot je povedala vodja projekta Stapa Baloh Plahutnik, dræavna podsekretarka na MGD, so se na omenjenem ministrstvu, ki je pristojno za harmonizacijo tehniËnih predpisov z evropskimi, odloËili, da bodo pri uvajanju teh predpisov podjetjem pomagali. Najprej so naredili analizo stanja. Poslali so vprapalnik 417 proizvodnim podjetjem, od katerih jim ga je dobra petina /94/ vrnila. Ugotovili so, da imajo v podjetjih, ki so odgovorila na zastavljena vprapanja, v 19 odstotkih proizvode prilagojene zahtevam EU, v 32 odstotkih so v sklepni fazi prilagajanja, pri 22 odstotkih so v zaËetni fazi prilagajanja in 28 odstotkov jih pe ni zaËelo z aktivnostmi. V drugi fazi bo sledila neposredna svetovalna pomoË podjetjem pri pripravi tehniËne dokumentacije v skladu z direktivami EU. Kot je povedal dr. Vlado Dimovski, predsednik centra za mednarodno konkurenËnost, bo v drugo fazo vkljuËenih 40 do 50 podjetij. Oblikovali so ptiri module, ki so odvisni od statusa vpeljave tehniËnih predpisov v posamezno podjetje, interesa podjetja, ptevila proizvodov, ki jih zadevajo novi tehniËni predpisi. Tako bodo izvajali enostavno podjetnipko svetovanje za tista podjetja, ki so na zaËetku uvajanja tehniËnih predpisov, srednje zahtevno podjetnipko svetovanje za tiste, ki æelijo vodenje pri postopkih usklajevanja, zahtevno podjetnipko svetovanje za tiste, ki æelijo vodenje pri usklajevanju za veË skupin proizvodov, in posebna podjetnipka svetovanja za tista podjetja, ki so æe napredovala z uvajanjem, vendar so pri tem naletela na posebne teæave. S tovrstnim svetovanjem, pri katerem bodo sodelovali domaËi in tuji strokovnjaki, bodo v podjetjih izobrazili domaËe tehniËne strokovnjake, kar je poleg dviga zavesti o nujnosti opremljanja izdelkov z ustreznimi certifikati in s tem poveËanja konkurenËnosti tudi eden od poglavitnih ciljev projekta. Celotni projekt je ovrednoten na 1,2 milijona evrov, po pol milijona evrov bosta prispevala Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Evropska zveza iz programa Phare, 200 tisoË evrov pa bodo prispevala podjetja, udeleæena v drugi fazi, to je podjetnipkem svetovanju. MINKA SKUBIC 31 01776275 s tiskovne konference v EIMV Razpolagajo z uporabnimi in preverjenimi znanji Slovensko elektrogospodarstvo se nahaja pred velikimi spremembami, ki jih prinaša skorajšnje odpiranje trga z elektricno energijo. Kako je na ta veliki izziv pripravljen Elektroinštitut Milan Vimar kot najvecja in najstarejša slovenska ustanova, ki je bila ustanovljena za reševanje strokovnih vprašanj v slovenskem elektrogospodarstvu? Kot so konec januarja poudarili na tiskovni konferenci, so v inštitutu na podlagi dolgoletnih izkušenj, referenc in pridobitev pripravljeni na zahtevni prehod v trzne razmere. Po besedah prof. dr. Maksa Babudra, direktorja Elektroinptituta Milan Vidmar, se slovensko elektrogospodarstvo podobno kot veËina evropskih elektrogospodarskih sistemov nahaja pred velikimi in tveganimi spremembami. Demonopolizacija in uvajanje konkurence v elektrogospodarske sisteme bosta povzroËila veliko pretresov tudi v zelo razvitih gospodarstvih. Kakpni so tehniËni, zanesljivostni in stratepki potenciali slovenskega elektroenergetskega sistema za delovanje na odprtem trgu elektriËne energije? Ali so sloven- 32 ski strokovni in znanstveni potenciali v zadostni meri vkljuËeni kot podpora procesu reorganizacije elektrogospodarstva, ki sodi med temeljne stebre prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije in njene enakopravne vkljuËenosti v Evropsko unijo? Kakpno vlogo ima v tem pogledu Elektroinptitut Milan Vidmar? Kot je znano, si je EIMV v zadnjih petdesetih letih pridobil bogate strokovne izkupnje in reference ter oblikoval ogromne zmogljivosti uporabnih in preverjenih znanj. Uveljavil se je kot vodilna slovenska inæenirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na podroËju elektroenergetike in splopne energetike. EIMV skrbi predvsem za visoko strokovno raven slovenskega elektrogospodarstva pri naËrtovanju, gradnji in obratovanju objektov, pa tudi pri njihovem zapiranju. Poleg tega obravnava in vrednoti vplive elektrogospodarstva na okolico in obratno, izvaja vse vrste tehnolopkih raziskav in kontrolne meritve, skrbi za kakovost in standarde ter opravlja druge pomembne naloge. Trenutno je v inptitutu zaposlenih nekje od 90 do 100 ljudi, med njimi 10 doktorjev znanosti, 20 magistrov in 20 visokopolskih strokovnjakov, ki so v marsiËem æe usposobljeni za delovanje v trænih razmerah gospodarjenja. Seveda pa so v primeru potreb pripravljeni tudi na dodatno Kot meni prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektroinptituta Milan Vidmar, je v zadnjem Ëasu v medijih opaziti vse preveË politiËnih in le malo strokovno-tehniËnih razprav o potencialnih problemih inptitucionalnih sprememb in o strokovnih pripravah na delovanje elektrogospodarskih podjetij v novih razmerah. izpopolnjevanje in izobraæevanje, saj nobeno znanje ni dano enkrat za vselej. POTREBA PO U»INKOVITEJ©I IZRABI DALJNOVODOV V drugem delu tiskovne konference je mag. Krepimir BakiË, vodja oddelka za naËrtovanje elektroenergetskih sistemov, predstavil raziskavo o poveËanju uËinkovitosti daljnovodov z vpeljavo monitoringa dovoljenih obremenitev. Gre za programski paket DAMOS, ki je bil izdelan v sodelovanju s programerskim podjetjem ASD&S iz Maribora in pod strokovnim spremljanjem dr. Franca Jakla iz Elesa in Mira Lobnika iz EGS, r.i., pri tem pa je sodeloval tudi meteorolog dr. Igor »uhalev. Ta projekt pomeni najcenejpi in najenostavnejpi naËin poveËanja uËinkovitosti daljnovoda. V okviru sistemskih ptudij slovenskega elektrogospodarstva za leto 1999 je bila narejena ptudija in raËunalnipki program DAMOS kot prototip za vgradnjo v slovensko prenosno omreæje. Kot je pokazal izraËun na podlagi izku-penj tujih elektrogospodarstev, bi takpen naËin poveËal uËinkovitost daljnovoda do 20 odstotkov. Skratka, ta monitoring zagotavlja pomoË operaterjem tako pri doseganju boljpe izkoripËenosti daljnovodov kot pri zagotavljanju prepisanih varnostnih vipin vodnikov nad zemljo. Sicer pa raziskava o uËinkovitejpi izrabi daljnovodov sodi med najpomembnejpe projekte in pomeni uËinkovit odgovor v okviru kljuËnih vprapanj o delovanju odprtega trga elektriËne energije. Poleg tega v Elektroinptitutu Milan Vidmar poteka pe vrsta drugih projektov in raziskav za posamezna elektrogospodarska podjetja, in sicer pri snovanju, gradnji in obratovanju vseh najpomembnejpih elektroenergetskih objektov na podroËju proizvodnje, prenosa in distribucije. MIRO JAKOMIN 12 o zašciti mednarodna konferenca sistemov PSP 2000 Organizator: Organizator: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko Bled, Slovenija 27. do 29. september 2000 Univerza v Ljubljani, Laboratorij za EES, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, SLOKO CIGRE in Slovensko sekcijo IEEE, pod vodstvom prof. dr. F. Gubine organizira 12. mednarodno konferenco o zapËiti elektroenergetskih sistemov z naslovom Power System Protection - PSP 2000, ki bo potekala od 27. do 29. septembra 2000 v hotelu Park na Bledu. Konferenca je mednarodna, zato bo uradni jezik anglepki. Strokovnjake pozivamo, da prijavijo referate z naslednjih podroËij: 1.Razvoj digitalnih zapËitnih algoritmov 2.DoloËanje mesta okvare 3.Analize okvar 4.Novi koncepti v zapËiti elektroenergetskega sistema 5.Integracija funkcij zapËite, vodenja in telekomunikacijske opreme v postajah 6.Zanesljivost zapËitnih sistemov 7.Simulacijska in preizkupevalna orodja 8.Kompleksni zapËitni sistemi za velike sistemske motnje 9.Primeri iz prakse Podjetja vabimo, da na konferenci sodelujejo kot sponzorji oziroma z reklamnimi oglasi v zborniku konference. Vabimo vas tudi, da na konferenci predstavite vape proizvode, saj se je bo udeleæilo veËje ptevilo domaËih in tujih strokovnjakov s podroËja zapËite elektroenergetskih sistemov. Vse nadaljnje informacije lahko dobite v tajniptvu PSP 2000, mag. Tadeja Babnik, Fakulteta za elektrotehniko, Træapka 25 1000 Ljubljana, tel: +386 61 1768 240, faks: +386 61 1264 651, e-mail: conferen@strela.fe.uni-lj.si ali na internetu: http//lddees.fer.uni-lj.si/conference/psp2000.html 33 na obisku pri poslovnih partnerjih V TSN-U OPTIMISzTIr»NeOjo V PRIHODNOST Mariborska tovarna stikalnih naprav TSN se je po osamosvojitvenih teæavah in izgubi trga v zaËetku devetdesetih let znova postavila na trdne noge. Vlaganje v razvoj sodobnih in kakovostnih izdelkov se je bogato obrestovalo, saj zanimanje za njihove naprave v tujini vse bolj narapËa, vraËa pa se tudi zaupanje domaËih kupcev V 34 tovarni stikalnih naprav ne mine leto, da ne bi kupcem predstavili vsaj nekaj novih in tehnolopko vrhunskih izdelkov in verjetno je to tudi poglavitni razlog, da jim je po nekaj finanËno bolj supnih letih uspelo narediti preobrat in podjetje vpisati med uspepnejpe gospodarske subjekte v Sloveniji. Kot so nam zaupali v podjetju, se pe veËjega povprapevanja po njihovih izdelkih in storitvah sicer ne bi branili, vendar pa je spodbudno æe to, da spet poslujejo pozitivno in tako na tujih kot domaËem trgu postajajo prepoznavna blagovna znamka. Pravi razlog napega obiska je bil tokrat srednjenapetostna kovinsko pregrajena stikalna celica vrste CR3V 12, ki je namenjena distribucijskemu omreæju in bi jo po besedah direktorja TSN-a Vladimira PalËeca lahko primerjali z mer-cedesom v avtomobilskem svetu. Omenjena srednjenapetostna celica je namenjena za obratovanje v naj- teæjih razmerah in nadvse primerna predvsem v bliæini virov, kjer so kratkostiËne moËi zelo velike. Gre za enega sodobnejpih izdelkov stikalne opreme, ki jih tudi v svetu ni veliko in je delo domaËega znanja. Razvojno nalogo, povezano z novo celico, so v TSN-u konËali æe leta 1998, minulo leto pa so izrabili pe za zahtevne preizkuse v domaËih in evropskih laboratorijih, ki so potrdili visoko kakovost izdelka. Zanimivo je, da so preizkusi v nempkem laboratoriju IPH v Berlinu dejansko potekali æe ob navzoËnosti tujega kupca, ki je bil nad testi tako navdupen, da je pogodbo sklenil æe med preizkupanjem. Seveda je bilo to navdupenje rezultat obseænega pripravljalnega dela in predhodnih do-maËih preizkusov, saj so v TSN-u v sodelovanju s fakulteto za elektrotehniko æe pri samem snovanju zelo natanËno obdelali teoretiËne probleme in æe v prototipih opravili osnovne preizkuse, tako da so se marca lani v Berlin podali le pe na najzahtevnejpe kratkostiËne, elek-triËne in termiËne preizkuse. PREMAJHNA PODPORA DOMA»I INDUSTRIJI Da slovenski trg ni ravno eldorado za zahtevne in maloserijske izdelke, je znano dejstvo, zato ne preseneËa, da se tudi v TSN-u s svojo ponudbo ozirajo bolj v tujino, kjer so pe posebej zanimivi bogati trgi, kot so Avstrija, NemËija, Francija in bliæ-njevzhodne ter afripke dræave, ki tovrstne lastne proizvodnje nimajo. Ob tem je treba povedati, pravi Vladimir PalËec, da je v Evropi zelo teæko prodreti, kjer v nasprotju s Slovenijo, prevladuje moËna zapËita domaËe industrije in je konkurenË-nost bolj spodbujana tam, kjer domaËih izdelkov nimajo. Pri tem je doma TSN-u v pkodo tudi dejstvo, da pred leti v Sloveniji ni bilo kakovostne stikalne opreme, tako da si morajo podobo kakovostnega in mednarodno uspepnega proizvajalca pele ustvarjati. Ne vidim pravega razloga, pravi Vladimir PalËec, da ne bi, Ëe smo uspepni na mednarodnih razpisih in po ceni, rokih in kakovosti uspepno konkuriramo svetovnim gigantom, kot je Siemens in podobni, mogli prodajati tudi doma. Pri tem pa bi si seveda æeleli tudi veËje dræavne podpore pri spodbujanju domaËega gospodarstva, v skladu z geslom, kupujem domaËe izdelke in dajem delo svoji deæeli, ki je pe posebno popularno v uspepnih azijskih dræavah. Trenutno razmerje pri prodaji njihovih izdelkov doma in na tujem je nekako na polovici, Ëeprav so tudi obdobja, ko delajo kar 80 odstotkov izdelkov za tujino. V TSN-u imajo sicer piroko paleto izdelkov, vendar pa gre predvsem za izdelavo po naroËilu in æeljah kupcev, tako da imajo na zalogi le nekatere polizdelke. Z IZDELKI TUDI NOVA Razvoj in izdelava nove srednjena-petostne celice je podjetju prinesla tudi tehnolopki preskok, saj so proizvodnjo prilagodili najnovejpim svetovnim standardom. Tako je nova celica izdelana iz vroËe pocinkane in hladno valjane ploËevine, V TSN-u trenutno konËujejo objekt za Elektro Ljubljano, in sicer naprave za stikalipËe v RTP Berplin, pa tudi naprave za termoelektrarno ©optanj in termoelektrarno toplarno Ljubljana. Odprta imajo tudi dva nova razvojna projekta, vakumski odklopnik z zunanjo montaæo ter novo distribucijsko napravo, izolirano s SF 6 plinom, ki naj bi ju zaËeli prodajati æe letos. ki je nadomestila klasiËne jeklene profile, tako da antikorozijska zapËita ni veË potrebna in zaradi videza barvajo le pe prednjo stran celice. Precej so spremenili tudi notranji videz celice in jo poleg tehniËnih prilagodili tudi funkcionalnim zahtevam, tako da je s kovinskimi predelnimi stenami razdeljena na tri visokonapetostne predelke (zbiralniËni, stikalni, kabelski) in nizkonapetostno omarico.Vsi vitalni deli stikalne opreme so dosegljivi prek izvlaËljivih elementov, kar precej olajpuje mon-taæo in preizkuse ali, Ëe na kratko povzamemo, gre za izdelek vrhunske izdelave in najsodobnejpih tehniËnih repitev. K tehnolopkemu preskoku sta precej prispevala tudi razpiritev podjetja in nedavni nakup Elko Elektrokovine, s Ëimer so v TSN-u precej pridobili predvsem na po-droËju kakovostne obdelave ploËe-vine. Sicer pa naj bi evropsko raven proizvodnje in poslovanja do konca leta potrdili tudi s pridobitvijo certifikata ISO 9001. NENEHNO VLAGANJE V ZNANJE Na vprapanje, katere so sestavine njihovega recepta za uspeh, so nam v TSN-u odgovorili, da najveË stavijo na domaËe znanje, nenehno izpopolnjevanje in boj za ohranitev slehrne-ga proizvodnega programa. Pri njih velja naËelo, da na delo ni moË Ëakati, temveË si ga je treba poiskati in z dograjevanjem in razvojem ustvariti. Zato zaposlujejo predvsem mlade perspektive kadre, ki so delu pripravljeni slediti in si s tem zagotavljati tudi dolgotrajno zaposlenost. Tako so se pred dvema letoma organizirano lotili razvoja in ustanovili lastni Inptitut za energetskostikalno tehniko, v katerem trenutno dela 21 inæenirjev in tehnikov, aktivno delujejo v okviru slovenskega nacionalnega raziskovalnega programa in so v nenehnih stikih s fakulteto za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko iz Maribora, ki je njihov glavni inkubator novih kadrov. Na piroko imajo odprta tudi vrata za pripravnike in vse, ki si æelijo strokovne prakse, rezultat takpnega spodbudnega razmipljanja pa je, da obstaja za delo v podjetju tudi veliko zanimanje med mladimi, ki oËitno pozitivno ocenjujejo njegovo perspektivo. 35 98 sodobnim tehnologijam naproti Novosti pri distribucijskih transformatorjih V ETRI 33 smo potrebam in æeljam napih kupcev vedno namenjali veliko pozornosti. Pred kratkim smo trgu ponudili izboljpano verzijo distribucijskih transformatorjev, ki omogoËajo enostavnejpo vgradnjo in zahtevajo bistveno manj vzdræevanja. Novost bo prav gotovo vzbudila zanimanje tudi pri projektantih transformatorskih postaj. Iz znanih razlogov je dandanes veli- plinski rele, ka veËina distribucijskih transforma- • za prepreËitev vdora vlage v izo-torjev zalita v tekoËi dielektrik - lacijski sistem transformatorja skr-transformatorsko olje. Starejpi distri- bi supilec zraka, bucijski transformatorji, izdelani do • za termiËno zapËito skrbi kontaktni sredine 70 let, so bili izvedeni s kon- termometer z dvema kontaktoma. zervatorjem. Dielektrik je bil mine- Za nape kupce distribucijskih trans-ralno olje, silikonsko olje ali askarel. formatorjev smo v ETRI 33 pri-Razvoj tehnologije za izdelavo trans- pravili naslednje izboljpave (slika formatorskih kotlov z valovito steno 2): je sredi 70 let botroval pirpi uporabi • hermetiËno izvedbo distribucijskih hermetiËnih transformatorjev, to je transformatorjev do 1600 kVA, distribucijskim transformatorjem • integralno zapËito hermetiËnih brez konzervatorja. Zanimivo pa je, da so se v slovenskem prostoru flpri-jeli« hermetiËni transformatorji le do moËi 250 kVA, kar nekako ustreza meji postavitve transformatorskih transformatorjev nad 400 kVA, • izvedbo visokonapetostnih pri-kljuËkov z izoliranimi kabelskimi prikljuËki. HermetiËne transformatorje do moËi 36 postaj na drogu. ©tevilo hermetiËnih 1.600 kVA do vrha napolnimo z transformatorjev veËjih moËi je zgolj dielektrikom, ki je lahko mineralno simboliËno. Distribucijski transfor- olje ali organski ester. S postopkom matorji nad 250 kVA, ki jih danes polnjenja pod vakuumom zagotovi-naroËajo elektrodistribucijska po- mo, da v transformatorju ni zraka. djetja, so flklasiËni« transformatorji s Spremembo prostornine dielektrika, konzervatorjem, zaliti v mineralno zaradi nihanja temperature v obrato-olje ali okolju prijazen organski vanju transformatorja ali zaradi ester. Z izjemo transformatorskega izpostavljenosti nizkim temperatu-kotla, ki je izdelan z valovito steno, ram, prevzame elastiËna stena kotla. je vsa druga zunanja oprema ostala Velika prednost hermetiËnih trans-praktiËno enaka (slika 1): formatorjev pred flkonzervatorskimi« • za prikljuËek na srednjenapetostno je, da ni treba vzdræevati supilca zra-in nizkonapetostno mreæo so na ka, po drugi strani pa je onemogoËen pokrovu porcelanski skoznjiki, stik dielektrika z zrakom, zaradi • za kontrolo ravni dielektrika je na Ëesar je upoËasnjeno staranje izo-konzervatorju kazalec olja brez lacijskega sistema transformatorja in elektriËnih kontaktov, poslediËno daljpa priËakovana æiv-• za zapËito aktivnega dela skrbi ljenjska doba transformatorja. Moæ- nost okvare na distribucijskih transformatorjih lahko razdelimo v dve skupini: • okvara tesnilnega sistema transformatorja, zaradi Ëesar lahko pride do iztekanja dielektrika ali vdora vlage v transformator. • okvaro v navitjih transformatorja, zaradi Ëesar pride do razvoja plinov oziroma hitrega dviga tlaka v kotlu transformatorja. Za varno obratovanje morajo biti transformatorji primerno zapËiteni. K standardni zapËiti hermetiËnih transformatorjev sodi varnostni od-dupnik, ki pri nenadnem povipanju tlaka izenaËi notranji tlak z zunanjim in prepreËi plastiËno deformacijo kotla. Transformatorjem nad 400 kVA pa je smotrno vgraditi podobno zapËito, kot je v navadi pri distribucijskih transformatorjih s konzerva-torjem: kazalec olja, plinski rele in termometer. Dobavitelji zapËitne opreme so razvili napravo, ki zdruæuje vse zapËitne elemente za zapËito hermetiËnih transformatorjev v enem ohipju, ki se enostavno vgradi na pokrov transformatorja. V tako imenovani integralni zapËitni napravi so zdruæene naslednje funkcije: • plinskega releja (detekcija sprop-Ëenega plina oziroma obËutnega zniæanja ravni dielektrika), • varnostnega oddupnika (zapËita pri hitrem poveËanju tlaka v transformatorju) in • kontaktnega termometra (spremljanje temperature dielektrika in sproæitev alarma / izklopa pri nevarnem pregrevanju transformatorja). ZapËita hermetiËnih transformatorjev z integralno napravo je popolnoma enakovredna klasiËni zapËiti transformatorjev s konzervatorjem. Velika prednost hermetiËnih transformatorjev je tudi, da praktiËno ne potrebujejo rednega vzdræevanja. Ob redni letni kontroli svetujemo zgolj pregled prikljuËkov in tesnjenja transformatorja, na deset let pa pregled dielektriËne trdnosti olja. Hermeti-Ëni transformatorji imajo v primerjavi s klasiËnimi enako tlorisno po-vrpino, vendar obËutno manjpo vipi-no. Posebej se prednost manjpe vipine pokaæe v kombinaciji z izolirano izvedbo visokonapetostnih pri-kljuËkov. Izolirani kabelski prikljuËek nado-mepËa obiËajne porcelanske izolator- plinski rele nivoji olja kabelski, adapter i nrt e_Lr :i i rt -\ za&itna naprava je. Namesto teh na pokrov transformatorja vgradimo posebne skoznjike (slika 2), na katere se s pomoËjo kabelskega adapterja prikljuËi visokonapetostni kabel. Tako izvedeni kabelski prikljuËek zavzame na pokrovu transformatorja zelo malo prostora. Celoten sklop je napetostno izoliran, tako da ni treba upo-ptevati varnostnih napetostnih razdalj. Tako opremljeni hermetiËni transformator pomeni odliËno alternativo za vgradnjo v tipsko transformatorsko postajo. Zaradi manjpih dimenzij je omogoËena vgradnja tudi na mestih, kjer primanjkuje prostora, posebej, kadar je zaradi razpi-ritve treba v obstojeËi prostor vgraditi transformator veËje moËi. V podjetju ETRA 33, d.d., z aktivno udeleæbo v CENELEC-u (organu EU za standardizacijo) spremljamo razvoj in spremembe, ki jih prinapa posodobitev standardov za energetske transformatorje. Pri naËrto-vanju transformatorjev upoptevamo tudi njihov celoviti vpliv na okolje, pri Ëemer pe posebno pozornost namenjamo: • boljpemu izkoristku vhodnih materialov, • uporabi za okolje prijaznih materialov, • varnemu in za okolje prijaznemu proizvodnemu procesu, • ukrepom, ki zagotavljajo visoko varnost pred izlitjem dielektrika v okolje, • zmanjpanju hrupa, ki ga povzro-Ëajo transformatorji v obratovanju • zmanjpanju izgub v transformatorjih in • razgradnji transformatorjev po preteËeni æivljenjski dobi. PriËakujemo, da bomo nape nenehno prizadevanje za okolju prijazno proizvodnjo transformatorjev pe letos okronali s pridobitvijo certifikata ISO 14001. V sodelovanju z napimi kupci naËrtujemo v bliænji prihodnosti novo serijo distribucijskih transformatorjev, ki bo imela obËutno zmanjpane izgube prostega teka. S tem pa razvoj izdelka ne bo konËan, saj ves Ëas budno spremljamo dogajanje v pirpem evropskem prostoru, pri napih dobaviteljih in odjemalcih. Z uporabo novih materialov in s konstrukcijskimi prijemi se sproti prilagajamo potrebam kupcev. ISTOK JERMAN 37 MITJA GLU©I» zakonodaja Novi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (1. DEL) Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu je zaËel veljati konec julija lani in doloËa minimalne standarde pri delu, ki so skladni z normami in prakso v Evropski uniji. Zakon velja za vse dejavnosti, tudi za javni gospodarski sektor. VeËina zakonskih doloËb se nanapa na delodajalce in jih tudi zavezuje, pomemben in zavezujoË pa je tudi za delojemalce, saj so tudi ti odgovorni za varno delo in lastno zdravje. Novembra lani in tudi æe letos so bili izdani æe izvedbeni predpisi na podlagi novega Zakona. Z 38 akon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur.l. RS, pt. 56/99) je nadomestil prejpnjo zakonodajo, ki ni veË ustrezala novim razmeram, saj smo iz samoupravljanja in druæbene lastnine prepli na soupravljanje ter zasebno in dræavno lastnino. Iz prej-pnje dokajpnje nekonfliknosti odnosov delodajalec - delojemalec (ker so bili delavci hkrati delodajalci ter tudi lastniki proizvajalnih sredstev) so po novi zakonodaji razmejitve jasne, s tem pa tudi odgovornosti obeh udeleæenih strani. Pravice in obveznosti delodajalca in delavca v trænem modelu gospodarstva izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo morale biti skladno z ZVZD podrobno doloËene pravice in obveznosti obeh strank, ki se nanapajo na varnost pri delu. Zaradi harmoni-zacije nape zakonodaje z zakonodajo Evropske unije je v ZVZD v celoti upoptevana tudi okvirna direktiva EU pt. 89/391 EEC, ki se z drugimi direktivami EU nanapa na zagotav- ljanje in spodbujanje varnosti in zdravja pri delu. DELODAJALCE ZAVEZUJE VE»INA DOLO»B ZVZD Skladno s temeljnimi naËeli je delodajalec dolæan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, dol-æan je izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale veËjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vkljuËene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh (5. Ëlen). V 6. Ëlenu je napteto veË temeljnih naËel za izvajanje ukrepov iz prejpnjega Ëlena, med njimi je tudi razvijanje celovite varnostne politike, ki vklju-Ëuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne razmere, medËlovepke odnose ter dejavnike delovnega okolja. Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno teæka in zdravju pkod-ljiva dela, in delavce, ki opravljajo dela, ki jih po doloËeni starosti ni mogoËe veË poklicno opravljati, obvezno poklicno (dodatno) zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (3. alineja 12. Ëlena). VeËja novost ZVZD je izjava o varnosti, ki jo bo moral izdelati in sprejeti vsak delodajalec v pisni obliki, ko bo minister, pristojen za delo, v sodelovanju z ministrom za zdravstvo predpisal naËin izdelave izjave, njeno vsebino ter podatke, na katerih mora temeljiti ocena tveganja. (14. Ëlen). Zaradi izjave o varnosti bo delodajalec prisiljen spoznati vsa delovna mesta in oceniti nevarnosti na posameznem delovnem mestu. Delodajalec za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu doloËi enega ali veË strokovnih delavcev, ki so za izvajanje strokovnih nalog neposredno odgovorni delodajalcu, vendar mora delodajalec strokovnemu delavcu omogoËiti strokovno neodvisno opravljanje nalog, ki zaradi opravljanja svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden poloæaj ali trpeti drugih pkodljivih posledic v zvezi s svojim delom. Delodajalec lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu zagotovi z zunanjimi strokovnimi sodelavci ali zunanjimi strokovnimi sluæbami, ki imajo ustrezno dovoljenje (18. Ëlen), vendar prenos strokovnih nalog na strokovnega delavca ali strokovno sluæbo delodajalca ne odvezuje odgovornosti na tem podroËju (3. alineja 5. Ëlena). Novost ZVZD pomeni tudi to, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblapËeni zdravnik (20. Ëlen), katerega naloge bodo zlasti preventiva. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Preizkus teoretiËne in praktiËne usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu (24. Ëlen). Tako ni dovolj samo pridobitev ustrezne kvalifikacije za delo, potrebna je tudi usposobitev za varno opravljanje dela v konkretnem delovnem okolju delavca. OBVEZNOSTI DELAVCEV IN DELAVSKIH PREDSTAVNI©TEV Tudi zaposleni imajo obveznosti na podroËju varstva in zdravja pri delu, vendar obveznosti delavcev na po- droËju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na naËelo odgovornosti delodajalca (zadnja alineja 5. Ëlena). Vse dolænosti delodajalca po ZVZD in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu (7. Ëlen). Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, delovni proces pa mora biti prilagojen telesnim in dupevnim zmoænostim delavca (8. Ëlen). Delavec mora spoptovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, in mora opravljati delo s tolikpno pazljivostjo, da s tem varuje svoje æivljenje in zdravje ter æivljenje in zdravje drugih oseb. Pri delu mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo (9. Ëlen). Delavec huje krpi obveznosti iz delovnega razmerja, Ëe pri delu ne upopteva predpisanih varnostnih ukrepov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varnost, se ne odziva na zdravstvene preglede, zaradi Ëesar mu lahko delovno razmerje preneha (36. Ëlen). Novost ZVZD je, da Ëe delavec opazi poman-kljivosti, pkodljivosti, okvaro ali drug pojav, ki bi pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev, mora pisno ali ustno takoj preko svojih predstavnikov obvestiti delodajalca. »e je delavec mnenja, da niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, lahko zahteva posredovanje inppekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev. Delavec mora ves Ëas sodelovati z delodajalcem, da se vzpostavi varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inppekcije za delo (37. Ëlen). Pomembna novost je tudi vloga sveta delavcev (oziroma delavskega zaupnika za varnost pri delu, 29. Ëlen), ki mu delodajalec mora omogoËiti, da sodeluje pri obravnavi vseh vprapanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. Delodajalec mora svetu delavcev in sindikatu posredovati izjavo o varnosti, in se mora s svetom delavcem posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, posvetovati se mora o izbiri strokovnega delavca in pooblap-Ëenega zdravnika, o izjavi o varnosti ter o obvepËanju delavcev (28. Ëlen). »e delodajalec ne izpolni obveznosti iz omenjenega Ëlena do predstavnikov delavcev, ga lahko doleti denarna kazen (najmanj 300.000 tolarjev), odgovorno osebo delodajalca pa najmanj 50.000 tolarjev (20., 21., 22., toËka 56. Ëlena). Svet delavcev ali delavski zaupnik lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjpanje tveganj za varnost in zdravje pri delu, lahko zahteva inppekcijsko nadzorstvo inppekcije za delo, predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik ima pravico prisostvovati inppekcijskemu nadzorstvu, kadar opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu (31. Ëlen). Ustrezne oblike usposabljanja Ëlanov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravja pri delu mora zagotoviti delodajalec (8. alineja 24. Ëlena ZVZD). ZVZD SPODBUJA SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Iz doloËb ZVZD o svetu delavcev je jasno razvidno, da je obvepËanje, skupno posvetovanje in soodloËanje delavcev pomembno za zagotavljanje varnega in zdravega dela, kar je posledica implementacije predpisov (direktiv) Evropske unije v napo zakonodajo, v tem primeru v ZVZD. Odnosi med delodajalci in delavci so v bistvu konfliktni, model socialnega partnerstva pomeni preseganje kon-fliknosti medsebojnih odnosov. ZVZD zato podpira razvoj industrijske demokracije, ki se v ZVZD kaæe v veËji vlogi sveta delavcev glede na Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur.l. RS, pt. 42/93). Implementacija predpisov EU glede varnega in zdravega dela je poveËala vlogo sveta delavcev, Ëisto drugaËe kot v primeru Energetskega zakona, tudi usklajenega s predpisi EU (?), kjer se je participacija zaposlenih omejila, kar tudi kaæe na neustreznost omejevalnih uËinkov 46. Ëlena Energetskega zakona pri upravljanju za del sedanjega elektrogospodarskega javnega sektorja. ZVZD nalaga svetu delavcev dodatne naloge glede na Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Tudi zato je pomembna izvolitev in delovanje sveta delavcev v podjetju, saj delodajalec za izvajanje doloËb o svetu delavcev ni dolæan le-tega sam organizirati. ZVZD omogoËa, da tam, kjer ni organiziranega sveta delavcev, namesto njega opravlja naloge delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu (29. Ëlen), za izvolitev katerega se skladno uporabijo doloËbe ZSDU (30. Ëlen ZVZD). Postopek izvolitve delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu poteka skladno z ZSDU, zato bo za zaposlene, ki pe nimajo izvoljenega sveta delavcev, z malo veË truda pri izpeljavi postopka volitev veliko ustrezneje izvoliti svet delavcev. Samo delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, brez ustrezne zaslombe v svetu delavcev pri svojem delu, ne bo mogel biti uËinkovit, saj ne bo imel ustrezne podpore. Verjetno se bo moral nagniti k delodajalcu, kar morebiti ne bo dobro za delavce, ali pa bo poiskal zaslombo v sindikatu -ki je v nasprotju s svetom delavcem klasiËna borbena delavska organizacija, kar bo lahko imelo neustrezne posledice za delodajalca. SLAVKO RENKO NADALJEVANJE PRIHODNJI» 39 z miško po internetu s knjižnih polic Pretakanje zvoka in videa (2.) Ko 40 ot smo zadnjiË æe spoznali, omo-goËa danes svetovno medomreæje enostaven prenos glasbenih datotek MP3 in sprejemanje pretoËnih tokov videa in zvoka, zlasti v obliki Real. S standardom MP3 se je tako na tisoËe malo znanih glasbenih skupin zaËelo predstavljati javnosti brez pomoËi velikih in muhastih gramofonskih zaloæb ter razpeËevati svoje skladbe. Kje lahko torej zaËnemo iskati zanimivo vsebino za pretoËno veËpred-stavnost in oddajanje (streaming multimedia and broadcasting)? Danes je pe vedno neuradni standard za pretoËnost datoteËna oblika, ki jo je doloËila druæba RealNetworks, kar pomeni, da moramo imeti predvajal-no programje zanjo - RealPlayer G2 (http://www.real.com/products/ player/). »e æelimo uËinkovito predvajati pretoËni zvok in video, potrebujemo seveda veËpredstavni raËu-nalnik s procesorjem pentium, inter-netno povezavo ter zvoËno kartico in zvoËnike. Osrednji vodnik Real.com Guide za spletne oddaje v æivo in pretoËne posnetke domuje v http://www.real. com/realguide. Na vodnikovih straneh imamo povezave z æe posnetimi oddajami, z enkratnimi æivimi dogodki (razprave v parlamentih, pport-ne tekme, prenosi in oddaje agencije NASA) in s stalnimi tokovi iz radijskih in televizijskih postaj. Razvedrilno ali noviËarsko vsebino lahko izbiramo po zvrsteh, kot so glasba, pirokopasovna vsebina (Broadband), zabava, novice, radio in TV, kanali Real in pport. Predvajalnik Real Player G2 pa tudi æe sam vsebuje poizvedovalno orodje Excite Search za iskanje glasbene in video vsebine v internetu, ki prikazuje izid iskanja na naËin, znan iz spletipËa http://www. excite.com/. Po mojem mnenju se pe bolj zanimiv iskalnik pretoËne vsebine in datotek z zvokom in gibljivo sliko skriva v kraju Scour.net (http://www.scour. net/). Njegov vodnik Internet Media Guide je zelo dobro prilagojen iskanju veËpredstavnih posnetkov, saj pri izidih iskanja prikazuje tudi niz kljuËnih besed o internetnem kraju, kjer je napel posnetek. Tako lahko doloËamo, po katerih vrstah datotek naj iskalnik poizveduje in v kakpnih streænikih. Pri tem si lahko pomagamo z brezplaËnim programËkom oziroma flposrednikom« Scour Media Agent, s katerim si lajpamo iskanje tako internetnih postaj, ki obi-Ëajno oddajajo v naËinu Real, kot tudi arhivov pretoËnih posnetkov MP3. Izbiramo lahko po glasbenih zvrsteh, kot so glasba 80. let, teæko-kovinski rok in blues. Osebno pa najraje poslupam spored dveh radijskih postaj s popom in rokom od vËeraj in danes, ki oddajata tudi po internetu: londonski Virgin Radio (http://www.virginradio.co.uk/real audio/radio3.0.ram) in dublinski FM 104 (http://www.fm104.ie/web. ram), kjer me poleg glasbe zabavajo zlasti veËerne oddaje s polemiËnimi razpravami o zgoËih temah. ©e posebej bi omenil dve ljubiteljski spletipËi, ki poleg glasbenih informacij premoreta tudi povezave s posnetki MP3 dveh pop-skupin, ki sta prirasli k srcu prenekateremu gim- nazijcu in brucu v 80. letih - The Cure (http://members.tripod. com/ ~acidgoth/goth.html) in Depeche Mode (http://www.commline. com/ index.html). Depechevski kraj flBong« ima verjetno najbolj obseæen arhiv priredb in demo-posnetkov skupine, od koder lahko k sebi zakonito prenapamo MP3je. Od vseh spletnih krajev za pretoËno oddajanje glasbe iz arhiva oziroma fldæubok-sa« pa najpogosteje obiskujem kalifornijsko spletipËe Spinner (http://-www.spinner.com/index.html), v katerem lahko izbiramo med 120 glasbenimi kanali. Kraj predvaja ptevilne glasbene zvrsti, oznaËene s povezavami, kot so Punk, Classic Rock, African Music, Old Skool, Hip Hop, Opera in Techno, in sicer 24 ur na dan. Spinnerjevo glasbo lahko poslupamo na dva naËina: iz spletipËa k sebi prenesemo samostojni program Spinner Plus, ki si ga namestimo na disk, ali pa uporabljamo spletni vsadek Spinner Lite, ki se izvaja v napem brskalniku. Seveda pa bomo napli pretoËne kraje tudi v Sloveniji. Dovolj bo, da odd-eskamo do Mat’ kurje (http://www. matkurja.com) in v iskalno polje vpipemo flReal Audio«. Na zaslonu bomo dobili pester seznam pre-toËnih krajev, od uradne strani Vilija Resnika in belokranjske skupine Vodomec do domaËih strani zasedb Babilon in BigFootMama (http://lis-ten.to/bigfootmama). Na koncu ne smem pozabiti na narodnodræav-no hipo Radiotelevizija Slovenija (http://www.rtvslo.si/index-ln. html), ki v æivo in sproti oddaja zvoËne tokove treh glavnih radijskih programov A1, Val 202 in Ars, poleg tega pa ima na zalogi niz posnetih oddaj, kot so Odmevi, TV-Dnevnik in Utrip v videu. No, z RealPlayer-jem lahko v æivo gledamo tudi spored televizijskih postaj, denimo prvi program HRT (http://www. hrt.hr/streams/htv1.ram). DAVID PAHOR ELECTRICITÈ DE FRANCE (http://www.edf.fr/) Spletne strani francoske druæbe EDF dajo vedeti, da æeli druæba zagotavljati uËinkovito proizvodnjo, prenos in distribucijo elektriËne energije, ki je tako pomembna za sodobno æivljenje. SpletipËe v anglepËini in francopËini je zelo liËno oblikovano ter daje obiskovalcu poleg obiËajne predstavitve dejavnosti in novic tudi moænost, da z iskalnim poljem poizveduje po informacijah. Electricité de France s proizvodnimi zmogljivostmi 11.500 MW in 50-letno tradicijo deluje tudi v svetovnem okviru, saj veliko vlaga zunaj Francije in prodaja svoje storitve v sodelovanju s tujimi poslovnimi druæabniki, pri Ëemer namenja veliko skrb prav varovanju okolja. V okviru tega programa pomaga EDF posodabljati jedrske elektrarne v Vzhodni Evropi, s Ëimer æeli tudi poveËati varnost delovanja teh objektov. Deskarji, ki imamo svoje brskalnike opremljene z vsadkom Flash2, lahko obipËemo tudi veËpredstavni strani Energetska pola in Popotovanje skozi svet elektrike, kjer uæivamo v animirani predstavitvi. -„.£ % $ K &| ft¥ Tpftfl . HM — _---------— ¦ ¦ SLOVENSKI AVTO-SALON (http://www.avto.net/) Imate starega golfa, ki bi se ga radi znebili, preden mu odnese glavo motorja, ali pa vas mika oni rabljeni jaguar tipa E, ki ga prodaja premoæni veleposestnik z Gorenjske? V obeh primerih ni napak, Ëe skoËite do Avto.neta, ki zase trdi, da je prvi slovenski avtosalon v internetu. V njem boste odkrili sezname novih in rabljenih osebnih vozil, motociklov in plovil, po katerih lahko ipËete s priroËnim obrazcem. SpletipËe skriva v sebi tudi napotke za prodajo vozila, preskuse najbolj priljubljenih vozil in povezave s trgovci avtomobilov. Prihrankov ne moremo odnesti s seboj na oni svet, zato je najboljpe, da jih Ëim prej zapravimo za zlopËeno ploËevino! Krizno komuniciranje Vz zaËetku letopnjega leta je v zbirki Manager Gospodarskega vestnika izpla knjiga Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti avtorja Bo-æidarja Novaka in sodelavcev. Boæi-dar Novak je direktor SPEM-a, Komunikacijske skupine, vodilne agencije za stratepko komuniciranje v regiji Adriatic. V veË kot desetletnem uspepnem delu pri omenjeni skupini je sodeloval pri veË kot 300 komunikacijskih projektih in si pridobil bogate izkupnje na podroËju komuniciranja, odnosov z javnostmi in volilnih kampanij. Del njih je strnil v svoji tretji knjigi in hkrati prvem strokovnem delu v slovenskem jeziku, ki celovito obravnava pomen komuniciranja v kriznih situacijah. Knjiga, ki obsega dobrih 250 strani, ima veliko praktiËno vrednost. Poleg teoretiËnih osnov prikazuje, kako krize hitro in uspepno ter z najmanj-po pkodo upravljati v praksi. Vsebuje opise veË kot desetih uspepnih in neuspepnih kampanij iz slovenske in tuje sodobne poslovne prakse, rezultate raziskave o kriznem komuniciranju v Sloveniji, slovarËek temeljnih pojmov o kriznem komuniciranju ter podroben seznam aktivnosti za razrepevanje komunikacijskih kriz. Avtor v knjigi predstavlja nov pojem, flpercepcijska podjetja«, s katerim nadgrajuje marketinpko teorijo o razvoju, naravnanosti in usmerjenosti podjetij. Po njegovem so to taka podjetja, ki si veliko bolj kot za do-biËek prizadevajo doseËi velik ugled in dobro mnenje pri svojih kljuËnih javnostih. »e percepcijska podjetja izgubijo ugled, izgubijo vse. Po navadi ga izgubijo zaradi slabo vodenih komunikacij s svojimi javnostmi. NajveËja nevarnost za izgubo ugleda pa je kriza. Takrat je ugled pe posebej izpostavljen vplivom iz notranjega in zunanjega okolja. Zato je za tovrstna podjetja pe posebej pomembno, da znajo krize predvideti, se nanje pripraviti ali se jim izogniti. Seveda pa je za percepcijska podjetja nujno, da kar najbolj zadovoljujejo svoje kljuË-ne potrebe, med katerimi so tudi zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. »e ne zadovoljujejo teh potreb, je njihov konec neizogiben. Za percepcijska podjetja sploh ni nujno, da poslujejo z dobiËkom in izguba ni nujno ovira za njihovo poslovanje. ZnaËilni so primeri percepcijskih podjetij, ki se ukvarjajo s stratepkimi surovinami in proizvodi, kot so denimo nafta, oroæje, energetika. Tovrstna industrija lahko preæivi samo s sistematiËnim dopolnjevanjem in vzdræevanjem ugleda. Na zaznavnost tovrstne industrije odloËilno vplivajo vplivne javnosti - dræavne institucije in stranke, merila, po katerih se te javnosti ravnajo, pa praviloma dolo-Ëajo mediji, volilci in koristi. »eprav je priroËnik namenjen predvsem menedæerjem, stratepkim in poslovnim komunikatorjem in strokovnjakom za odnose z javnostmi, bo v njem napel ptevilne koristne napotke vsakdo. Predvsem so za pirpi krog bralstva uporabna poglavja, ki pojasnjujejo uËinkovito repevanje konfliktov v medsebojnih odnosih. MINKA SKUBIC 41 pport SEDME ZIMSKE IGRE ELEKTRODISTRIBUCIJE Skupni zmagovalci elektro gorenjska Zgodovina distribucijskih pportnih tekmovanj sega æe daleË nazaj. Med aktivnimi udeleæenci so redki, med njimi direktor Elektro Gorenjske mag. Drago ©tefe, ki se spominjajo nekdanje Elektre - pportnega druæen-ja delavcev nekdanjega elektrogospodarstva: flPrve igre so bile na Starem vrhu v organizaciji Elektro Gorenjske, prav tako pa tudi pred tremi leti æe 40. jubilejne zimske igre. Letos poteka tako æe 43. zimsko sreËanje. Distribucija se je odloËila nadaljevati tradicijo in v novi dobi pripravila 7. zimske pportne igre na snegu. ©port-no se je treba udejstvovati, da ne za-rjavimo, da se gibljemo in krepimo telo in duha.« Da s svojim zgledom radi dajejo spodbudo sodelavcem, so dokazali 42 tudi na 7. zimskih športnih igrah elektrodistribucijskih podjetij Slovenije v Kranjski Gori, ko so se predsedniki uprav družb pomerili v veleslalomski spretnosti v razredu gostov, še bolj pa so dokazali vztrajnost in moc pri smucarskih tekih v Ratecah. Novi direktor Elektra Celja Peter Petrovic se v veleslalomu žal ni uvrstil in je zamudil kombinacijo, v drugi panogi - teku je castno tekmoval v najstarejši moški skupini med prekaljenim Juretom Kokaljem, Ivanom Ožboltom, Ludvigom So-toškom in Janezom Pšenico. Za celotno izvedbo prireditve bi lahko zapisal pogosto izraženo oceno udeležencev: »Tekmovanje je potekalo v redu, proga za veleslalom in teke je bila standardna, vzdušje v redu. Rezultati so bili pricakovani. Organizator Elektro Ljubljana je tekmi in zakljucno družabno srecanje v Hotelu Špik v Gozdu Martuljku pripravil na visoki ravni. Bistvo športnega srecanja je druženje, da se dobimo ljudje iz vse Slovenije in pogovorimo med sabo.» Boštjan Ložar, direktor PE Ljubljana okolica in predsednik organizacijskega odbora 7. zimskih športnih iger elektrodistribucijskih podjetij, pravi, da sneg sicer ni vedno prijatelj elektrodistributerjev. »Kot v službi, ki skrbi za oskrbo z elektricno energijo, nam je že zagrenil marsikateri vikend ali praznik. Tokrat, za tekme, ga je bilo komaj za dober vzorec. Toda mi se ne damo. Tekme smo izpeljali, vsi tekmovalci pa so se izkazali s pravim športnim duhom, kar je poleg druženja dalo ton celotnim igram. Kot izkušen smucar in pred leti organizator prijetnih tekem v okviru Elektro Ljubljane sem bil imenovan za predsednika organizacijskega odbora. Okrog sebe sem imel utecen organizacijski odbor, ki so ga sestavljali: Jože Cucnik (namestnik predsednika, pristojen za tekmovalni del) in clani Maca Božic, Tatjana Podjed, Sreco Grk-nian in Miran Novak s sodelavci. Žal so tekme padle v takšen cas, da se jih nekateri povabljeni gostje niso mogli udeležiti, ker so nacrtovali svoje dopuste. Udeležba je bila lepa in vzdušju primerna.« Prireditelji so se potrudili, da so kljub slabšim snežnim razmeram tekme izpeljali v splošno zadovoljstvo. Dokaj profesionalno je tekme v veleslalomu pripravil Alpski smu- carski klub Kranjska Gora; nastopila sta 102 tekmovalca. Smucarske teke je pripravil Tekaški klub Ratece -Planica, nastopilo pa je 80 tekacev. Jože Cucnik, predsednik Športnega društva Elektro Ljubljana in podpredsednik organizacijskega odbora, je povedal: »Športno društvo Elektro Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1991. Bili smo med prvimi v distribuciji, ustanovili smo sekcije in tehnicno komisijo, in sicer s predstavniki 12 panog. Društvo povezuje clane, prijateljske vezi pa ohranja tudi s sodelovanji v posameznih panogah s športniki distribucijskih podjetij, katere povabijo na pohod na Triglav ali kolesarjenje. Pripravimo precej akcij po posameznih disciplinah, ki so predstavljene z letnim koledarjem v biltenu društva. Med zimskimi športi nimamo samo veleslaloma in smucarskih tekov, ampak vkljucujemo tudi tekmovanje za smucarski maraton. Pri izvedbi 7. zimskih športnih iger distribucijskih podjetij sem kot podpredsednik organizacijskega odbora skrbel za tehnicne zadeve. Zahvaljujem se vsem tekmovalcem za udeležbo, prav tako pa tudi vsem, ki so podprli izvedbo. Upam, da so bili zadovoljni z našim gostiteljstvom. Vesel sem, da se nadaljuje tradicija, saj so igre edino druženje, ki povezuje slovenske elektrodistributerje.« Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ elektrodistribucijskih podjetij Slovenije: »Menim, da so športne igre pokazale, da si podjetja oziroma delavci želijo takšnih in podobnih srecanj. Zdrav duh v zdravem telesu dokazuje, da so delavci tudi ob vsakodnevnih naporih pripravljeni izpolnjevati zahteve, ki jih danes uporabniki postavljajo pred distribucijo. Vcasih je bilo to druženje vseh delavcev v elektrogospodarstvu in z zadovoljstvom ugotavljam, da se tovrstno povezovanje pri nekaterih podjetjih še naprej ohranja.« Ludvig Sotošek, direktor Elektro Ljubljana: »Pocašceni smo, da smo lahko spet organizirali zimske športne igre elektrodistributerjev Slovenije. Opažamo, da je druženj cedalje manj. Zaradi nenehnih sprememb -spremembe na podrocju organizacije, spremembe na podrocju lastništva - so ljudje namrec vse bolj negotovi. Preprican sem, da tako srecanje, kot je današnje, prispeva k stabilnosti distribucijskega sistema. Srecanj je bilo doslej že ogromno, mi smo eni izmed tistih, ki smo se udeležili skoraj vseh. Opažamo, da vecini ljudi to ustreza. Športno društvo Elektro Ljubljana ima 650 clanov in nekje morajo ljudje izmeriti, kaj zmorejo. Take igre, kot so današnje, so takšna priložnost. Sreco smo imeli tudi z vremenom, in pricakujem, da te igre niso bile zadnje.» Po vec letih je lovoriko najhitrejšega veleslalomista Gorenjec Aleš Rozman prepustil Primorcu Jerneju Kendi, najhitrejši tekac pa je bil Ljubljancan Boštjan Ule. Ob prejemanju priznanj je še posebej završalo v ekipah najboljših. Po seštevku posameznih starostnih skupin panog je prepricljiva ekipna zmaga v veleslalomu pripadla Elektro Gorenjski, pred drugo uvršceno Elektro Ljubljano in tretjo Elektro Primorsko.V smucarskih tekih se je koncni ekipni vrstni red prvih dveh podjetij med seboj zamenjal. Najboljši tekaci so iz Elektro Ljubljane, pred drugimi iz Elektro Gorenjske in tretjim moštvom Elektro Primorske. V generalni skupni uvrstitvi pa so Gorenjci za dve tocki premagali Ljubljancane, tretji so Primorci, cetrti so bili clani ekipe Elektro Maribor, peti pa clani ekipe Elektro Celje. Izvedba športnih iger je bila za prireditelja, Elektro Ljubljano, velik zalogaj in ker po kljucu pridejo ob zimskih igrah na vrsto tudi za organizacijo letnih športnih iger, so predlagali koordinacijskemu odboru, da prepusti izvedbo naslednjemu organizatorju, Elektro Primorski. Slednje je ponudbo sprejelo in to nazorno dobrodošlico nakazalo s sodckom žlahtne tekocine. Na svidenje torej na letnih športnih igrah distributerjev v Novi Gorici! REZULTATI: VELESLALOM - GOSTJE: 1. Matjaž Cirman 37,88, 2. Valter Vodopivec 43,46 3. Ivan Rozman 46,80; Ženske - skupina a - 1965 in starejše: 1. Damjana Pernuš (ELGOR) 42,52, 2. Jožica Mervic (ELGOR) 43,64, 3. Andreja Ulbin (ELMB) 45,12; SKUPINA B - 1966 in mlajše Marjana Lesjak (ELLJ) 42,34, 2. Mojca Lampe (ELLJ) 43,81, 3. Polona Kosic (ELMB) 44,19; MOŠKI - SKUPINA C - 1945 in mlajši moški: 1. Tomaž Jamnik (ELGOR) 39,27, 2. Brane Ramuš (ELGOR) 39,65, 3. Jernej Boncelj (ELGOR) 40,09; SKUPINAS D -1946 - 1950: 1. Zoran Rutar (ELPR) 34,57, 2. Martin Tirpek (ELCE) 35,87, 3. Blaæ Andolpek (ELGOR) 38,55; SKUPINA E - 1951 - 1960: 1. ©trukelj Æare (ELGOR) 35,34, 2. Joæe Kocjan (ELLJ) 37,00, 3. Zvone TavËar (ELGOR) 37,34; SKUPINA F - 1961 - 1970: 1. Alep Rozman (ELGOR) 33,97, 2. Boptjan Merhar (ELMB) 35,20, 3. Darko Ropret (ELGOR) 35,23; SKUPINA G -1971 in mlajpi: 1. Jernej Kenda (ELPR) 33,63, 2. Marko Javornik (ELGOR) 35,49, 3. Borut Bedenik (ELCE) 36,65; EKIPNA UVRSTITEV VELESLALOM: 1. Elektro Gorenjska 307 toËk, 2. Elektro Ljubljana 189 toËk, 3. Elektro Primorska 184 toËk, 4. Elektro Maribor 141 toËk, 5. Elektro Celje 119 toËk. SMU»ARSKI TEKI - ÆENSKE SKUPINA A - 1965 in starejpe: 1. Mojca HoËevar (ELLJ) 7.49,7, 2. Damjana Pernup (ELGOR) 7.54,8, 3. Antonija Zadnikar (ELLJ) 8.34,6; SKUPINA B - 1966 in mlajpe: 1. Mojca Lampe (ELLJ) 7.52,8, 2. Anita Flajs (ELLJ) 9.42,7, 3. Natapa Oblak (ELLJ) 10.03,5; SKUPINA C - 1945 in starejpi mopki: 1. Jure Kokalj (ELGOR) 13.26,0, 2. Ivan Oæbolt (ELLJ) 13.54,9, 3. Ludvig Sotopek (ELLJ) 14.01,0; SKUPINA D - 1946 - 1950: 1. Oto Preperen (ELGOR) 13.47,3, 2. Milan Borko (ELMB) 14.46,8, 3. Dane Luskovec (ELLJ) 15.01,3; Skupina E - 1951 - 1960: 1. Toni Lekpe (ELLJ) 12.31,5, 2. Zvonko Cesar (ELCE) 13.34,6, 3. Mirko Fripek (ELCE) 14.01,8; SKUPINA F 1961 - 1970: 1. Marko Rupnik (ELPR) 13.07,8, 2. Bogdan Jakovac (ELLJ) 13.55,1, 3. Igor »uËnik (ELLJ) 14.20,6); Skupina G -1971 in mlajpi: 1. Boptjan Ule (ELLJ) 11.44,1, 2. Blaæ Navrpnik (ELMB) 14.58,0, 3. Marko ©ubic (ELLJ) 15.16,8; EKIPNA UVRSTITEV SMU»ARSKI TEKI: 1. Elektro Ljubljana 319 toËk, 2. Elektro Gorenjska 203 toËke, 3. Elektro Primorska 147 toËk, 4. Elektro Maribor 124 toËk in 5. Elektro Celje 86 toËk; EKIPNA UVRSTITEV SKUPNO: 1. Elektro Gorenjska 510 toËk, 2. Elektro Ljubljana 508 toËk, 3. Elektro Primorska 331 toËk, 4. Elektro Maribor 265 toËk, 5. Elektro Celje 205 toËk. DRAGO PAPLER DEVETE ZIMSKE IGRE HIDROPROIZVODNJE Zmaga ostala doma»inom Leto je naokrog in spet smo se sreËali, tokrat na snegu æe devetiË. V organizaciji delavcev sopkih elektrarn je bilo tokratno tekmovanje v veleslalomu 11. februarja na Kaninu. Snega je bilo sicer zelo malo, vendar je tekmovanje kljub temu popolnoma uspelo. Za pripravo tekme so se potrudili Ëlani SmuËarskega kluba iz Bovca. S starta se je pognalo 83 tekmovalk in tekmovalcev iz ekip Dravskih, Savskih in Sopkih elektrarn ter gostov iz Avstrije (ekipa iz termoelektrarne St. Andra) in Italije (ekipa ARCA F.V.G.). Vsi smo bili razvrpËeni v starostne skupine, in sicer tri æenske in ptiri mopke. Po napih pravilih se v vsako skupino lahko prijavijo po trije tekmovalci iz vsake ekipe. Za zmago v posamezni skupini dobi tekmovalec 20 toËk, za drugo mesto 15, za tretje 10, Ëetrto 43 sport 44 7, peto 5, šesto 4, sedmo 3, osmo 2 in deveto 1 tocko. Tocke se seštejejo in ekipa, ki zbere najvec tock, je zmagovalka. Ekipa Soških elektrarn je malce presenetljivo ponovila lanski uspeh in zmagala s 177 tockami pred ekipo Savskih elektrarn (159 tock), tretje mesto pa so zasedli tekmovalci Dravskih elektrarn (125 tock). Po posameznih skupinah so najhitrejše case dosegli: ženske A: Edita Gerbec (SENG), ženske B: Alenka Dobrin (SEL), in ženske C: Maja Kramar (SEL); moški A: Boštjan Copi (SENG), moški B: Marko Grmek (DEM), moški C: Oto Pernat (DEM) in moški D: Zdenko Copi (SENG). Najhitrejša med ženskami je bila Alenka Dobrin (SEL), med moškimi gost iz Avstrije Christian Magnet, med domacimi pa Boštjan Copi (SENG). Po tekmi smo se zbrali v Hotelu Alp v Bovcu na kosilu, kjer so se nam pridružili tudi vodstveni delavci iz vseh treh podjetij. Po podelitvi medalj in pokalov najhitrejšim in najboljšim smo se zavrteli na plesišcu ob glasbi ansambla Fantje treh vasi. Sprošceno vzdušje je, kot se spodobi za srecanje kolegov in prijateljev, trajalo nato dolgo v noc. Prihodnje - jubilejno deseto -srecanje bodo organizirali kolegi iz Dravskih elektrarn, ki nam menda pripravljajo prijetno presenecenje. Na svidenje torej v Mariboru in pustimo se presenetiti. OTON KORENC SMUCARSKO TEKMOVANJE V SCHLADMINGU Slovenska ekipa osvojila torte Po dolgoletni tradiciji smo slovenski smucarji tudi v okroglem letu 2000 uspešno zastopali barve slovenskega elektrogospodarstva na 38. smucarskem tekmovanju elektrogospodar- Najhitrejpa tekmovalca DEM Janja Gracej in Marko Grmek ©PORTNO DRU©TVO DEM ske družbe Steweag. Letošnja konkurenca je bila trd oreh tudi za gostitelje, saj so jim prva mesta nepricakovano zasedli gostje iz dunajskega Verbunda, ki so letos prvic sodelovali na tem tekmovanju. Seveda pa je treba pripomniti, da nižinski^ Du-najcani ne smucajo bolje od Štajercev (avstrijskih seveda), pac pa so kolajne pobirali Tirolci, ki so tudi zaposleni v Verbundu. Po strminah se je pognalo 290 tekmovalcev in pri takem številu je samo brezhibna organizacija lahko zagotovila, da je bilo tekmovanje izpeljano v dobrih dveh urah, in to brez kakršnih koli zapletov. Letošnjo slovensko ekipo je zdesetkala gripa, saj sta v postelji ostala Blaž Andolšek in Aleš Rozman. Tako je med prvimi s srebrno kolajno blestel le Tomaž Jamnik, ki mu tudi tirolska konkurenca ni mogla do živega. Dunajcani so v zbirko kolajn in pokalov prispevali deset tort Sacher. Organizator je moral hitro sprejeti pravila, kdo naj prejme za svoj rezultat torto. Dobil jo je prvi tekmovalec, ki se je uvrstil za prejemniki pokalov. Po tem, na hitro sprejetem, kljucu je slovenska ekipa pobrala kar tri torte, in mislim, da smo bili najbolj »sladkosneda« gostujoca ekipa. Letošnje tekmovanje je zaznamovala tudi uvedba blagovne znamke Select. Elektrika torej postaja blago z lastno blagovno znamko. Letos bo na avstrijskem Štajerskem mogoce kupiti elektricno energijo s to blagovno znamko. Ali bo tudi slovensko odpi- ranje trga prineslo nove blagovne znamke za elektriËno energijo? MARJETA MARCON SMU»ARSKA TEKMA Veleslalom ©d dem 2000 Letos je bila prva velika naloga iz-vrpnega odbora druptva organizacija smuËarske tekme v veleslalomu. Tekmovalnost v smuËarski disciplini je izredna, saj je boj za primat v tej disciplini in doseganje pe boljpih rezultatov motiv, ki vodi vse ekipe k napredovanju. ©tevilo skupnih in posameznih treningov je bilo veliko, kar pa je omogoËalo tudi obilje snega po vsem Pohorju. Tekmovalci so bili oËitno res dobro pripravljeni, saj ni nihËe niti padel niti se kakor koli popkodo-val. V petek, 21. januarja, smo se zbrali na smuËipËu Cojzarica na Arehu. Vreme je bilo jasno, a precej vetrovno. Tekmovale so ptiri ekipe, in sicer ekipa gornje Drave, srednje Drave, spodnje Drave in ekipa uprave. Ob 11. uri je bilo na ptartu dobro pripravljene proge 78 tekmovalcev in devet tekmovalk, od teh enajst gostov in ena gostja. Proga je po vsej dolæini imela 30 vratc in je bila speljana precej tekoËe, tako da le dvema tekmovalcema ni uspelo kon- Ëati voænje. Boj med najboljpimi je bil skrajno napet, svoje pa so prispevale tudi nove smuËi posameznikov -seveda trenutno naj-carving. KonËni vrstni red je bil naslednji: najboljpa je bila po tradiciji ekipa poslovne enote Zgornja Drava s svojim zelo zavzetim in razumeva-joËim pefom H. Helblom, sledila je ekipa uprave, ki je precej izboljpala rezultate in s tekmovalkami pobrala kar nekaj medalj, tretja je bila ekipa srednje Drave in Ëetrta ekipa spodnje Drave, ki nikakor ni mogla zbrati dovolj tekmovalcev in s tem doseËi veË toËk. Absolutni zmagovalec tekme je bil ponovno Marko Gr-mek s spodnje Drave z neverjetnimi 3,1 sekunde prednosti, zmagovalka tekme pa je bila spet Ivanka (Janja) Gracej, tekmovalka zgornje Drave. Med gosti je bil najhitrejpi Stojan Razbornik (ESO TECH), najhi-trejpa tekmovalka pa je bila gostja Simona Hlade (GP Radlje). Rezultati po skupinah: Æenske A: Marija VidoviË, Jana Vetrih, Natalija Krope B: Ivanka Gracej, Darinka ©pindler, Ida Bizjak C: Alenka Prnaver Mopki A: Ferdo Cigler, Peter Bedenik, Joæe Vertovpek B: Marko Grmek, Rado Balip, Miran Ægajner C: Oto Pernat, Edo Haberman, Zlatko Urih D: Valter Capl, Miran Kadip, Ladislav TompiË Rezultati so pokazali, da zgornja Drava - kljub borbenosti, ptevil-Ënosti in pridobitvi nekaj izvrstnih tekmovalcev iz HE Vuhred - ni popolnoma uresniËila cilja, to je lani napovedane visoke prednosti pred drugimi ekipami. Tekmovalci in tekmovalke uprave so se potrudili in dosegli kar nekaj dobrih rezultatov, v ekipi srednje Drave, ki je zaradi reorganizacije pridobila nekaj dobrih tekmovalcev, pa bo treba poveËati motivacijo za boljpi ekipni rezultat. Pohvaliti je treba ekipo spodnje Drave, ki je z le pestimi tekmovalci dosegla eno prvo in eno drugo mesto ter dosegla lepo ptevilo skupnih toËk. V tej poslovni enoti namreË ni prav veliko smuËarjev, saj na obmoËju dravskega oziroma ptujskega polja ta pport ni tako popularen. Splopni vtis po tekmovanju pa je bil, da je v vseh ekipah nekaj izvrstnih tekmovalcev in tekmovalk. Na Areh so se podali tudi tekaËi DEM, ki so rekreativno pretekli tudi veË kot 15 kilometrov. Predstavniki IO ©D smo bili zelo zadovoljni s ptevilËnostjo tekmovalcev (ne pa tekmovalk), s potekom tekmovanj, z napredovanjem kakovosti v vseh ekipah, predvsem pa s tem, da ni bilo popkodovanih. Tekmovalce ©D DEM Ëaka februarja teæek boj na fldræavnem prvenstvu« med tekmovalci hidroproizvodnje v Bovcu. ALENKA PRNAVER Bodo»i ©olarji, ne pozabite! zobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije oziroma Vipja strokovna pola za elektroenergetiko je v polskem letu 2000/2001 razpisala 80 vpisnih mest za izobraæevanje odraslih po programu za pridobitev vipje strokovne izobrazbe Elektroenergetika - za poklic INÆENIR ELEKTRO-ENERGETIKE. Izobraæevanje bo organizirano v Ljubljani in Mariboru. Rok za oddajo prijave, ki jo popljete na naslov Elektro-Slovenija, d.o.o., Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, pa je 8. marec 2000. Prijave za vpis dobite v knjigarnah (obrazec 1.253). Podrobnejpe informacije o razpisu pa lahko dobite tudi na internetu ali na poli po telefonu 061/ 174 26 30, 174 26 03 oziroma po elektronski popti albinca.tome@eles.si. V okviru srednje poklicne tehnipke pole pa je na razpolago tudi 50 vpisnih mest za pridobitev srednje strokovne izobrazbe za poklic ELEKTROTEHNIK ENERGETIK. Izobraæevanje bo prav tako organizirano v Ljubljani in Mariboru, na vsaki lokaciji pa bomo sprejeli po 25 kandidatov. Vse druge programe izobraæevanja, ki jih bo izobraæevalni center izvajal v polskem letu 2000/2001, vkljuËno s poklicem elektrotehnik energetik, bomo predstavili v letnem razpisu, ki ga bomo posredovali vsem podjetjem v zaËetku aprila. Razpis bo objavljen tudi na internetni strani www.eles.si, pod rubriko izobraæevanje. 45 najprej je zdravje rekreacija Zmerna telovadba podaljŠuje Življenje Ce boste telovadbo naredili za sestavni del svojega življenja, bo to najbrž najvecji korak, ki ga lahko napravite za splošno kondicijo in zdravje v prihodnosti. P ogo 46 ogosta in redna telesna dejavnost ima veliko pozitivnih uËinkov, saj koristi srcu, pljuËem, oæilju, mipi-cam, kostem, sklepom in celo du-pevnemu stanju. Telovadba koristi tako kratkoroËno kot dolgoroËno, izboljpuje telesno zmogljivost in pomaga odvraËati bolezni. »e ne opravljate telesno zahtevnega dela, bi se morali v prostem Ëasu ukvarjati s pportom, saj redna telovadba prinapa ptevilne koristi in tudi dokazano po-daljpuje æivljenjsko dobo. V eni no-vejpih raziskav s tega podroËja so tako na tekoËi preprogi ocenili telesno kondicijo veË kot trinajst tisoË prostovoljcev, ki so jih glede na po-kazano telesno pripravljenost razvrstili v pet skupin. V prvi so bili tisti z najslabpo kondicijo, v drugi in tretji tisti s srednjo, v Ëetrti in peti pa tisti z najboljpo. Nato so veË let spremljali umrljivost po posameznih skupinah. Rezultati so pokazali, da je v skupini brez kondicije umrlo dvakrat veË ljudi kot v obeh skupinah s srednjo dobro kondicijo. Razlika, Ëeprav ne tako velika, pa je bila tudi med ljudmi s srednjo in med tistimi z dobro kondicijo. TELOVADBA VARUJE PRED BOLEZNIMI Rezultati ptevilnih raziskav so tudi pokazali, da redna telesna dejavnost varuje telo pred boleznimi in zvipuje splopno odpornost organizma, pri Ëemer je mogoËe pozitivne zdravstvene plati telovadbe razdeliti v veË skupin. Tako redna telesna dejavnost zmanjpuje boleËine v hrbtu, saj vaje za ohranjanje hrbtnih in tre-bupnih mipic izboljpujejo telesno dr-æo in prepreËujejo boleËine v hrbtu. Redna telovadba skupaj z uravnote-æeno prehrano pomaga tudi pri obvladovanju telesne teæe in s tem posredno prepreËuje tudi znane bolezni, katerih eden glavnih povzroËitel-jev je ravno debelost, kot so denimo sladkorne bolezni, koronarne srËne bolezni ali æolËni kamni. Poleg tega z redno telesno dejavnostjo krepimo tudi kosti, ker se ob zmerni telovadbi poveËuje vsebnost rudnin v kostnem tkivu. To pozneje v æivljenju pre-preËuje nevarnost osteoporoze oziroma redËenja kosti, ki postajajo tako bolj krhke in laæje lomljive. Znano je tudi, da ima aktivna telesna dejavnost pozitivne uËinke na depresijo in premagovanje tesnobe ter izboljpuje razpoloæenje, spropËa in dviguje samozavest, prav tako pa ugodno vpliva na nape spanje, saj prispeva k napemu globljemu spancu. Dolgo-roËna korist telovadbe pa je tudi bistveno poveËanje uËinkovitosti vitalnih telesnih organov, saj boljpe delovanje pljuË poveËuje izrabo kisika iz zraka, zmogljivejpe srce izboljpuje krvni obtok, ohranjanje sklepne gibljivosti zmanjpuje nevarnost boleËin in togosti v starejpih letih, poveËa pa se tudi mipiËna zmogljivost, kar prispeva k pomnoæitvi drobnih æil, ki mipice in celice preskrbujejo s kisikom. ZA ZDRAVO SRCE Zdravo srce se skrËi pribliæno 60- do 70-krat na minuto in v tem Ëasu pre-Ërpa do pet litrov krvi. Med velikimi napori pa se utrip lahko poveËa tudi do 200 udarcev na minuto in kolicina krvi, ki jo srce požene po telesu, do 30 litrov na minuto. Da bi bilo srce kos takšnim nalogam, je pomembno, da ga okrepimo, in pri tem ni boljše poti, kot je redna telovadba. Ob aktivni telesni dejavnosti se namrec mišicna vlakna v stenah, ki obdajajo srcne votline odebelijo in okrepijo. Srce aktivnega cloveka je mocnejše in ucinkovitejše in lahko v mirovanju precrpa potrebno kolicino krvi v telesu s precej manjšim številom utripov. Mnogim vrhunskim športnikom srce v mirovanju udari le 40-krat na minuto, v nasprotju s tem pa ima lahko clovek z zelo slabo kondicijo utrip celo 90 do 100 na minuto. Pri treniranih ljudeh se utrip po naporni telesni dejavnosti tudi zelo hitro zniža do normalnega, navadno se to zgodi že v prvi minuti, medtem ko pri tistih netreniranih to lahko traja tudi do pet minut. Skratka, redna telovadba varuje srce, ker »izpira« arterije, ki prehranjujejo srcno mišico, in tako preprecuje kopicenje mašcobnih oblog, ki lahko povzrocijo srcni infarkt in nastanek drugih hudih bolezni. POVZETO PO VELIKEM DRUŽINSKEM VODNIKO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Intenzivna telovadba bo izboljšala srcni utrip in splošno zmogljivost vašega srca. Že po nekaj minutah živahne telesne dejavnosti bi moral biti srcni utrip blizu priporocenih ciljnih vrednosti za vašo starost, ki znašajo za 15 let 145 utripov na minuto, za 30 let 133 utripov na minuto, za 45 let 120 in za 60 let 110 utripov na minuto. Matarsko podolje S tem imenom oznaËujemo pokrajino med Brkini, »iËarijo in Slavnikom. Brkini so hribovit flipni flotok« sredi okolipkega krapkega sveta. ©tevilni potoki, ki se stekajo z njegovih nepropustnih kamnin, se ob vznoæju zajedajo v apnenËasti rob. NekoË so tekli povrpinsko, nato pa so ob geolopki meji med Brkini in podoljem izdolbli v apnenec slepe doline (vseh je kar 13) ter ptevilne podzemske prehode, po katerih voda odteka v razliËnih smereh proti morju. Tako je nastal zapleten sistem podzemeljskih rovov in jam, na povrpju pa ptevilni krapki doli, vrtaËe in brezna. Jame v Matarskem podolju so med najleppimi v Sloveniji, odlikujeta jih predvsem bogastvo in barvitost kapnikov. Æal je veËina dostopna le skozi navpiËna brezna, torej jamarjem. Ne glede na to se bomo po prijetni pokrajini odpravili na izlet ter si nekatere naravne znamenitosti tudi ogledali. I zhodipËe je vasica Materija (do tja so ptirje kilometri iz Kozine). Vozilo pustimo v vasi in se naprej odpravimo pep. Po (ne preveË prometni) asfaltni cesti gremo v vzhodni smeri skozi vas (v prvem kriæipËu desno). »ez travnate poljane in skozi gozd (po rahlem klancu navzdol) doseæe-mo prostrane papnike pred vasico Odolina. Na desni strani ceste je slepa dolina z imenom Odolina. Pod znaËilnim 60 metrov visokim in lepo zaokroæenim skalnim robom ponika potok Brsnica skozi vhodno brezno v 117 metrov globoko in 331 metrov dolgo jamo Ponikve. Na vrh klanca do odcepa pirokega kolovoza levo (znak kolesarske poti pt. 17) se vrnemo po isti poti. Po sto metrih zapustimo kolovoz in sledimo kolesarskim oznakam levo. Po izredno prijetni pokrajini nas vodijo vse do asfaltne ceste. Tu zavijemo levo. Mimo odcepa levo (Hoticna) se spet vzpnemo v manjši klanec do naslednjega križišca, kjer zavijemo desno. Pred nami se pokaže idilicna vasica Slivje. V naslednjem križišcu spet zavijemo desno (tu bomo našli oznake Slovenske planinske poti - št. 1 - in TV poti kurirjev in vezistov). Komur hoja po cesti ne ugaja najbolj, lahko do sem naredi obhod po bližnjicah na desni. Cesta nas naprej vodi v južni smeri in nas privede do bližnjega odcepa makadamske ceste levo do jame Dimnice. To je ena naših najstarejših turisticnih jam. Na ogled je na voljo že od leta 1914. Takrat so v popolnoma navpicno brezno, globoko vec kot 40 metrov, vklesali pot, ki se polžasto spušca do dna. Tam je velika dvorana, iz katere vodi leva steza v rov z mogocnimi kapniškimi stebri, desna pa do podzemeljskega potoka. Jama je dobila ime po megli, ki nastane v hladnih dneh, ko se topli jamski zrak dviga iz vhodnega brezna in kondenzira. Jamo upravlja Jamarski klub Dimnice iz Kozine. Vodeni obisk jame je vsako nedeljo ob 15.30, za ogled skupine pa se lahko tudi dogovorimo. (Informacije na tel.: 066-526-036.) Vrnemo se do asfaltne ceste, po njej pa nadaljujemo do naselja MarkovpËina. Tu zavijemo desno na glavno cesto do bliænjega bifeja Dimnice. Tam stopimo levo na kolovoz. Spet nas pot vodi skozi prijetno valovito pokrajino nazaj do asfaltne ceste v bliæini BaËe pri Materiji (vmes preËkamo cesto). Do izhodipËa nam ni nujno treba prav po cesti, saj lahko pe hodimo po travnikih. Za orientiranje nam bo v pomoË planinski zemljevid Slovenska Istra (1:50.000), Atlas Slovenije ali pe natanËnejpa topografska karta Obrov pt. 181 (1:25.000). Posebnih vzponov na poti ni, razdalja pa je pribliæno pest kolometrov. Za izlet bomo potrebovali tri ure. Z MarkovpËine lahko turo pe po-daljpamo, tako da si ogledamo tudi Martinsko jamo. Do tja je pol ure hoje. Æal je njen vhod brez pomoËi teæko najti, krapki teren je namreË orientacijsko dokaj teæaven. Poskusimo vseeno. Po oznaËeni poti nadaljujemo proti Slavniku, kmalu pa zavijemo levo na prvi kolovoz. Vodi nas po razgibanih poljanah. Po enem kilometru zavijemo kar brez poti desno. Vhod v jamo bomo napli na dnu vrtaËe. Dobrpen del jame si lahko ogledamo brez jamarske opreme. Vhodnemu 10-metrskemu breznu se ognemo po drugem rovu. Glavni rov je dolg 700, pirok do 20 in visok do 30 metrov. Rov je lepo zakapan, na-gledali se bomo lahko najrazliËnejpih sigastih oblik. Prehod v zadnje dele ovira popevna stopnja, prehod Ëeznjo je zahteven. KonËne dvorane so polne lesketajoËih se stebrov iz rjave sige in Ëudovitih kotlic, polnih kap-nice. V Matarskem podolju lahko obipËemo pe nekatere zanimivosti: jamo BrinpËica ob cesti proti Brezovici (kjer so ptiri velike lipe), kilometer dolgo in 300 metrov piroko slepo dolino Jezerina (med GradipËem in Obrovim), zanimivo vasico Hrupica (cerkev sv. Krizogona), razvaline gradu goripkih pkofov v Podgradu, najvipji del Brkinov, razglednik Artviæe in tisoËak Slavnik. VLADIMIR HBABJAN 47 kriæanka pale i. 'QnJ l? ^-^ i ^ Jfi J: Tr** 11 FTj^L w^ v M i j ¦ i ii jn Trm Si?'** ¦' — ^^*^"~ ^ji aHERi&a hiS fl K5IW 5'll HAGRADA, if tU. >f.' PRECSED. y „. iHW ^* MTC TJ4JFER v V AHDRFJ CM*. °;I?' JCNEC KLC/t ^ FREH !(ZGM< V*LC: ^HJECIJ-MSI SIJ 1 NA-NlST.HJE hhl^to U EHCU HElEft UFOfiKOjl i:uo KDCR it JW FflKA? JE1EJ. PQY*5lH[ Si* row* 1FJ.ESL*. L«* OKRAS JWGLEEXI i i klwli: I RESlllY, OTCK i flJHLV, 0C.E< . 1PP. ¦ rtu (KAPC EJfK SIJU FE?J1.A 5*-liha: hjl" VZsEHR-.(M£r TJUMI 500. \A pijaca ir WWM-U SHA NAJHHA KLdP v HAS A.P*I fflUGELHW fi.ll i\j fitftlC KI» SUKUCA nwn-VMUE RAHO CELHII KKA.M EHPeSHLN - ..... " JJLV "" «EICi KMDl (BAJFM LJLFJHEM ¦S ŠJ*1HJI ¦1JHPI- PCDrtH. IH1J HJfcl. HCDHIK iOT.«"J ABC. «1 iDuiC: IHPP.[5K)H sukae EESE1 ClCvEK i i •Kf.W- UtfAR p-juica j* LElLJlAL ttFHU Ctl CE-SJt rjf(*."' SOil PCDCEIHA HUCHA F "itd ¦ /Ar.rrm PAUL UOTIM 48 ¦m*. CREVIEW "LL*l*iHJL PASUlM ME.CV FJKA1 ERDIN iLOVAli j risba KM Že nekaj let porocen par s prelepima hcerkama si mocno želi še sina in se odloci, da bi vendarle še enkrat poskusil. In po nekajkratnih neprespanih noceh je zdravniški izvid koncno pozitiven. Po devetih mesecih nestrpnemu ocku sporocijo, da si lahko pride ogledati najnovejšo družinsko pridobitev in ta nemudoma odhiti v porodnišnico.Vendar ga tam caka neprijetno presenecenje, saj je sin v nasprotju s hcerama grd kot hudic.Ves razocaran oddrvi k ženi in jezno vpraša: »A si me prevarala?« Žena pa mirno odvrne: »Ne. Tokrat pa ne.« V restavraciji. »Že cetrtic si šel po makarone. A ti ni nic nerodno?« »Ne, ker vsakic recem, da je zate.« Na policiji. »Mojega moža že tri dni ni domov, izginil je kot kafra. Prosim, poišcite ga.« »Ima mogoce kakšne posebne znake?« »Imel jih bo, ko ga dobim.« Žena ocitajoce: »Vceraj si že spet ob enih ponoci prišel domov.« »Kaj morem, ce mi je pa zmanjkalo denarja.« Zakaj policaj nosi uro na nogi? Zato, da gre v korak s casom. Zakaj blondinke nagnejo glavo, ko razmišljajo? Zato, da se jim možgani nakapljajo skupaj. Trije bogataši se pogovarjajo o svojih uspehih na športnem podrocju. Prvi, vec sto milijonov funtov vreden Britanec, pravi: »Ta teden bom kupil še enega nogometaša in bom tako imel lastno nogometno moštvo, ki bo po sestavi naJDoljše na svetu.« Multimilijonar iz Amerike mu na to odvrne: »Tudi sam sem tik pred podpisom zadnje pogodbe in nato bom imel v svoji lasti najboljše ragbi moštvo na svetu.« Tretji, bogati arabski šejk, pa na izvajanje svojih tekmecev hladno odvrne: »Samo še eno ženo si nabavim, pa bom imel lastno golf igrišce.« 63