T u d i d a n a š n je p ro b le m e n a š ih g o rs k ih k m e ti j a v to r n a sp lo šno k a r d o b ro p o z n a in o z n a č u je , o p i r a ­ jo č se p r i tem n a n ašo novo l i te r a tu r o (M eze, M edved , F a jg e l j , M a rk o v ič ), do n ek e m e re p a tu d i n a la s tn a o p a z o v a n ja . V ladim ir Bračič, P reb ivalstvo občine P tu j v luči zgodovinskega razvo ja . Poetovio — Ptuj 69-1969, zbornik razprav ob tisočdevetsto-letniai. Obzorja, Maribor 1969, str. 95-119. R a z p ra v a iz č rp n o o b ra v n a v a ra z v o j p re b iv a ls tv a n a o ze m lju d a n a š n je p tu js k e o b č in e in s ice r po p e tih ra z d o b j ih : od n a js ta re jš ih dob do s re d e 16. s to le t ja , od te d a j p a do z a č e tk a 19. s to le tja , od z a č e tk a 19. s to le tja do p rv e sv e to v n e v o jn e , v o b d o b ju 1910-1948 in v z a d n jih 20 le tih . M irko Pak, T ran sfo rm acija s tru k tu re p reb iva lstva in n ase lij n a južnem delu Z gornjega D ravskega po lja . Poetovio-Ptuj, zbornik razprav ob tisočdevet- stoletnici. Obzorja, Maribor, 1969, str. 214-225. A v to r , k i je p o d ro b n o p ro u č i l d ru ž b e n o g e o g ra fs k i ra z v o j Z g o rn je g a D ra v s k e g a p o lja v c e lo ti (g l. G e o g ra fs k i z b o rn ik SAZU X I), o b ja v lja tu sv o je u g o to v itv e o d e m o g ra fsk ih in n a se lb in s k ih s p re m e m b a h za t i s t i d e l Z g o rn je g a D ra v s k e g a p o lja , k i s p a d a d a n e s p o d p tu js k o ob č in o . Iz osta le kn jiževnosti o Jugoslav iji in n jen ih p o k ra jin ah O c e n e S tan o je J. Jovanovič, Vogošča. Geografsko društvo BiH, Posebna izdanja, knj. III. Sarajevo 1967, 140 stranji' z 1 karto in 59 fotografijam i med besedilom. Šele z vključitvijo Bosne in Hercegovine v enotni jugoslovanski prostor po prvi svetovni vojni so pričela njena naravna bogastva vedno bolj pridobivati na pomenu. Še prav posebno v'času, ko so nekatera odmaknjena, dotlej gospo­ darsko nerazvita območja v osrčju naše države zaradi vojaško-strateških polo­ žajev pridobivala na posebnem pomenu, se prične na njihovem ozemlju nagel razvoj neagrarnih dejavnosti, ki so že kmalu znatno vplivale na preoblikovanje pokrajine. Med naselja, ki so se pri tem izoblikovala v izredno kratkem času, smemo upravičeno prištevati tudi Vogoščo, industrijsko-stanovanjski pred­ mestni predel Sarajeva- Avtor pa nam ne prikazuje samo tesra mestnega predela, temveč tudi širše območje, ki ga zajema občina Vogošča. Podobno sta orisana položaj in lega te občine, kjer so vse najpomembnejše dejavnosti prenesene v dolinski svet ob Bosni oziroma na ravnice ob njenih desnih pritokih (Vogošča, Jošanički potok) in nekaj niže ob ustju pritoka Ljubine. Tudi naravnogeografske prvine zavze­ majo v delu krajšo predstavitev. Osrednje poglavje »Vogošča in njena okolica v preteklosti« (str. 22-65) je najtehtnejši del Jovanovičeve knjige. V njem izvemo, da je to območje bilo poseljeno že v neolitiku, da je v rimskem času prek njega vodila pomembna žila (Sarajevo-Olovo) in da je v poznem srednjem veku bilo gosto naseljeno s Sloveni. Od leta 1455 do 1878 je mogoče tudi tod čutiti močne vplive turške vladavine. Z avstroogrsko okupacijo Bosne je na vsem zasedenem ozemlju vedno bolj čutiti prvine kapitalističnega gospodarstva. V tej dobi se je v tem predelu izredno močno razvijal Semizovac (ob ustju Ljubine) v gospodar- sko-industrijsko središče območja, kjer je že 1890. leta zasvetila električna luč. Nagel vzpon je dal vzpodbudo za priseljevanje tujerodnega prebivalstva (iz Avstrije, Češke, Ogrske, Nemčije). Še med obema vojnama je bila Vogošča z okolico vred predvsem izletniška točka za Sarajevčane. Zaživela je leta 1937, ko so modernizirali staro turško cesto (Sarajevo-Vogošča, t. j. krak nekdanje carigrajske ceste), in še posebej z letom 1938, ko so ta kraj izbrali za namestitev vojaške industrije. Po vojni so na tem mestu zgradili veliko kovinsko-industrijsko predelovalno podjetje (Pretiš), ki je danes civilnega značaja in zaposluje nekaj tisoč ljudi. V zvezi z na­ stankom tega velikega obrata so nastala še nekatera spremljevalna podjetja.