Stev. 34. Leto LXKV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
II (Ljubljani, 21. avgusta 1924.
Poštnina plačana v gotovini.
USKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienia Jugosl. Učiteljstva - Poverieniitvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozeaa. 60 Din. Posamezna štw. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseb vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Konec šolske samouprave.
Ne oziraje se na režim, ki je bil na vladi, smo zastopali vedno neomajano načelno stališče organizacije glede ločitve prosvetne uprave od politične državne uprave in smo se zavzemali za samoupravne, samostojne prosvetne oblasti, katerih potrebo narekujejo izključno kulturni in prosvetni oziri.
Politika je črtala tudi v tem oziru svoje brezobzirne poteze čez vse utemeljene strokovne ozire. Naš boj je bil v tem oziru dosleden in ostane dosleden, ker smo prepričani, da pade končna odločitev v tem oziru šele s šolskim zakonom in še po tem zakonu ne izpustimo te točke iz svojega programa, ker smo trdno uverjeni, da so naše zahteve utemeljene in mora naš stan zmagati in prodreti prej ali slej s to zadevo.
Učiteljstvo se je posebno vztrajno borilo proti podreditvi političnim šefom, velikim županom.
V	zadnjem Uradnem listu so pa objavljene odločbe v gorenjem oziru, ki povsem nasprotujejo našemu stališču in zahtevi.
Likvidacija in razdelitev samostojnih prosvetnih, kulturnih oblasti.
O tem vprašanju je bil izdan sledeči odlok:
Odločba o oblastnih prosvetnih oddelkih.
Na podstavi člena 274. finančnega zakona za leto 1924./25. kakor tudi členov 3. in 25. zakona o obči upravi odrejam: V vsaki oblasti naj se ustanovi v sestav županijske uprave prosvetni oddelek.
Temu oddelku načeluje prosvetni inšpektor ministrstva za prosveto, ki je referent velikega župana.
Oddelek se deli na dva odseka: 1. na odsek za srednji in strokovni in 2. za osnovni pouk.
Šefa odsekov sta inšpektor za srednje in strokovne in inšpektor za osnovne šole.
Če v oblasti ni toliko srednjih šol, da bi se postavil poseben inšpektor za srednji in strokovni pouk, opravlja referent velikega župana obenem službo inšpektorja za srednji in strokovni pouk.
Če je v poedinih oblastih kaj znanstvenih zavodov, opravlja posle glede njih inšpektor za srednji pouk, odnosno referent velikega župana.
Za izdelovanje proračuna, njegovo izvajanje in za vse ekonomsko finančne stvari je treba ustanoviti poseben odsek s šefom.
Število ostalega konceptnega in pisarniškega osebja se odreja po potrebi v mejah proračuna.
V	Beogradu, dne 24. julija 1924.; P br. 7368. Minister za prosveto: P r i b i-č e v i č s. r. — Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-▼enaca« št. 178, izdanih dne 6. avgusta
LISTEK.
Slovenska topljenca.
V štiridesetih letih 19. stoletja so Slovenci zamenili bohoričico za gajico, da bi se v pisavi bolj približali drugim enako latinico pišočim Slovanom ter da bi zložene črke nadomestili z enostavnimi. Tega zadnjega namena niso dosegli popolnoma, kajti za topljena 1 in n sta ostali zloženki lj in nj na škodo jasnosti v pisavi in pravilnosti v izreki.
Ljudevit Oaj je svoj črkopis posnel Po češki latinici, pri čemer oa baš top-ljenk ni zadosti vpošteval. Čehi topljenega I sploh nimajo več, pač pa jim zelo pogosto rabi topljeni n. Pred i (in e) izrekajo čehi n vedno topljeno: konik, zato ga v pisavi niti ne ločijo od netopljenega. V drugih primerih zaznamenjujejo topljeni n s strešico: kun, konsky. Ker Čehi nimajo topljenega 1, je Oaj za ta glas pustil zloženko lj ter mali k temu tudi za topljeni n zloženko nj. Ravnati bi bil» mora.! nasprotno. Ker rabijo Čehi za topljeni n črko fi, kadar je to potrebno, bi bil moral Oaj ta znak prevzeti v hrvatski črkopis, za topljeni 1 pa dolcč' poseben
1924. (Prilog XXXVII.—1924.) — Uradni list, št. 75. od 12. avgusta 1924. nar. štev. 232.
Zopetna združitev prosvetne uprave z drž. politično upravo.
Občutnejši udarec za učiteljstvo je izročitev in podreditev prosvetne, šolske uprave nestrokovnjakom, ki se je izvršila s sledečim odlokom:
Odločba o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov.
Na podstavi člerfa 134. ustave in člena 25. zakona o obči upravi z dne 26. apr. 1922., nadalje odločbe ministrskega sveta z dne 28. novembra 1923., P br. 8974, odrejam:
V področje oblastnih velikih županov se prenašajo nastopni posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji: Oblastni veliki župani:
a)	postavljajo zvaničnike in služitelje v začasno službo in kontraktualne uslužbence (dnevničarje) po prvem in drugem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, izvzemši one pri državnih gledališčih in na visokih šolah;
postavljajo služitelje (člen 52. istega zakona);
premeščajo zvaničnike in služitelje v mejah oblasti, jih postavljajo na razpoloženje, odločajo o prestanku službe na podstavi zakona ali po njih volji;
odločajo o pokojninskih prejemkih onih uslužbencev, ki jih postavljajo veliki župani:
b)	odločajo o prestopu na višjo stopnjo osnbvne plače in stanarine vseh uslužbencev (uradnikov zvaničnikov in služi-teljev) v oblasti, razen onih, ki so nameščeni pri državnih gledališčih in na visokih šolah (univerzah, visoki tehnični šoli, veterinarski visoki šoli in visoki šoli za trgovino in promet;
nadalje odločajo o 15%nem zvišku njih osnovne plače;
odločajo o izpremembi osebnih in rodbinskih doklad (po člerfu 41. zakona in uredbi o draginjskih dokladah);
izdajajo naloge za izplačilo aktivnih prejemkov na podstavi dekreta;
odločajo o rodbinskih in pokojninskih prejemkih in enomesečnih rednih prejemkih za pogreb in dvomesečnih rednih prejemkih za podporo ob smrti enega izmed teh uslužbencev;
izdajajo naloge za ustanovitev vseh prejemkov po dekretu ali po zakonu;
dovoljujejo akontacije za potne in selitvene stroške vseh teh uslužbencev in izdajajo naloge za izplačilo potnih in selitvenih stroškov po pravilniku;
odobrujejo odsotstvo do 40 dni na
leto;
odobrujejo bolovanje do dveh mesecev;
znak. To bi bil tem laže storil, ker je imel lep zgled na Vuku, ki je na Kopitarjev nasvet naredil iz rusko-cirilskih in Hb srbsko-cirilska ^ in it- Potrebno bi bilo to tem bolj, ker zloženki lj in nj ne označujeta točno topljencev in zavajata k napačni izreki. Ker so Slovenci sprejeli gajico brez presoje, smo v njej dobili tudi napačna znaka za topljenca, ki nam kvarita jezik in bi ju bilo zato treba odstraniti. oziroma zameniti za boljši, enostavni črki.
Kolikor je meni znano, se v narodu topljenca pravilno izrekata po nekih krajih na Gorenjskem, sicer se pa zamenjujeta z različnimi glasovi. Tako sem besedo konj slišal izgovarjati kon (na Gorenjskem), koj (na Dolenjskem), kojn (v Ljubljani). Šola ima nalogo, da uči učence pravilnega jezika ter jih svari prel napahami; pri topljencih te naloge ne vrši točno, ker se napačno pisana tudi napačno izgovarjata. Zato bi bilo treba črkopis popraviti, oziroma izpopolniti, v šoli pa učiti pravilne izreke topljencev.
Po sedanjem čfkopisu govorjena topljenca nista topljenca. ampak jasno ločena dvogna glasova 1 -f J in n + j. Prava topljenca nista dvojna, ampak enotna glasova. Pri njiju izreki se jezik
c) zbirajo in urejajo podatke za sestavo proračuna ministrstva za prosveto po potrebah oblasti;
izdajajo naloge za izplačilo v mejah otvorjenih kreditov za materialne razhod-ke in ustanove po pravilih za ustanove in internate za učiteljišča;
skrbe za gradnjo, adaptacije in poprave srednjih in strokovnih šol, pa tudi osnovnih, kjer ni organiziranih občin; sklepajo zakupne (najemne) pogodbe v mejah zakona o državnem računovodstvu;
č) dovoljujejo otvoritve vzporednih oddelkov, če se skupno število oddelkov ne poveča;
začasno zapirajo šole zaradi bolezni ali drugih nezgod na predlog strokovnih (sanitetnih, tehničnih) organov;
dovoljujejo uporabo šolskih prostorov v izvenšolske svrhe;
podeljujejo dovolila za izdajanje du-plikatov in triplikatov šolskih izpričeval po sedanjih predpisih;
izvajajo obče predpise o sprejemanju učencev v šolo, o izpitnih taksah, honorarjih učiteljev, o tečajih za neobvezne predmete, razen sprejemanja učencev v šolo ob izpregledu starosti, odrejene z zakonom;
odobravajo izključitve iz šol v svoji oblasti;
odobrujejo dijaške izlete v oblasti; rešujejo vsa poročila o stanju šol in predlagajo letna poročila ministrstvu;
izvršujejo nadzorstvo nad šolami v oblasti po svojih strokovnih organih;
dajo iniciativo v poslih narodnega iz-obražanja in izvrševanja občih predpisov o narodnem izobražanju;
Podajajo predloge glede imenovanja izpraševalnih komisij za učiteljsko usposobljenost ;
b) pobirajo zaostale prispevke za učiteljski pokojninski sklad, odmerjajo višje prispevke za ta sklad ter nakazujejo in ustavljajo pokojninske prejemke v breme tega sklada.
Vsi ostali posli prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav se prenašajo istega dne v pristojnost ministrstva za prosveto kakor tudi še nedovršeni posli državnih šolskih disciplinskih komisij.
V Beogradu, dne 22. julija 1924.; P. br. 7301. Minister za prosveto: Pri-b i č e v i č s. r. Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naca« št. 178, izdanih dne 6. avgusta 1924. (Prilog XXXVII. — 1924.) — Ur. list,
št. 75. od 12. avg. 1924. nar. št. 229. •
Te odločbe značijo za našo prosvetno upravo zopet novo težkočo, ki jo bomo morali prestati v naši upravi, in kolikor lahko presodimo po sedanjih izkušnjah, bo ta izprememba uprave izvršena na škodo šolstvu in narodne prosvete, ki bo trpela na eni strani zaradi nerazumevanja prosvetnih prilik s strani velikih županov, na drugi strani pa zaradi izmenjavanja
dene v tako lego kakor za 1. oziroma za n, in za i, torej se k nebu dvigne daljši del jezika od konca proti sredini ter se potem hkrati odmakne od neba. Ali drugače povedano: Poskusi 1 in n izgovoriti v jezični legi za i To ne pojde točno tako; pač pa pri tem jezik sam od sebe zavzame pravilno lego za izreko topljenega glasu. Na ta način nastane enoten mehek glas, kakršnega bi redno morali izrekati. Vsled napačne pisave smo pa že tako izgubili pojem o enotnosti glasu ter zmisel za samobitnost topljencev, da jih v pisavi niti ne vpoštevamo več. To nam potrjuje pogled v kak slovar. Tam vidimo, da besede, ki imajo v sebi kak top-Ijenec, niso uvrščene po glasovih, ampak po pisnih sestavinah za topljenec. Tako n. pr. imamo v Pleteršnikovem slovarju pri črki k na 407. in nasl. str.: klivkati, kljevati... kljuvavec, klobasa itd.; na str. 414. in 415.: kničemrati, knjaček... kniižurina, knof itd. Istotako so besede z začetnima lj in nj pomešane med besede z začetnima 1 in n. V Filipo-vičevem hrvatskem »Džepnom Rječni-ku« so take besede ločene po glasovih. Tako n. pr. ima pri črki k na 160. in nasl. str. razporejene besede od kalilo do kal-va in šele potem se vrste besede s top-
velikih županov z ozirom na politično strankarske izpremembe.
Prosveta bo podvržena še v večji meri strankarskim vplivom nego je bila dosedaj in mesto državni in narodni in^ teresi, bodo imeli še večji vpliv partijski interesi na šolstvo in narodno prosveto — poleg tega, da bo usoda šolstva v rokah nestrokovnjakov, nešolnikov.
Žal, da so gorenje odločbe bile dane javnosti v vednost šele sedaj, a to ne iz-preminja našega stališča, ker če bi jih objavili odločujoči faktorji preje, bi izrekli isto svoje mnenje, ki se krije s sprejetimi sklepi slovenskega učiteljstva in resolucijami na zadnji pokrajinski skupščini.
Do danes še ni podal nihče nasprotnih argumentov, ki bi nas prepričali, da je delitev samosvojih prosvetnih oblasti neobhodno potrebna in da je združitev pro-svetno-šolske uprave s politično državno upravo potrebna v interesu šolstva in prosvete — mi smo pa že utemeljili in dokazali nasprotno.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Nove persukucije slovenskega šolstva v Italiji. »Giornale di Friuli« pri-občuje članek o vprašanju tujerodcev, v katerem poroča, da se je vršila med notranjim ministrom Federzonijem, podtaj-nikom Spezzottijem in poslancem Pisen-tijem konferenca, na kateri se je razpravljalo o vprašanju tujerodcev. Poslanec Pisenti je v zadnjih letih študiral to vprašanje in velja za strokovnjaka. Konferenca se je nadaljevala popoldne. Popoldne je sodeloval tudi naučni minister Casatti. Vse kaže, da se z nbvim šolskim letom uvede Gentilijev šolski načrt tudi na Goriškem, glasom katerega se naj tudi v drugem letniku ljudskih šol vpelje italijanski jezik. Ker so pa na Goriškem ljudske šole večinoma eno- in dvorazredni-ce, bi bila s tem zapečatena usoda slovenskega jezika kot učnega jezika na goriških ljudskih šolah.
—r Fašistovsko nasilje. Videmski prefekt je na podlagi goriškega podpre-fekta prepovedal socijalni tečaj, ki ga je hotela prirediti goriška socijalna zveza pri Sv. Luciji 12.. 13. in 14. avgusta. Kot vzrok navaja prefekt. da bi se na tečaju uganjala protidržavna propaganda, kar se ie zgodilo po prefektovem mišljenju tudi ori zadnjem planinskem izletu na Nanos. Na ta način se odslej prepovedujejo goriškim Slovencem tudi strogo-kul-turne prireditve._
Ferijalni Šavez učiteljstva.
—f Memento in zahvala k n. poč. izletu. Ljubljana! Kakor iz sanj smo se zbudili, vedoč, da je to mesto kraj razstan-ka. Izpolnujoč program lanskega leta, smo se zopet zbrali navdušeni, da pohi-
ljencem lj : kalj itd. Besede z začetnim lj so ločene od besed z začetnim 1 in istotako besede z začetnim nj od besed z začetnim n, ker se topljenca smatrata za samobitna glasova.
Vsekako je napačno rabiti iz dveh črk zloženi znak za en glas, ker zavaja
v	napačno izreko. Zategadelj bi bilo najbolje, če bi za mehki n vzeli češki fi, N,
za mehki 1 pa poseben znak. n. pr. za pisavo l, L, za tisk pa 1, L, kakor ga v nekaterih razpravah rabi »Rad Jugosla-venske akademije znanosti i umjetno-sti«, n. pr. v CXXXII. knjigi v Murkovi razpravi »Prvi usporedivači sanskrita sa slovanskim jezicima« ter v Valjavče-
vi	»Glavne točke v naglasu književne slo-venštine« (namesto češkega n je v teh razpravah rabljen n). Enostavna črka za topljenec bi opozarjala, da je glas enoten, ter bi pripomogla k pravilni izreki, ki naj bi jo zlasti v šoli skrbno gojili. Dober pripomoček za to bi bile pravilno govorjene besede in reki s topljenimi glasovi, ujeti na gramofonski valjec, pri čemer bi se točno označilo, kako je rabiti govorila.	• Fr. Štupar.
timo v nam neznane kraje naše domovine. Zbirali smo dinarje, ker smo vedeli, da se bodo dvakratno obrestovali, nestrpno smo čakali čas zopetnega skupnega svidenja in odhoda, v svesti si, kako velike važnosti so specijelrfo za nas poučna potovanja. 3. avgusta smo se po enem letu zopet snidli v hotelu Tivoli, da zadnjič pregledamo, če je vse pripravljeno in če smo vsi ene misli glede programa in drugi dan zjutraj smo se že pomikali proti Beli Krajini in proti delnemu cilju našega programa: Plitvičkim jezerom. — Ne bom se spuščal v podroben opis našega potovanja, to naj bo na drugem mestu. Dolžnost moja je, da se javno zahvalim vsem onim, ki so nam pripravili tako lepe in nepozabne urice. — Iskrena zahvala ge. prof. Franič, lastnici hotela Franič na Plitvičkih jezerih za njeno prijazno gostoljubnost, da' smo se počutili pri njej kakor doma, nadalje g. prof. Milanu Ivanoviču iz Pakraca, ki nas je vodil po Plitvicah in v predavanjih ustregel naši radovednosti in poštnemu uradu na Plitvicah, ki nam je dal poseben poštni avto do Vrhovin. Š i b e n i k: Tovariška zahvala učiteljskemu društvu, v prvi vrsti tov. nadučitelju Luki Miliči-ču in učitelju Marku Maričiču, ki sta nam preskrbela vse potrebno in nam bila v vseh slučajih vedno na razpolago, iskrena hvala lastniku »Grand hotela Krke« g. Riše-viču za 20% popust, kanoniku g. Tumba-či za njegovo predavanje, veroučitelju g. Krsti Stašiču. Najprisrčnejša zahvala komandantu vojne mornarice kapetanu I. klase g. Vilfanu, ki nam je dal brezplačno na razpolago vojaški parobrod in nam tako omogočil ogled slapov Krke. Na Su-šaku kr. svetniku dr. Marjanu Cukaru, ki nam je preskrbel brezplačno dovoljenje za Reko in Opatijo in ge. grofici Vunjat za prijazno razkazovanje zgodovinskega gradu Frankopana. Zahvaljujemo se tudi »Inšpektoratu drž. žel. Ljubljana«, ki nam je dalo na razpolago poseben železniški voz, katerega smo uporabljali na celem svojem potovanju, jugoslovanska zahvala vsem štabnim častnikom, mudeč se ravno v Šibeniku, ki so nas sprejeli med se, nas pogostili in nam pripravili zabaven večer, zahvala vsem našim neimenovanim prijateljem, ki so tako bratsko sprejemali »bračo Slovenace«! Hvala vam jugoslovanska! Ko pridete Vi k nam v Slovenijo, smo Vam na razpolago! Ne morem končati, da se ne bi javno poslovil od našega Františka, tov. in pisatelja Kuoureka iz Češko-slovaške, ki je tudi letos prišel med nas, da skupno z nami občuduje lepoto naših krajev in da preživi med nami par uric v tov. družabnosti. Javno se Ti zahvalim v imenu vseh udeležencev poč. izleta za podarjena Tvoja dramatična dela in za krasno sliko: »Masarykew rodny dum«. Poslovil sem se od Tebe v imenu vseh v Šibeniku trdno prepričan, da se nam drugo leto zopet pridružiš in potem se pridružimo mi Tebi in Tvojim tovarišem v Tvoji domovini. »Z Bogom in do svidenja naš nepozabni František!« — Končna zahvala tudi Vam, drage tovarišice in tovariši, ki ste mi disciplinirano in ob vednem veselem razpoloženju sledili tudi ob poznih nočnih urah, ko Vas je piščalka, utrujene pozvala k odhodu; s tem ste ponovno dokazali vsestransko zaupanje v moje vod-
stvo in še z večjim zadovoljstvom in veseljem bom deloval za idejo poč. izleta. Tov. zahvala za Vaša darila v Opatiji, ki me bodo v poznejših letih spominjala na naša potovanja in na Vas! S ferijalno jugoslovanskim pozdravom Vaš M r o v 1 j e.
NB.: Cilj III. poč. izleta bo drugo leto na Kosovo polje in program utrdimo na pomladanskem sestanku v Konjicah! — Do svidenja!
Splošne vesti.
IZJAVA.
Znani slaboinformiTani in mnogo* besedni informator Slovenca skuša iz* rabiti sebi v prid sedanji položaj in spušča potom svojih »zvez« v Slovenca s-voje »race«, s katerimi skuša predvsem omajevati položaj posameznih oseb iz vodstva organizacije ter jih slika, kakor bi izrabljali svoje položaje le sebi v prid.
Dasi1 ni niti posamezniku niti ce* lotnemu vodstvu potreba nikake obram* be, ker ima dovolj zadoščenja v zaupa* nju, ki mu ga je izrekla delegacija na pokrajinski skupščini, vendar pribijamo sledeče izmišljotine dopisnika:
1.	Proti imenovanju učiteljice v Mo* stah je organizacija vložila svoj protest in smatra zadevo za osebno zadevo pro* tektorja, če se je izvršilo imenovanje drugače, kar je širši javnosti dovolj znano.
2.	Lista za upraviteljska mesta v Ljubljani je netočna in gladko izmišlje* na, najmanj pa je neosnovano sumni* čenje proti strokovnemu tajniku tov. R. Dostalu, ki je bil v času, ko se je o tem vprašanju govorilo, na dopustu, iz če* sar je razvidna tudi laž, da je kdo liste videl pri njem.
3.	Mesto višjega šolskega nadzor« nika za ljubljansko oblast še dolgo ne bo prosto po želji dopisnika in je pod* tikanje osebnih ambicij uredniku »Učit. tov.« tov. Ivanu Dimniku podlost, ki se obsoja sama, kakor se je obsodilo pod* tikanje, da ima od min. Pribičeviča že podpisan dekret za upraviteljsko mesto v Ljubljani -r- ko niti kompetiral ni na nobeno mesto.
Vsa podtikanja članom vodstva or* ganizacije imajo prozoren namen, ki pa se bo ubil sam. Vodstvo organizacije je že cesto izjavilo, da ne mara članov, ki pristopajo v organizacijo zgolj zaradi tega, da dobe kako dobro službo in je to načelo razvidno tudi iz poverjenik o* vega nagovora na letošnji pokrajinski skupščini — in to še pod prejšnjim re* žimom. Pozivamo članstvo, da trdno vztraja pri tem načelu in se ne da begati z imenovanji! Organizacija je smatrala za svojo dolžnost, sodelovati pri imeno* vanjih in sicer le zaradi tega, ker je bil višji šolski svet ukinjen in je prišlo uči* teljstvo s tem ob svoje zastopnike, dru* gače pa smatra to izven svoje kompe* tence. Uporabila je pri predlogih pra* vične mere in načela, kolikor se pač dajo upoštevati pri mnogih kompetentih na eno samo učno mesto, katero dobi lahko le en prosilec.
Prepričani smo, da je zaman upa* nje vseh onih, ki menijo, da bodo rušili
našo organizacijo s kompetencami in imenovanji!
V Ljubljani, 16. avgusta 1924.
Za Poverjeništvo UJU, Ljubljana.
Luka Jelene,
poverjenik.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide zaradi Glavne skupščine UJU v Dubrovniku šele po 1. septembru, zato smo dali današnji številki prilogo.
—	Zahteve Osrednje Zveze glede iz-premembe uradniškega zakona in razvr-stilne uredbe, ki jih je predložila vladi: A. Obče zahteve. 1. K uredbi o dra-ginjskih dokladah. Načelo pri odločitvi teh doklad naj bi bilo v smislu resolucije z dne 17. decembra 1923. v Novem Sadu, kratko izraženo, takšno, da bo v polni meri ustrezalo zahtevam, izraženim pod točkama a)—d), odstavka II. te resolucije. Ugotavljamo, da vlada ni vodila računa o danih obetih in da je zlasti s popolno brezbrižnostjo šla preko zahteve 100% povečanja draginjskih doklad za drž. upokojence in da velja še danes docela neutemeljena in nesocijalna razlika med osnovnimi pokojninami, ki se izplačujejo deloma v dinarjih, a velikemu delu še vedno v kronah, ki že davno niso več plačilno sredstvo naše kraljevine. Ker draginja od 1. maja t. 1. kot dneva, ko je stopila v veljavo nova uredba o draginjskih dokladah, absolutno ni padla, je bilo treba, da ostanejo draginj-ske doklade tudi za tiste drž. nameščence, ki so se jim te doklade z novo uredbo zmanjšale, najmanj takšne, kakor so bile pred 1. majem t. 1. V tej konsekvenci moramo dalje glede 2. izplačila razlike med prejšnjimi in novimi temeljnimi ter položajnimi plačami zahtevati, da se ta razlika za čas od 1. oktobra 1923. do 30. aprila 1924 po odbitku prejetih avansov izplača v najkrajšem času, ker je nje izplačilo zagotovljeno v čl. 249. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. nameščencih z dne 31. junija 1923. Da vlada ne bi imela zadostnega budgetnega kritja za izplačilo te razlike, je docela izključeno, saj je znano, da se v to svrho z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec ok-tober-december 1923 in januar-marec 1924. določena Specialna kredita (člen 3. obeh zakonov) v skupnem znosu 400.000 Din nista porabila. — 3. Uredbe o razvrstitvi drž. uslužbencev sploh ne moremo imenovati uredbo, ker ničesar ne ureja, ampak je nasprotno napravila prav v vseh resorih drž. nameščencev nedogleden kaos in s tem via facti z globoko zarezo v pridobljene pravice povzročila med drž. nameščenci burjo ogorčenja in nezadovoljstva. Za to predlagamo: za pokrajine, v katerih so bili popreje normirani takozvani činovni razredi, prepuščajoč za ostale dele naše države tem načelom odgovarjajoči proporc, oziroma razmerje — brezpogojno revizijo na sledeči osnovi: I. kategorij a. VI. činovni razred in višje 3. grupa; VII. činovni razred in višje 4. grupa; VIII. činovni razred in višje 5. grupa: IX. činovni razred in višje 6. grupa; X. činovni razred in višje 7. grupa; XI. činovni razred in višje 9. grupa. — II. kategorija. VII. čin. razred in višje ter VIII.
čin. razred z nad 20 let službe 1. grupa;
VIII.	čin. razr. in IX. čin. razr. in z nad lo letno službo 2. grupa; ostali uradniki
IX.	cin. razreda in X. činovnega razreda
3.	grupa: XI. činovnega razreda 4. grupa; pripravniki 5 grupa. — III. kategorija. VIII. činovni razred in višja ter IX. čin. razr. z nad 15 letno službo 1. grupa; ostali uradniki IX. in X. činovnega razr. 2. grupa; X. činovnega razreda 3. grupa; pripravniki 4. grupa. Za uradnike, ki službujejo v višji kategoriji, kakor zanjo odgovarja njihova šolska sprema, naj se za prehodno dobo in brez izbegavanja izvaja člen 230. zak. o civilnih drž. uradnikih.
4.	Zakon o civilnih drž. uradni-k i h niti približno ni zadovoljil drž. uslužbencev in upokojencev. Zato naj visoka vlada z vso energijo deluje na to, da se s posebnim zakonom izpremene omi-nozni členi 234., 239., 240. in 246. na način, kakor je bd predlagan v točki I. resolucije »Glavnega Saveza« z dne 12. novembra 1923. v Beogradu, oziroma v smislu načrta zakonodavnega odbora, ki ga je bil le-ta predložil koncem leta 1922. Narodni skupščini. Vse to, kar smo doslej navedli, smatramo za minimalne zahteve, od katerih ne moremo odstopiti pod nobenim pogojem. 5. Ugodnost polovičnih voženj na drž. železnicah in parobrodih. Vsem državnim aktivnim in upokojenim nameščencem naj se prizna stalna ugodnost do polovičnih voženj po vseh drž. železnicah in parobrodih. Ta zahteva, ki smo jo v naših spomenicah že ponovno utemeljili, je v primeri z milijonskimi dohodki ministrstva saobračaja tako malenkostna, da državnega budžeta ne more spraviti iz ravnovesja. Sicer pa je bila enaka olajšava priznana vsem tem drž. nameščencem že pod Avstrijo. Znano dejstvo je, da potuje drž. nameščenec v privatnih poslih le tedaj, kadar to zahtevajo neizbežne okolnosti in da mu za daljše izlete nedostaja gmotnih sredstev. Ako bi ministrstvo saobračaja iz nam neznanih razlogov ne moglo pristati na stalno ugodnost polovičnih voženj, potem prosimo, da se sedaj veljavne legitimacije za trikratno polovično vožnjo proširijo vsaj najmanj na desetkratno takšno vožnjo v letu. — B. Špecijalne zahteve. 1. Uvrstitev mesta Ljubljane in Maribora v I. draginjski razred. Kot specijalno lokalno zahtevo predna-šamo visoki vladi, da se uvrstita mesti Ljubljana in Maribor v I. draginjski razr. za odmero osebnih draginjskih doklad. O tem vprašanju se je leta 1923 že bavilo ministrstvo notranjih zadev, pa je njega rešitev iz nepojmljivih nam razlogov odložilo. Pokrajinska uprava za Slovenijo je tedaj stavila z vsemi dokazili o draginjskih razmerah v teh dveh mestih utemeljeni predlog, vsled česar bi bilo vsako ponovno utemeljevanje odveč. Kdorkoli iz Ljubljane ali Maribora se je zadnjega pol' leta mudil v Beogradu, bo brez vsakih predsodkov in docela objektivno lahko potrdil, da se da v I. draginjski razred uvrščenem prestolnem mestu Beogradu, ako izvzamemo stanovanjsko vprašanje — ceneje živeti, kakor v omenjenih dveh mestih.
— Za šefa kabineta v ministrstvu
prosvete je imenovan g. profesor Avse-
Cvetke na grob.
t prof. Fr. Frankoviču.
Pred mnogimi leti je bil moj učitelj v srbohrvaščini in je umrl prošli teden avgusta m. v svojem rojstnem kraju Drenovi v Istri, ožji rojak prof. Spinčiča, dr. La-ginje in prof. Milohniča — star 75 let. O pokojniku ne bo pisal literarni zgodovinar, ne umetniški kritik, a spomin v srcih njegovih učencev mu ostane svež in lep, dokler i nas ne zagrne domača ruša.
Jeseni 1. 1881. pride nekega dne ravnatelj J. Revelante s cilindrom v roki v I. razred slov. odd. držav, učiteljišča v Kopru in pokaže na originalen način razmerje glede na število učiteljev na Primorskem po jezikovni usposobljenosti: Srbohrvaških učiteljev imamo do prsi, slovenskih do ust, laških preko glave. Z gesto, ki je potrdila ravnateljevo nedo-statno znanje nemščine, je zginil on in njegova »pinja«. Pa smo se zglasili Slovenci skoro od kraja v prosti tečaj za srbohrvaščino. Pridružila sta se celo oba Italijana, (več jih ni bilo tista 3 leta.)
Frankovič je bil tudi knjižničar na zavodu. Toda njegove učne ure, pozne sicer — pozimi pri luči, so imele za nas privlačno moč. Celo slovnico je znal tako oživeti, da smo se obenem morali učiti tudi slovenski. In če je nismo znali, of, to Je bila sramota, velik, domoljuben, celo poglaviten greh za mladega Slovana, ki namerava sam učiti svoj narod. V snov sam nas je znal tako poglobiti, da smo bili kar očarani. In kako bi mlad človek ne bil razočaran, ko so nas doslej vzgo-jevall v strahu božjem in samo v strahu božjem, kaj smo, kdo smo, kje so naši
krvni bratje, oh tega ne! Verski bratje so pravi bratje po sv. krstu, naj si so nas nemški »bratje« požrli na Koroškem in Štajerskem ob Donavu in ob Savi in Odri na milijone. Bratje!
Citali smo Mažunaričev ep »Smrt Smail age Cengiča.« Profesor sam je imei solzne oči, ko je pojašnjeval, kako govori pravoslavni duhovnik pred obhajilom mali četi črnogorskih junakov, ki se gredo Turkom osvetit za premnoge krivice: Ah, da znadu svijeta puci ostali iz nižina, odkud vida ne ima, za krst časni, što ste vikli mrijeti, za krst časni i slobodu zlatnu. Ne bi zato barbarim' ne zvali, što vi mroste, dok su oni spali.
— Antim urale christianitatis — do nedavna nepriznani pastirji.
S ponosom trdim, da se je tedaj v marsikaterem mladem srcu vzbudil narodni ponos, da smo Jugoslovani, da smo Slovani. Take pobude nismo bili vajeni niti pri slovenščini, ne pri zgodovini ali zemljepisju. Polnili smo razum in spomin, srce je ostalo praznb, oh, prazno. Častno izjemo v tem je delal prof. verouka F. P. Bog ga živi, če ga še ni pozval k sebi po plačilo. Ali na splošno so nas vzgajali v c. kr. državljane = avstrijsko-nemško: Stimmvieh. F. Frankovič je ob navadni narodni pesmi o Kraljeviču Marku znal poseči v povestnico do porodice Nenjev, do vzrokov poraza na Kosovu, posegel je še globlje v slovansko neslogo — naš podedovani greh in bičal z zgovorno besedo kakor s škorpijoni. Časih smo se kar boječe ozirali v duri, kdaj se odpro in se na pragu zasveti v ravnateljevih rokak tista obligatn« »pinfa« ter nam mož zo-
pet pokaže z originalno mimiko, kaj ni prav ali pa vsem zabrusi v lice očitek »Esel«. No, na vso srečo, toliko hrvaščine ravnatelj ni znal navzlic slovensko-laškemu pokolenju, ki se je — dobričina — rad bahal z njim in s sloven. sošolci na Dunaju n. pr. s Fr. Cigaletom i. dr.
Ob koncu IV. tečaja smo bili zreli na tri plati: kot gojenci učiteljišča, zreli za pouk srbohrvaščine (nekateri celo z učnim jezikom srbohrv.) in zreli Jugoslovani. Samo z Milanom Obrenovičem na srb. prestolu nismo bili zadovoljni: kanalja se je naslanjal na Dunaj, Dunaj pa nanj in na nas.
Glede razmerja med Srbi in Hrvati je razlagal F. Frankovič gojencem, da so en narod z dvema imenoma, ki rabi dve azbuki: latinico in cirilico. Tega pa nismo smeli »navzgor« omenjati niti v šol. nalogah. Zakaj prav tista leta so se oglašali na slovan. jugu učeni možje, ki so ugotovili, da je razlika med Hrvati in Srbi ista kot med vzhodom iti zapadom. Pra-vaši na Hrvatskem so trdili, da smo Slovenci planinski Hrvati, in Vijenac je prinesel sliko — planinske Hrvatice iz Tržaške okolice že par let prej.
Navzlic temu smo bili Slovenci in Hrvati na drž. učiteljišču v Kopru tiste čase jedini v vseh nastopih: pri šol. mašah, pri koncertih in slavnostih.
V laškem Kopru smo čutili oblastnost Italijanov in njih ponos na majko Italijo često na lastnih hrbtih. Zato smo hiteli z mislijo in delom dokazovati, da tudi Slovani nismo kar tako-le za nič. In če je zadonel v kakem razredu ostentativno »U boj, u boj!« so Lahončki stisnili rep in zobe. Nič niso mogli proti naši sloei niti
c. kr. profesorji Nemci, kakor ne a. o. Slovenci.
Moj profesor Frankovič pa ni bil idealist samo za katedrom, namreč tudi v življenju. Na razpolago nam je dal svojo krijižnico ter pozneje priporočil vsakemu, naj se obrne radi hrvatskega čtiva tudi do prof. Spinčiča, ki je tedaj bival kot okr. šol. nadzornik v Kopru. Uporabljali smo njegovo bogato knjižnico za izpopolnitev znanja v srbohrvaščini. Celo na počitnice smo si izposojevali knjige obeh hrvatskih rodoljubov.
Na razstanku po dovršenem drugem izpitu se je poslovil ravnatelj kot duhovnik: »Molite za mojo dušo, ko boste čuli, da J. Revelante-ja ni več med živimi!« A F. Frankovič je rekel: »Veselilo me bo, če bom slišal v vas, da ste vrli Slovenci in Slovani z duhom, srcem in rokami!« Mene je vprašal, kaj zopet snujem in pišem. Ne spominjam se več, kaj sem odgovoril; spominjam se pa prav dobro, na sem videl svojega profesorja na marsikateri večji veselici v Divači, v Sežani in Postojni tudi pozneje, ko je bil ravnatelj učit. v Kastvu. Znak, da mu je bil napredek in probuda sloven. plemena prav tako pri srcu kot hrvatskega — Jugoslovan, ki je v svobodni domovini tudi legel k počitku. Zato smo nanj ponosni, v nas živi njegov spomin.
Te skromne vrstice naj veljajo tudi imenom nas vseh, ki smo ga poznali, ga čislali, ljubili in slušali, za pesem nagrob-nico na sveži gomili v Drenovi, v domači zemlji, ki jo je naš nepozabni vzornik ljubil toli goreče:
»Pomlad se povrne ...«
Ivo Trost.
Kulturno prosvetni delovni program in smernice
Poverjeništva UJU — Ljubljana.
(Sklepi sprejeti na delegaciji četrte pokrajinske skupščine v Krškem dne 8. julija 1924.)
NARODNO - PROSVETNI ODSEK:
1. Organizacija šolskih odrov in naših knjižnic, referent tov. E r n e s t Tiran iz Moravč:
Organizacija šolskega odra.
Cilj:
1.	Hočemo vzgojiti novi rod v iskrene Jugoslovane, kulturno čim najvišje stoječe državljane ter etično in socialno polnovredne ljudi. Pot, ki vodi iz našega hotenja v uresničenje, je Prosveta. S tega vidika nam šolski oder (ŠO) ne bo več igračkanje, ki zanj v teh težkih časih nimamo časa, temveč vzgojno sredstvo prvega reda. ker se prilega tlorisu otroške duševnosti, tako kot malokatero drugo.
2.	Imamo sicer institucijo SO. nimamo pa še sistematične organizacije SO. Delo, ki je odvisno od tisoč slučajev, delo brez trdne podlage in brez širokoosno-vanega sistema ni delo.
3.	Šolski oder naj se smatra kot današnjim časom najpotrebnejše vzgojno sredstvo. Nobena šola naj ne bo brež šolskega odra. Krajni šolski sveti naj stavijo v proračun letno primerne zneske za nabavo in vzdrževanje šolskega odra.
4.	Organizacija bodi v glavnih osnovah takale:
a)	Predpogoj je, da se je ne smatra za monopol enega ali treh, temveč da se strnejo k delu vsi. ki so dobre volje.
b)	Pri okrajnih učiteljskih društvih naj se osnuje odsek za ŠO, ki naj tudi delo ŠO v okraju poživi, razširi, podpre. Skrbi naj dalje, da pritegne pm največ aktivnih delavcev. Posreduje naj med poedinci in centralo pri narodno-prosvetnem odseku UJU, v zmislu rednega izmenjavanja opazovanj, določitve novih potov in izvršitve novih idej. Zbere naj se točno statistiko sedanjega stanja ŠO v okraju. Daje naj posamezniku pobude in pomoči, da v svojem delokrogu pripravi tla ŠO tam, kjer ga še ni oziroma poglobi in razmahne tam, kjer je že bil. Skrbi naj dalje za razprodajo knjižnice ŠO med članstvom in otroci.
5.	Gospodarska osamosvojite v Š O.
Predlog: Skupščina apeliraj na članstvo, da sprejme kot svojo častno obveza napram organizaciji sklep:
1. Za 1. december 1924 oziroma na nedeljo za njim se priredi na vseh šolah prireditev, katere čisti donos naj še vo-tira narodno - prosvetnemu odseku UJU. Tam kjer bi prireditev z vstopnino nikakor ne bila mogoča, naj se priredi brez vstopnine, v goli šolski sobi. Ta naj obsega točke, ki ne zahtevajo niti odra. niti garderobe: petje, deklamacije. Brez take, vsaj za moralnim uspehom stremeče prireditve naj bi ne ostala prav nobena šola. Izikazi vseh teh prireditev se priobčijo v •Prosveti«.
6.	Vsak v UJU organiziran učitelj-razrednik prevzame dolžnost, da razpeča vsaj 3 izvode vsakega zvezka »Šolskega odra« ter dovoli, da se mu pošljejo ti izvodi, takoj ko izidejo, z računom in položnico vred.
S prvim predlogom se bo dobila glavnica, ki bo za najnujnejši prvi začetek morda zadostovala, z drugim pa se doseže razprodajo naklade in zvišanje prihodkov od odstotka, ki ga po dogovoru plača tiskarna poverjeništvu za narodno - prosvetni sklad in od tantijem. Upoštevam tu samo finančni uspeh.
7.	Pri reševanju ostalih nujnih in aktualnih vprašanjih ŠO naj — po principu diferencijacije dela — sodeluje čim najširši krog. Naloga centrale pa je, da na tak način dobljeni materijal sortira, črpa iz njega smernice svojega dela ter skrbi za strokovnjaško pomoč.
8.	Vprašanje repertorja.
Izdaja se naj samo igre, ki so v vseh
ozirih neoporečene. Biti morajo tenden-čne v plemenitem zmislu. Oceno naj izvršuje kritik ali več kritikov, ki so obenem tudi dobri otroški psihologi. Prednost naj se daje igram, ki bodo vzgoje-vale ljubezen do ujedinjene domovine, posebno pa še znova dramile spomin na našo iredento. Zbere se naj vsaj naslove vseh primernih pesmi deklamovank.
9.	Vprašanje odra, kulis, garderobe itd.
Izdelai se naj načrt za cenen, praktičen, zložljiv oder. Zberejo naj se skice za enostavne, v čim največ igrah porab-
ne kulise. Pokrene naj se vprašanje ustanovitve okrajnih šolskih garderob, ki bi bile proti obrabnini na razpolago vsem ŠO v okraju. Geslo bodi: V vsako šolo — šolski oder! Pri igrah, ki jih bo izdajal centralni narodno - prosvetni odsek, naj bo tudi kratka karakteristika nastopajočih oseb ter dejanja. Mnogo bi bilo olajšano delo tudi z navodili za šminka-nje. masko, lučne efekte, sploh vse tehnične pripomočke.
10.	Vprašanje statistike in propagande.
Uvede naj se obvezno poročanje o prireditvah okrajnemu odseku ŠO. V to svrho naj se razmnoži vse za statistiko važne rubrike obsegajoč formular. Okr. odseki pošiljajo centrali letni pregled o delovanju ŠO v okraju.
Centrala naj skrbi, da se bo naše delo videlo in primerno ocenil^ tudi v široki javnosti. Poročanje o prireditvah v dnevno časopisje naj v prvi vrsti po-vdarja pomen istih in nai ostane v rokah prireditelja samega, bodi pa njegova dolžnost.
11.	Stanovsko delo je stanovska dolžnost.
12.	Prostor za šolski oder.
Razmahu prosvetnega delovanja uči-
teljstva je največja ovira pomanjkanje primernih lokalov. Vsaka nova šolska stavba, ki se bo gradila, naj ima primerno veliko telovadnico s stalnim šolskim odrom. Na eno- in dvorazrednicah pa bodi učna soba tako velika, da se lahko v njej prirejajo mladinske igre.
Naše knjižnice.
Glede knjižnic naj povzemamo glavne misli iz izčrpnega referata, ki ga je objavil tovariš Ivan Dimnik v »Prosveti« št. 8 in 12: »Dviganje prosvete v narodu s knjigo in organizacija naših knjižnic«.
1.	Knjiga je najprimernejša oblika narodovega prosvečivanja, zato mora biti naša skrb. da infiltriramo ž njo najširše mase narodove. Naš temeljni princip bodi: Vsaka šola imej čim bogatejšo šolsko, mladinsko, poleg nje pa še javno ljudsko knjižnico.
2.	Naša prizadevanja bodo rodila poln uspeh šele, kadar bodo strogo sistematična. To dosežemo:
a)	pri mladinskih (šolarskih) knjižnicah:
S sistematičnim, intenzivnim vzgoje-vanjem mladih bralcev potom čim boljšega mladinskega leposlovnega lista; s pomnoževanjem dobre mladinske literature, literaturo s podporo našim mladinskim pisateljem, podporo pa s čim največjo dosegljivo razprodajo založenih knjig.
Razprodaja naj se pospeši s tem, da izdaja Učiteljska tiskarna začetkom vsa.-kega leta čim obširnejši katalog vse mladinske literature, da si pridobi čim širši krog stalnih odjemalcev, z organizacijo prodaje knjig v krogu staršev in otrok samih.
Treba je dalje doseči, da se zvišajo dotacije krajnim šolskim svetom za šo-larske knjižnice. Razven tega je treba organizirati šolski oder, ki bo lahko sčasoma postal stalen in znaten vir za po-množevanje in popolnjevanje šolskih knjižnic. Obnesla se mi je tudi zbirka prostovoljnih najmanjših prispevkov (stalnih), ki jih zbirajo otroci sami; taka zbirka je, kakor sem spoznal, velike važnosti zlasti z vzgojne strani.
b)	Pri društvenih, javnih ljudskih knjižnicah:
S tem, da vzbudimo smisel in veselje do knjige, bi dali najboljšo podlago tudi društvenim in javnim ljudskim knjižnicam. Take, kot so zdaj. je namreč v večini slučajev vseeno, če bi bile ali ne. Naj bo knjižnica še tako bogata:, še tako izbrana, v še tako veščih rokah, še tako idealno urejena — če je nihče ne uporablja — je mrtva. V največ slučajih bi jih bilo nujno treba preorganizirati iz dna, za to ni ne volje, ne sredstev in bi tudi ne rodilo uspeha, dokler nima duševnega stika s široko maso ljudstva. Ta stik pa bi mogla doseči edino šola; zato je treba začeti s snovanjem javnih ljudskih knjižnic v šolah. Kako bi naj bile te urejene na znotraj, bo najboljše pokazalo izkustvo.
Važno je, da zberemo vse podatke o poslovanju naših knjižnic, ki že poslujejo ponekod.
TISKOVNI ODSEK:
2. Naš tisk in naše naloge za osvojitev javnega mnenja, referent tov. Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tovariša«.
Organizacija z ozirom na javen tisk.
1.	Najvažnejši in najodločilnejši faktor javnega mnenja je časopisje.
2.	Našemu stanu in šoli nasprotno časopisje dosledno ustvarja šoli in našemu stanu neprijazno javno mnenje v narodu.
3.	Edina protiutež temu neprijaznemu javnemu mnenju za šolo in naš stan ter edino sredstvo za borbo proti širjenju takega javnega mnenja je napredno časopisje.
4.	Učiteljstvo se je dosedaj premalo posluževalo izvenstanovskega naprednega javnega časopisja, da bi ustvarilo našemu stanu in šoli prijazno javno mnenje v narodu, in je dosedaj premalo podpiralo to časopisje s poročili občejav-nega, kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socialnega značaja, da bi se potem to časopisje tudi lahko razširilo in ukoreninilo med narodom.
5.	V to svrho je potreba organiziranega sodelovanja učiteljstva pri izven-stanovskem javnem časopisju.
6.	Vsaka socialna skupina, ki se hoče uveljaviti v javnosti, ne sme idej in zahtev širiti le v lastnih vrstah, temveč mora gledati, da prodre z njimi tudi v javnosti.
7.	Nikdar ne smemo pričakovati, ko smo svoje zahteve obrazložili v stanovskem tisku, da se bo javnost potem sama potegovala za te naše zahteve, ali da bi jih začelo časopisje samo širiti.
8.	Kdor hoče, da bo zavladalo za učiteljstvo in šolstvo prijazno javno mnenje v narodu, ta se mora poslužiti izvenstanovskega javnega časopisja in se mora pridružiti organizaciji učiteljstva za dopisovanje v javne liste ter mora s pomočjo dobrih dopisov skušati širiti napreden tisk v narodu. V prvi vrsti pa bi bilo za to treba še enotne in prave vzgoje in organizacije za časnikarsko delo učiteljstva.
9.	Pričeti bo treba buditi vse zaspance in bojazljivce med učiteljstvom, ki nikdar ne vzamejo v roke peresa, da bi poročali listom o dogodkih in kultur-no-gospodarsikih ter političnih potrebah ljudstva iz svojega okraja in bi jih bilo treba za to delo organizirati; na drugi strani bi bilo treba ustvariti stalen kader, (nekak dopisni urad učiteljstva), ki bi vse napredno časopisje stalno in dosledno informiral o vseh naših prosvetnih, šolskih, stanovskih zahtevah in ustvarjal nam prijazno javno mnenje, potom javnega časopisja; na tretji strani bi bilo potreba organizirati tudi obrambno delo na napade v časopisju, s tem, da bi si porazdelili časopise, katere bi zavračali in časopise, v katere bi dopisovali. Dopisniki bi moral biti v stiku za enotno postopanje in taktiko.
ODSEK ZA STANOVSKI NARAŠČAJ.
3. Vzgoja našega stanovskega naraščaja za izvenučno delovanje učiteljstva,
referent tov. Andrej Škulj iz Ljubljane :
Vzgoja stanovskega naraščaja.
1.	Napredek šole in prosvetnega dela med narodom, moč naše organizacije in po njej ugled učiteljstva sloni v bodočnosti na našem, za šolsko in in izvenšol-sko delo dobro pripravljenem naraščaju.
2.	Odsek za »Stanovski naraščaj pri poverjeništvu UJU s tozadevnimi okrajnimi odseki na sedežih državnih učiteljišč naj s smotrenimi predavanji, poučnimi zleti in prijateljskimi sestanki pomore jo k vzgoji in pripravi našega.naraščaja, da se bo vsak naš bodoči učitelj zavedal svojega zvanja ter z vso vnemo in prevdarkom nadaljeval v započetem prosvetnem in gospodarskem delu med narodom.
3.	Okrajni odseki naj sporazumno s centralnim odsekom in okrajnim učiteljskim društvom dotičnega okraja, poskr-be za predavanja, sestanke in morebitne prireditve primeren lokal. V tem lokalu naj bi bil po možnosti sedež okrajnega učiteljskega društva, okrajna učiteljska knjižnica in čitalnica.
4.	V svrho čimvečjega razmaha iz-venšolskega gibanja naše jugoslovenske učiteljske omladine je nujno potrebno, da
se ustanovi posebno glasilo za naraščaj. »Učiteljska Omladina«, glasilo jug. učit. omladine. Izdajatelj UJU pov. Ljubljana. To glasilo naj tvori vez med naraščajem vseh učitetjišč v državi.
Tehnično izvedbo oskrbi tozadevni centralni odsek sporazumno z glavnim urednikom »Učit. Tov.«
5.	Uspešno delovanje odsekov za naraščaj je odvisno od povoljnega gospodarskega stanja. Osnuje se v to svrho »Učiteljiščniški sklad«, ki ga opravlja centralni odsek pri pov. UJU in se iz njega prispeva posameznim okrajnim odsekom sorazmerni zvezek po številu vsakoletnih učiteljiščnikov in učiteljiščnic 4. letnika.
V ta sklad prispeva vsak organiziran učitelj potom svojega društva letno 10 Din. Prispevek se plača s članarino.
6.	Po možnosti se krijejo s tega sklada potrebe za izboljšanje socialnega položaja naraščaja za časa študij.
7.	Primerno podporo naj preskrbita tudi »Konvikt« in »Učiteljski dom«.
Opomba: Sprejet je bil tudi enoten načrt predavanj za učiteljski naraščaj za oba odseka na sedežih državnih učiteljišč.
GOSPODARSKI ODSEK.
4. Naše gospodarske ustanove in moralna podpora s strani organizacije, referent tov. Rado Grumiz Ljubljane.
Gospodarska organizacija.
1.	S smotrenim in organizatoričnim delom dvignemo svojo stanovsko gospodarsko organizacijo na višek popolnosti.
2.	V dosego tega morata obe organizaciji delovati pararelno kot neraz-družna celota.
3.	Preorientirati se moramo gospodarsko, ker je sicer naša stanovska organizacija nepopolna in pomanjkljiva, uspehi pa mnogo manjši.
4.	Vsak posamezni član te naše skupne organizacije mora storiti v polni meri svojo dolžnost tudi v gospodarskem zmislu in to z zavestjo, da kar korist» organizaciji, koristi samemu sebi.
5.	Če bomo gospodarsko močni, bomo močni tudi stanovsko.
6.	Gospodarsko krizo, ki jo preživljamo, bomo prestali le v skupnem orga-nizatoričnem delu, če se zavedamo svojih dolžnosti in položaja, v katerem se nahajamo.
7.	Pomagajmo svojim gospodarskim ustanovam z nasveti in predlogi, zavra-čajmo in obsojajmo pa vsako negativno delo. ki skupnosti le škoduje in jo ruši.
8.	Vsak organiziran uči-telj(ica) bodi član vseh n a -
'ših gospodarskih zadružnih organizacij in društev.
9.	Naročajmo vse svoje (literarne, pisarniške, šolske in druge potrebščine in učila pri svojih lastnih podjetjih in naši Tvornici učil, ker jim s tem osiguramo njihov obstoj, skupni organizaciji pa postavimo temelj lepše bodočnosti.
10.	Nalagajmo vse denarne zneske v naših denarnih zavodih, ki naj postanejo takorekoč centri našega gospodarskega gibanic in razvoja.
11.	Ogibajmo se tujega kapitala, ki razjeda vse naše delo, skrbimo pa, da bomo imeli dovolj lastnega kapitala na razpolago, da ž njim svojo stanovsko gospodarsko organizacijo okrepimo in dvignemo.
12.	Socialna ustanova učiteljstva Slovenije. Sklep: Učiteljstvo pozdravlja ta socialni pokret v dobrobit našega stanu. Uvideva pa, da je ta ustanova v okviru predloženih statutov neizvedljiva. Odsek, ki je deloval na teh statutih, naj zadevo v okviru in sporazumu z odborom »Učiteljske samopomoči« znova prouči in najde pot za izvedbo in uresničenje te prepotrebne ustanove z reorganizacijo »Samopomoči« v smeri, da nudi svojim članom pomoč tudi v slučaju bolezni.
13.	Prirejajo naj se stanovski gospodarski tečaji, v katerih se bo predavalo o stanovskih in narodno - gospodarskih vprašanjih.
KULTURNO - PEDAGOŠKI ODSEK.
5. Organizacija kulturnega gibanja našega stanu, referent tov. F r. Martine iz Št. Janža pri Ptuju.

Organizacija kulturnega gibanja našega stanu.
1.	Da se izvede strokovno - kulturni del svrhe naznačene v pravilih UJU, čl. 2. ter podrobno opredeljene v pravilniku UJU, poverjeništvo Ljubljana § 21. b) 4. (smoter (kulturnega pedag. odseka), v kolikor zadeva ista organizacijo kulturnega gibanja našega stanu, ki je istovetna z organizacijo samoizobraževalnega dela učiteljstva, včlanjenega v UJU. poverjeništvo Ljubljana, je izdelal načelnik kulturno - pedagoškega odseka s sodelovanjem članov tega odseka osnutek or-ganizačnega načrta, na podlagi katerega naj bi se organiziral ves naš duhovni po-kret. (Načrt je bil priobčen v »Popotniku« št. 1, leta 1923.).
2.	Načrt temelji na načelu delovnega zadružništva, ki je najbolj prikladna oblika organiziranega duševnega dela z ozirom na ekonomsko izrabo sil in sredstev ter popolnoma ustreza notranjemu ustroju, ki je takemu delu lasten. Kot temeljne edinice. na katerih sloni zadružno delo za nadaljno izobrazbo učiteljstva, so zamišljeni pedagoški odseki pri okrajnih učiteljskih društvih. Ti odseki morajo biti v stalnih stikih s centralnim odsekom pri UJU, poverjeništvu Ljubljana. Način1 stikov urejuje načrt, v katerem sta isiočasno opredeljeni tudi vprašanji ini-cijative in usmerjenja. Upoštevana je (končno tudi potreba propagande na znotraj in na zunaj, od katere je v veliki meri odvisen uspeh vsega pokreta.
3.	Poziv uredn. »Popotnika« (predstavnika centr. pedag. odseka), ki je bil priobčen obenem z osnutkom načrta za duhovno organizacijo učiteljstva v zgoraj navedeni številki »Popotnika«, naj skoraj dobi poročila o tem, kako se okraj ni odseki ustanavljajo in delujejo, ni našel od strani okrajnih učiteljskih društev odziva. To znači, da med večjim delom učiteljstva še ni dovolj krepko občutena potreba po zadružnem strokovnem in obče kulturnem samoizobra-ževalnem delu. Številni tovariši pa se zavedajo, da svrha našega udruženja ni samo stanovsko-borbena, temveč tudi strokovno-kulturna, a ti niso na jasnem, kako naj se ta del svrhe smotreno izvede.
4.	Naloga centralnega kulturno-pedagoškega odseka UJU, poverjeništvo Ljubljana je. da pripravlja intenzivno in sistematično zasnovani propagandi tla za realizacijo načrta duhovne organizacije učiteljstva. Zbujati mora razpoloženje in ustvarjati potrebo .po organiziranem delu za nadaljno izobrazbo ter širiti razumevanje za zadružni značaj takega dela med širokimi vrsitami učiteljstva, včlanjenega v našem udruženju.
5.	Upoštevaje dejstvo, da So nosilci vsakega novega gibanja vedno le po-edinci, morajo člani kult.-pedag. odseka iskati direktnih stikov s tovariši, v katerih je razumevanje za duhovno organizacijo že dozorelo. Vzporedno s propagando ideje bo z njihovo pomočjo mogoče postopno tudi podrobno izvesti organizacijo- za nadaljno izobraževanje našega stanu z ustanavljanjem pedagoških odsekov pri okrajnih učiteljskih društvih, financiranja teh odsekov od strani ministrstva prosvete in še z drugačnimi sredstvi, ki se organizačnim pooblaščencem zde primerna.
6.	Od nestrokovnjaških predavanj ima učiteljstvo le malo haska. Ker podeželsko učiteljstvo nima priložnosti, poslušati predavanja na univerzi, naj prosvetno ministrstvo financira predavanja strokovnjakov na zborovanjih stanovskih organizacij. Stanovske organizacije sestavijo evidenco strokovnjakov, ki bi prišli v poštev. Tako bi se lahko sistematično poglabljala naša izobrazba in bi se vsaj deloma ustreglo naši dolgoletni želji po višji izobrazbi.
7.	Skupščina odklanja brezplačne uradne konference, ker ne prinašajo uči-teljstvu onega haska, ki bi odtehtal gmotne žrtve posameznikov.
8.	Prosvetni oddelek v Ljubljani z dne 5. junija 1924. št. 8585 poziva učiteljstvo glede dopusta za višjo pedagoško šolo in za konservatorij »Glasbene Matice« v Ljubljani. Od prosilcev pa se zahteva, da niso stari nad 30 let in da so samskega stanu. — Naj se odpravi predpisana starost v takih slučajih.
9.	Odlok ministrstva za prosveto O. N. z dne 23. maja 1924, št. 25.519 zahte^ va, da je polovico prihodkov Vidovdan-ske prosiave poslati ministrstvu prosvete za narodno prosvečivanje. Tudi v tej zadevi naj UJU ukrene, da se ta odtok začasno sistira.
10.	Poverjeništvo UJU Ljubljana deluj na to, da se naredba ministrstva
prosvete, ki ureja višje pedagoške šole, izpremeni tako. da bodo ti zavodi do končne zakonite ureditve vprašanja učiteljske izobrazbe dostopni vsemu uči-teljstvu in bodo služili le splošni strokovni učiteljski izobrazbi.
11. Ker uvidevamo, kakšne strašne rane seka alkoholizem našemu narodu in ker spoznavamo ves njegov slab vpliv na vzgojo in pouk našega narodnega naraščaja, poživljamo vse učiteljstvo. da posveti vse svoje zmožnosti in vso svojo dobro voljo protialkoholnemu delovanju. — Da se pa bode to vršilo smotreneje, predlagamo:
a) Vsem okrajnim učiteljskim društvom se svetuje, naj tekom prihodnjega leta obravnavajo to vprašanje na svojih zborovanjih, b) Skupščina pozivlje širši sosvet, da isto vprašanje stavi na dnevni red prihodnje pokrajinske skupščine, c) V okrilju naše organizacije naj se osnuje odsek, ki bode dajal temu delovanju smernice.
STANOVSKO - POLITIŠKI ODSEK.
6. Najnujnejše smernice za poslovanje naše organizacije, referent tov. Rudo f D o s t a 1, strokovni tajnik v Ljubljani.
Smernice za poslovanje naše organizacije.
1.	UJU poverjeništvo Ljubljana je stanovska organizacija, ki temelji na načelih jugoslovanske narodnosti in demo-kratizma.
2.	Težišče naše stanovske organizacije leži v okrajnih društvih.
3.	Okrajno učiteljsko društvo združuj vse učiteljstvo svojega okraja na podlagi iskrenega tovarištva, temeljnih naprednih vzgojnih in jugoslovanskih načel.
4.	Okrajno učiteljsko društvo prirejaj po možnosti mesečna zborovanja.
5.	Na zborovanjih naj prevladujejo predavanja in referati o stanovskih vprašanjih. Debati je posvečati posebno paž-njo, ki naj se je udeležujejo razni člani, ne vedno eni in isti. Predsednik uvajaj v debato in društveno poslovanje sploh predvsem novince in mlajši naraščaj.
6.	Zborovanja naj bodo ogledalo in odsev živahnega ter intenzivnega stanovskega življenja in stremljenja vsega članstva okraja.
7.	Vsako okrajno društvo posluj na podlagi vzorno izdelanega poslovnika.
8.	Okrajno društvo poročaj o svojem stanovskem gibanju stalno in izčrpno. Za resolucije in predloge, ki jih društvo želi objaviti v stanovskem listu, naj to izrecno izjavi. Uredništvo jih mora nato objaviti, odgovornost zanje prevzema dotično okrajno društvo.
9.	Okrajna učiteljska društva vodijo evidenco neorganiziranih in članov, ki se ne udeležujejo društvenih zborovanj. ,
10.	Poverjeništvo objavljaj vse važnejše organizačne zadeve, sklepe in sprejete resolucije ter predloge ožjega in širšega sosveta v stanovskem glasilu.
11.	Okrajna društva poslujejo s centralo v Beogradu potom poverjeništva.
12.	Poverjeništvo tvori vez med okrajnimi društvi in centralo v Beogradu.
13.	»Načrt poslovnika učiteljskega društva za marenberški okraj naj se da v razpravo okrajnim učiteljskim društvom, katerim naj ga poverjeništvo razpošlje.«
OBRAMBNO - PRAVNI ODSEK.
7. Posebni disciplinarni predpisi po čl. 170. čin. zakona in posebna ocena po čl. 72. čin. zakona za učiteljstvo, referenta tov. H i n k o Šumer iz Šmarja in tovariš Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku.
Disciplinarni predpisi za učiteljstvo.
I.	Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo so neobhodno potrebni in v zmislu čl. 170. zakona o civilnih uradnikih tudi mogoči; zato zahtevamo za učiteljstvo posebni disciplinarni postopek, kateremu naj da podlago šolski zakon.
II.	Naše najvažnejše zahteve so:
1.	Učiteljstvo naj sodi disciplinarni senat, obstoječ iz strokovnjakov, katerega člani naj bodo:
a)	šef prosvetnega oddelka ali njegov namestnik;
b)	1 prosvetni inšpektor (višji šolski nadzornik);
c)	1 okrajni šolski nadzornik ali njegov namestnik;
č) 2 voljena zastopnika učiteljstva;
d)	disciplinarni tožitelj iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ki je stalno pri-deljen prosvetnemu oddelku„
2.	Prizivna instanca naj bode ministrstvo prosvete. Upravno sodišče in dr-
žavni svet naj le razsodi v slučaju, ako se je pri preiskavi kršil zakon.
3.	Denarne globe naj odpadejo popolnoma.
4.	Disciplinarne preiskave se ne sme otvoriti na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov.
5.	Vsako ovadbo dobi obdolženec takoj v izjavo, tako dobi tudi vpogled v vse akte pred disciplinarno preiskavo.
6.	Preiskavo vodi okrajni šolski nadzornik s pomočjo voljenega učiteljskega zastopnika.
7.	Preiskave se imajo smatrati kot nujne in rešiti praviloma najkasneje v roku treh mesecev.
III. UJU poverjeništvo Ljubljana predloži osnutek disciplinarnih predpisov glavnemu odboru UJU v Beogradu, ki naj deluje na to, da se ti predpisi uzakonijo.
Javna ocena učiteljstva.
L Na osnovi člena 72. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki določa, da ocenjanje po uradniškem zakonu ne velja za nastav-nike vseh šol, zahtevamo, da se vnesejo v novi šolski zakon določbe o službenem ocenjevanju učiteljstva, ki bodo odgovarjale modernemu načinu ocene.
II.	Moderni način ocene mora temeljiti na sledečih načelih:
1.	Ocena mora biti javna, t. j. z ozirom na ocenjenega.
2.	O oceni odločaj komisija strokovnjakov.
3.	Učitelj (ica) ima pogled v oceno, se sme zoper slabo oceno pritožiti in v slučaju potrebe zagovarjati.
III.	Slovensko učiteljstvo se je dolga desetletja borilo za tako moderno oceno, jo doseglo po prevratu in ima že od leta 1920. v veljavi predpise, ki1 odgovarjajo modernemu načinu in postopanju pri ocenjevanju. (Naredba poverjeništva za uk in bogočastje o usposobljenostnem oce-njanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. »Uradni list« II. letnik, št. 52, točka 194.* Zato zahtevamo, da se slični moderni predpisi o ocenjevanju vnesejo tudi v novi šolski zakon in se tako zakonitim potom za-brani možnost ocenjevanja po zastarelem in nemodernem načinu.
ODSEK ZA OBMEJNO ŠOLSTVO IN NEODREŠENO OZEMLJE.
8.	Položaj obmejnega šolstva in koraki za od pomoč, poročal A. Hren iz Studencev pri Mariboru.
2e nad dve leti povdarjamo v svojem stanovskem glasilu in na svojih skupščinah veliko važnost našega obmejnega šolstva, ki ni samo eminentno narodnega in kulturnega, ampak prav tako državno-obrambnega pomena, sklicujemo seje in sestanke, sklepamo in razpošiljamo resolucije ter razpravljamo tudi v javnosti to vprašanje, vendar ne dosežemo prav ničesar za Izboljšanje položaja. — Vse naše narodno preroje-valno in državno-obrambno delo na naši jezikovni in državni meji — kolikor se ga sploh vrši — sloni na šoli in učitelj-stvu. je več ali manj le slučajnostno brez pravega sistema, prepuščeno dobri volji in spretnosti posameznih idealnih delavcev, kateri žrtvujejo čas. zdravje in pogosto še že itak skromna sredstva. Zato pa prejmejo ti delavci v najboljšem slučaju kako papirnato priznanje in imajo lahko »tolažilno« zavest, da ostanejo ravno zato, ker so kolikortoliko dobri narodno kulturni delavci, še nadalje na onih od sveta in prometa oddaljenih mestih.
Naše šole so še danes — po petih letih osvobojenja — po veliki večini v slabem stanju, zelo pomanjkljivo preskrbljene z učili in knjižnicami ter le za silo zasedene z začasno nameščenim učiteljstvom.
Vzroki:
a)	Davčne razmere naših obmejnih šol še sedaj ali niso urejene, ali oa šolske občine ne morejo zmagati velikih stroškov za popravo in vzdrževanje šolskih poslopij, oprave, nabavo učil in knjižnic, kar se je uničilo in poškodovalo ob času prevrata po obmejnih četah.
b)	Učiteljstvo ne more izhajati s svojimi prejemki, ker so zaradi slabih prometnih sredstev in oddaljenosti življenjske potrebščine mnogo dražje od onih v zaledju. Da se temu odpomore, je treba nujno storiti sledeče:
1. Davčne razmere obmejnih šolskih občin naj se čimpreje urede. Revnejšim šolskim občinam naj se da za popravo in vzdrževanje šolskih poslopij, oprave, za
* Zbirka F i n k: I. št. 49, 60, 64. 79; II. št. 25 in III. št. 46, 47 in 76.
nabavo učil, učnih pripomočkov učencem in knjižnic — v kolikor ne zmorejo same pokriti stroškov — primerna državna ali pa privatna podpora. Glede knjižnic se posebno priporoča, da se vsaj za prvo silo nemudoma osnuje vsaj nekaj takozvanih potovalnih šolskih knjižnic za naše obmejne kraje potom prosvetnega fonda ali pa potom privatnih institucij (CMD).
¡2. Organizacija in oblasti naj skušajo doseči uveljavljenje ugodnosti § 40. o draginjskih dokladah in § 137. uradniške pragmatike o štetju službene dobe tudi za naše obmejne kraje, med katere je šteti zaradi izrednih razmer — celo Prekmurje.
Ker pa je uveljavljenje teh dveh §§ za naše kraje še zelo daleč, če že ne — po sedanjih razmerah in izkušnjah sodeč
—	izključeno — narodno prerojevalno in državno-obrambno delo na meji pa zelo, zelo nujno in neodložljivo, smatramo za potrebno:
a)	Šolska uprava naj da učnim osebam, katere so že uslužbene na obmejnih šolah, ali pa katere ondi namešča pismeno obvezo, da imajo po najmanj petletnem zadovoljivem službovanju na meji brezpogojno prednost pri kompe-tencah za ugodna mesta v zaledju pred drugimi prosilci. Ta obveznost naj bode šolski upravi sveta in ne samo prazna obljuba in vaba.
b)	Za učiteljstvo — pa tudi za dobre narodno-kulturne delavce drugih stanov
—	naj se dosežejo od privatnih institucij (CMD) — katerim prispevaj tudi država
—	gmotne podpore. Te podpore pa naj bodo popolnoma individualne z ozirom na narodno kulturno in državno obrambno delo. ki ga vrši dotičnik. kakor tudi z oziram na krajevne razmere in osebne potrebe. Pri teh podporah naj se postopa strogo objektivno in jo naj dobi le tisti, kateri je je vreden — in potreben.
3.	Narodno prerojevalno in državno-obrambno delo na meji se naj spravi v sistem, katerega smernice določi posebna anketa, sklicana od naših sedanjih obrambnih društev in na kateri naj bi bili zastopani narodno - kulturni delavci iz naših obmejnih krajev ter Prekmurja, kakor tudi zastopniki drugih važnejših kulturnih in političnih organizacij. Predvsem pa bi morali biti tudi udeležniki te ankete zastopniki državnih oblasti, katerih delokrog sega v obmejne kraje (žandarmerije, finance, sodnije. politične oblasti). Doseči se mora sodelovanje vseh — torej tudi državno-upravnih faktorjev, da se bode pri nameščanju državnih uslužbencev in duhovnikov — postopalo enotno v skupnem soglasju in ravno tako pri podeljevanju raznih koncesij. Le na ta način je možno uspešno narodno prerojevalno in državno-obrambno delo, ne pa tako — kakor je žalibog danes marsikje, da kar učitelj in šola sezidata, to drugi podero.
O vsem tem pa ne morejo odločevati posamezne osebe, ampak le strogo izvedene organizacije, le te morejo nositi tudi veliko odgovornost.
4.	Zato naj se osnuje v vsakem šolskem okolišu nekak »Narodni svet« (podružnica CMD). kateri naj ima le omejeno število članov, kateri imajo delo in potrebe lastnega kraja v evidenci. Vse te posamezne 'korporacije v enem srezu naj se združijo v skupno srezko organizacijo in srezke v okrožno, okrožne pa v oblastno, oziroma pokrajinsko, ki je kot vrhovna organizacija. Oblastna oziroma pokrajinska organizacija naj vzdržuje stik z okrožnimi, srezkimi in krajevnimi organizacijami s svojim posebnim stalnim potovalnim informatorjem, ki jih vzpodbuja k delu. sprejema od njih informacije ter jim sporoča naročila ter ima v evidenci vsa izpraznjena mesta v obmejnih krajih od navadnega finančnega paznika pa tja do vaškega župnika, učitelja, sodnika ali zdravnika.
Najnujnejši koraki:
1.	Prosvetno ministrstvo naj stavi v prihodnji državni proračun večjo vsoto za okrajne učiteljske knjižnice ob meji, posebno v Prekmurju.
2.	Apeliramo na narodno čuvstvova-nje urednikov obmejnih listov in voditeljev strank v obmejnih krajih, da z ozirom na narodnostne razmere in državo ne uporabljajo nekulturne politične bojne metode.
3.	Na manjšinskih šolah — zlasti v Prekmurju — naj se uvede stopnjema v posameznih predmetih slovenski učni jezik. To bode tem lažje, ker ima vse učiteljstvo na teh šolah državni izpit iz slovenščine. (Tako delajo tudi r Avstriji in Italiji).
nek, dosedaj profesor na slov.-nemški realni gimnaziji v Ljubljani, ki je bil pred kratkim imenovan za inšpektorja v ministrstvu prosvete.
—	Za šefa prosvetnega oddelka pri oblastni upravi v Ljubljani je imenoval minister Korošec prof. Vadnjala, svoje-časnega predsednika viš. šol. sveta. Dosedanji šef prof. dr. Stanko Beuk je poklican na službovanje v ministrstvo prosvete v Beogradu.
—	Podpisano šolsko vodstvo si uso-ja javno zahvaliti Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za poslanih 20 krasnih mladinskih knjig za šolarsko knjižnico in za podporo v znesku 500 Dinarjev — za gledališki oder. Obenem se zahvaljuje i Predsedstvu Kola Jug. sester za poslanih 300 Din v isti namen. Obogateli ste našo šolarsko knjižnico, pomagali ste nam postaviti oder, ki ponosno stoji ob narodni
meji---Bog plati! — Šolsko vodstvo
Turnišče, Prekmurje Rebolj Franc, šol. upr.
—	Začetek šolskega leta. Na srednjih šolah prične pouk 15. septembra. Na ljudskih šolah, ki so v istih krajih, kakor srednje šole, se prične pouk ravnotako, kakor na srednjih šolah. Na deželskih ljudskih šolah pa prične pouk 10. septem-ura. Izpiti in druge priprave se izvrše v času od 1. do 13. septembra, tako da prične pouk s 15. septembrom.
—	Izpremembe v ministrstvu prosvete. V ministrstvu prosvete sta imenovala za referenta dr. Milan Glavinič, dosedanji šef kabineta in Borisav Stanko-vič, šef statističnega odseka v ministrstvu.
—	Višja pedagoška šola v Beogradu.
Glasom odredbe prosvetnega ministrstva bo sprejetih v višjo pedagoško šolo v Beogradu potom natečaja še 22 kandidatov, in sicer 18 učiteljev in 4 učiteljice.
—	Pooblastilo rektorjem in dekanom. Na podstavi člena 11. zakona o obči upravi, člena 28. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto, pooblastila ministrskega sveta št. 8974 z dne 28. novembra 1923. in členov 15., 110. in 135. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pooblaščam rektorje univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, rektorje visoke tehriične šole, visoke veterinarske šole in visoke šole za trgovino in promet, vseh v Zagrebu, nadalje dekana filozofske fakultete v Skoplju in pravne fakultete v Subotici, da smejo opravljati nastopne posle:
1.	Sprejemati v začasno državno službo in odločati o prestanku službe za vse stalne zvaničnike in služitelje, nadalje za vse ikontraktualno (univerzitetno) pomožno učno, upravrto in služiteljsko osebje v mejah otvorjenih kreditov. O prestanku službe po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča odločam sam.
2.	Odločati o prestopu na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine, o 15%-nem zvišku osnovne plače, izpremembi osebnih in rodbinskih doklad, pravici do osebne in rodbinske pokojnine in pokojninskih prejemkov, nadalje do pogrebnine in podpore ob smrti (člen 124. uradniškega zakona) stalnih zvaničnikov in služiteljev.
3.	Izdajati naloge za izplačilo aktivnih in pokojninskih prejemkov vsem uradnikom, zvaničnikom in služiteljem, nadalje vsemu kontraktualnemu osebju na podstavi dekreta in v mejah otvorjenih kreditov.
4.	Ustavljati izplačila vseh aktivnih in pokojninskih prejemkov po dekretu ali po zakonu.
5.	Dajati naloge za izplačilo vseh materialnih izdatkov v mejah otvorjenih kreditov.
6.	Dajati odsotstva po privatnem poslu vsem uradnikom in ostalim uslužbencem, in sicer največ po 14 dni.
7.	Sklepati zakupne (najemne) pogodbe v mejah dovoljenih (kreditov. Pogodbe, za katere je treba po zakonu višje odobritve, se morajo pošiljati meni v odobritev.
Posle pod 1. že opravljajo gorenje osebe po pooblastilu z dne 31. maja 1924., št. 5168; vse ostale posle pa bodo opravljale od onega dne, ko likvidirajo pokrajinske uprave.
V Beogradu, dne 24. julija 1924., P br. 7342. Minister za prosveto: Pri-b i č e v i č s. r. — Razglašeno v Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 178, izdanih dne 6. avgusta 1924. (Prilog XXXVII. .— 1924.) — Ur. list, št. 75. od 12. avgusta 1924., nar. štev. 231.
—	Česar ne veš vprašaj Univerzalni Informativni Biro »Argus«, Knez Mihailo-va ul. 35. Tel. 6—25. Beograd (Pasaž Akademije Nauka).
—	Šolske lekarne. Ministrstvo prosvete je na predlog glavnfega prosvetnega in sanitetnega sveta odredilo, da morajo imeti vse šole svoje lekarne kakorš-no je konštituiral Kosta Antonijevič, lekarnar t Beogradu. Stala bo z navodilom
vred 600 Din, ki jih morajo staviti krajr.: šolski sveti v svoje proračune. Mnogo šol po Sloveniji že ima svoje lekarne in ni pravzaprav to nič novega, prav pa je, da se uvedejo v vse šole. Na kmetih se jih bodo posluževali lahko tudi šoli-od-rasli, — tako piše »Slovenec«.
Nasilia novega režima.
ŠEF PROSVETNEGA ODDELKA DR. STANKO BEUK.
»Slov. Narod« (št. 187, od 14./8. 1924) piše: Pred kratkim smo prinesli novico, da je prosvetni minister dr. Korošec telegrafično odstavil dosedanjega šefa prosvetnega oddelka za Slovenijo dr. Stan. Beuka, na njegovo mesto pa postavil nekdanjega predsednika višjega šolslkega sveta profesorja Vadnjala. ki ga je s tem vsej javnosti predstavil kot zaupnika klerikalne stranke. Brez dvoma so prosvetnega ministra napotili do tega, za naše šolstvo in prosvetno delo, sploh za udejstvovanje ustavne državne ideje pri šolski vzgoji, usodnega koraka strankarski, osebno-partizanski motivi. Menda ni poštenega človeka, pa naj si bo te ali one stranke, ki bi mogel dosedanjemu načelniku g. dr. Beuku očitati nekorektnosti in pristranosti v njegovem službenem poslovanju. Nasprotno: poznamo ga iz dobe, ko je 'kot predsednik višjega šolskega sveta vršil na včasih kaj burnih sejah te korporacije svoj nelahki posel z izredno taktnostjo in obzirnostjo. Vsled svoje pravicoljubnosti in objektivnosti je moral včasih celo pri svojih političnih somišljenikih čuti očitek »klerikalnosti«, češ, da se preveč ozira na Slomškarje ter da zapostavlja člane UJU vsled naklonjenosti do klerikalcev.
Sedaj pa mora mož kot prvi vseh slovenskih višjih uradnikov občutiti, kako se izvaja režimsko načelo »zakona, reda in pravice«. Dr. Beuk je prvi, ki je padel kot žrtev sovjetsko-republikanske-ga vetra. Silno se jim je mudilo zlasti v prosvetni upravi, da so odslovili moža, o katerem vedo, da bi po svojem odločnem značaju ne hotel in ne mogel biti slepo orodje za vse mahinacije, ki jih nameravajo klero-radičevci na šolskem polju v bližnji prihodnosti prakticirati. Res, da so padec hoteli vsi videzno ublažiti s tem, da so pozvali dr. Beuka v ministrstvo kot referenta. Toda, kdor ve, da pomeni za slovenskega uradnika poziv v ministrstvo v Beograd v današnjih prilikah gmotno in osebno žrtev, bo smatral tako »odlikovanje« za hudomušno ironijo. »Promoveatur, ut amoveatur!« ima v tem slučaju kaj hinavsko lice. Navidezno kavalirska kretnja političnega rokovnja-štva!
Naše učiteljstvo bo moža, ki je nad tri in pol leta deloval v prospeh našemu šolstvu, vedno blagohotno naklonjen težnjam in upravičenim željam posameznih učnih oseb in strank, ohranilo v najboljšem, hvaležnem spominu. Upamo, da ni več daleč čas, ko dobi odslovljeni šef popolno zadoščenje za svojo nezasluženo odstramtiv s sedanjega službenega mesta. — Svaka sila do vremena!
Učiteljski pravnik.
INTERPRETACIJA URADNIŠKEGA ZAKONA/
K izvršitvi zakona o civilnih državnih uslužbencih. (Po zagrebškem »Našem Glasu«.) V ravnanje državnim uslužbencem prinašamo mnenje stalne komisije o spornih in nejasnih odredbah zakona o civilnih državnih uslužbencih. To mnenje služi državnim oblastem kot avtentična interpretacija zakona.
1.	Na vprašanje o tolmačenju prvega odstavka čl. 245. zakona je komisija mišljenja, da bi bilo treba najpreje zbrati podatke onih ministrstev, ki imajo potrebo. da se ta določba izvede. Nato bi moral predpisati ministrski svet uredbo, s katero bi označil stroke, za katere se dovoljuje prestop iz nižje v višjo kategorijo po Čl. 245. Komisija izrecno poudarja svoje mišljenje, da se čl. 245. ne more uporabljati za one. ki šele prihajajo v službo, temveč samo za one. ki so že državni uslužbenci. Dalje je komisija mnenja, da se oni državni uslužbenci, ki so že vstopili v službo in v nižjo kategorijo po odredbah prehodnih naredb in z izvestnimi beneficijami, ne morejo poslu-žiti določb iz čl. 245. zakona.
2.	Glede Izpitov, predpisanih v členu 54. zakona, smatra komisija za potrebno, da se takoj pozove vsa ministrstva, da izdajo pravilnike in obrazujejo komisije za polaganje državnega izpita, predpisanega v členu 54.
3.	Na vprašanje, kako da se ima odrediti družinska peozija. ako je upokojen
* »Naš glas«, I. 1924., št. 19., 20.. 21.
državni uslužbenec po starem zakonu, a nastopa primer za odmero te pokojnine v dobi veljavnosti novega zakona, je komisija sledečega mnenja: po členu 146. se vzame kot osnovo osebno pokojnino uslužbenca na dan smrti, in sicer pokojnino po starem zakonu, a od te osnove je treba odmeriti družinsko penzijo po členu 148. novega zakona.
4.	Na vprašanje, kako da se računa efektivno trajanje vojnih službenih let, je komisija mnenja, da se računa v smislu člena 241. stvarno provedeni čas v službi, to je toliko dni v enem letu. kolikor dni je bil dotični stvarno v službi.
5.	Na vprašanje o uporabi člena 43. zakona glede dodatkov za deco, ako zakonca, bodi to aktiven ali upokojen državni uslužbenec, ne živita skupaj, je komisija mnenja, da dobiva dodatek oni izmed soprogov, pri katerem je deca pravno na izdrževanju, brez ozira na to, pri komu da je deca faktično.
(Dalje prih.).
— § Delegacija min. financ je s 1. avg. 1924 ustavila rodbinsko pokoj« nino vsem aktivnim in upokojenim drž. uradnikom. Delegacija se sklicuje na čl.
153	in 154 uradniškega zakona. V členu
154	ne najdemo pravne podlage niti v enem od nam javljenih slučajih; čl. 153 pa pravi sledeče: »Nihče ne sme dobi« vati dveh pokojnin od države. Če ima pravico do dveh, prejema večjo. Aktiv« na uslužbenka ne sme prejemati rodbin« ske pokojnine.« Po tem členu bi bilo upravičljivo, da se ukine osebna pokoj« nina, če bi kdo na katerikoli način pri« šel do dveh osebnih pokojnin. Jasno je tudi rečeno, da se ima aktivni usluž« benki ustaviti rodbinska pokojnina, dasi bi morali priti pri odpravi celibata se« daj tudi slučaji obratnega značaja v po« štev. Očividno je, da loči zakonodajalec v tem odstavku osebno in rodbinsko pokojnino, ker sicer ne bi v istem od« stavku govoril o rodbinski pokojnini, če bi bila ista že v prvem stavku citiranega odstavka zapopadena. Popolnoma na« pačno je, da je delegacija ustavila rod« binsko pokojnino upokojenim državnim uslužbenkam, ker govori člen 153 samo o aktivnih drž. uslužbenkah, da ne sme« jo prejemati rodbinske pokojnine, torej jasno, da upokojene izključuje, ker si« cer bi jih navajal. Ne bomo se bili za pojme vdovnina in pokojnina, ki jo srb« sko tolmačenje meče v en koš; naša do« sedanja zakonodaja pa je oba pojma strogo ločila, ker vdova ne more biti po možu upokojena, temveč le po lastni službi, po možu pa dobi vdovnino ali rodbinsko pokojnino, kakor jo novi za« kon imenuje. Nerazumljivo je, da se za neprevedene drž. uradnike, ki so pod« vrženi paragrafom starih zakonov, upo« rablja sedaj en člen novega zakona, ker v tem slučaju daje država po starem, jemlje pa po novem. Tako so upokojen« ke dobile za vdovnino sledeče dekrete: »... v zmislu čl. 3. in 4. uredbe z dne 28. aprila 1921 D. R. br. 60.000/21 naka« zujem Vam od 1. avgusta 1922 naprej vdovnino letnih 2500 Din dokler osta« nete vdova in pod pogojem, da uživate te prejemke v tuzemstvu.« Seda| pa pride delegacija min. financ in odvzame pridobljene pravice na podlagi čl. 153. novega uradniškega zakona. Ne rekli bi, če bi se čl. 153. izvajal za one, ki so in bodo upokojene po 1. sept. 1923. Še jas« neje pa kaže nepravilno stališče del. min. financ čl. 240. novega uradniškega zakona, ki pravi: »Rodbinam drž. usluž« bencev, ki so jim pripadle rodbinske po« kojnine pred razglasitvijo tega zakona, ostanejo tudi nadalje isti prejemki, v katere se štejejo tudi dosedanje draginj« ske doklade.« — Ta člen torej jasno ka« že, da je delegacija neopravičeno odteg« nila rodbinske doklade, ker jim jih za« kon priznava kot pridobljene pravice in je neobhoden rekurz na višje mesto, da nam prinese jasnost, ker čl. 240. govori ugodno celo za aktivne uslužbenke.
—§ Štetje vojaške službene dobe med vojno v dvojno penzijo. Člen 137. uradniškega zakona odreja v al. 3., da se onim, ki so bili med vojno kot državni uslužbenci v vojaški službi, šteje čas, ki so ga tako prebili, za pokojnino prav tako, kakor se šteje aktivnim častnikom med vojno. — Glede štetja službene dobe med vojno častnikom pa odreja zakon o ustrojstvu vojske v al. 5. čl. 118. sledeče: Leta prebita med vojno se štejejo za pokojnino dvojno, ne glede na to, koliko časa je trajala vojna v dotičnem letu.«
—	Kot dokaz je treba doprinesti dekret, da je bil.dotičnik v času vojaške službe res državni uradnik in vojno uverenje, ki ga dobi pri vojnem okrugu, koliko časa je bil med vojno vojak. Penzijski prejemki se pa v vsakem slučaju odmerjajo od časa, ki šteje v napredovanje in ne od časa, ki šteje v pokojnino.
—§ Naredba, s katero se prepoveduje učnemu osebju in učencem, pristopati k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo. (Služb. Nov. št. 178. od 6. avgusta 1924 pril. XXXII
—	1924 in Ur. list št. 75. od 12. avgusta 1924, ur. št. 233.) Na podstavi člena 16. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odrejam, ker izvestni državni uradniki, kakor učitelji na šolah, a tudi učenci poedinih šol pristopajo h gimna-stično-sportnim društvom in organizacijam, ki imajo separatistično, plemensko ali versko tendenco zoper narodno in državno edinstvo: 1. Noben učitelj na šolah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ne sme biti ne javno rte tajno član takih organizacij. — 2. Učenci katerekoli šole v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ne smejo pristopati k takim organizacijam in biti njih javni ali tajni člani. — Dovoljeno jim je, pristopati k telovadnemu društvu »Sokolu«, ki je znano vsemu slovanstvu ter se imenuje v naši kraljevini ».Jugoslovenski Sokol«. — Če se ne bi izvrševala ta naredba, se bo uporabljala tako zoper šolske uprave in učiteljsko osobje, kakor tudi zoper učence najstrožja zakonska mera kazni, ako ostanejo še nadalje v takih organizacijah ali pristopijo k njim. V Beogradu, dne 25. julija 1024. P. br. 7307. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič, s. r.
—§ Pravila o odsotstvu uslužbencev v resortu ministrstva za prosveto zbog bolovanja in okrevanja. Člen 1. Če državni uslužbenec v resortu ministrstva za prosveto oboli ter ne more priti v službo, mora to takoj, najkesneje pa v 24 urah, naznaniti svojemu neposrednjemu starejšim.
Člen 2. Če traja bolezen dlje nego sedem dni ob znakih težje obolelosti, mora to bolnik ali njegova rodbina iznova prijaviti neposrednjemu starejšim, ki mora to nemudoma naznaniti višjemu oblastvu. Prijavi mora priložiti bolnik izjavo zdravnika, ki ga je zdravil, o trajanju akutne bolezni.
Člen 3. Pristojni starejšina sme v vsakem primeru odrediti zdravniško ugotovitev bolrfikovega stanja.
Člen 4. Če akutno stanje bolezni mine, a je bolniku treba okrevanja (člen 111. zakona o uradnikih), mora bolnik o pravem času zahtevati odobritev za okrevanje; svoje zdravstveno stanje mora pri tem dokazati s komisijskim izpri-čevalom po členu 108. zakona o uradnikih.
Člen 5. Če bolezen ni akutna, nego je treba bolniku samo okrevanja, mora tudi v tem primeru o pravem času zahtevati odobritev za okrevanje po členu 4. teh pravil.
Člen 6. Odsotstvo zaradi okrevanja sme nastopiti bolnik šele po prejeti odobritvi, prej pa samo, če je potreba, da neutegoma nastopi okrevanje, potrjena s komisijskim zdravniškim izpričevalom.
Člen 7. Odsotstvo zaradi okrevanja odobruje do vseh mesecev veliki župan, preko dveh mesecev pa minister.
Člen 8. Vsako bolovanje in okrevanje se mora vpisati v uslužbenski list.
V novi obleki
namreč v rjavo-modro-befl etiketi Je reda) ▼ prometa davno prelzknšeni in priljubljeni »Pravi i FRANCKO V i kavni pridatek« t aabofEkfh, — V varstvo proti pooartdban m na H etiketi posebno iztioefo glavna obeležja, anmrefc hne »Franck« in »kavni mB&Sek«. — »Pravi »FRANCK t z mlinčkom« fc kav* tako potrebe«, kakor začimba juhi. —
Ta pravila predpisujem za vse osebje v resoru ministrstva, ki mi je poverjeno. V veljavo stopijo onega dne, ko se o njih z razpisom obvestijo vsa prosvetna oblastva, kar se mora zgoditi najkes-neje do dne 24. avgusta t. 1.
V Beogradu, dne 24. julija 1924.; P br. 7300. Minister za prosveto: Pri-b i č e v i č s. r.
Razglašena v »Službenih Novinah (kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 178, izdanih dne 6. avgusta 1924. (Prilog XXXVII. — 1924.) — Ur. list, št. 75. od 12. avgusta 1924., nar. št. 230.
—§ Ali se šteje 10% po višek po čl. 7. v pokojnino strokovnim učiteljem? Ministrstvo prosvete je v konkretnem slučaju odmerilo penizijo prevedenemu strokovnemu učitelju z meščanskošolskim izpitom, a mu nd vštelo 10% poviška po čl. 7. čin. zak. in čl. 12. razvrstilne uredbe v pokojnino. Ker je pov. UJU mnenja, da se mora 10% zvišanje rednih prejemkov šteti tudi v penzijo, je prizadetemu na-svetovalo vložiti rekurz na Državni svet. S tem bo tudi to vprašanje principialno rešeno. Utemeljitev rekurza je sledeča:
Predmet: Pritožba zoper nepravilno odmero penzij-skih prejemkov t. j. brez 10% dodatka po čl. 7. čin. zakona.
Taksa: Prosto po čl. 128 čin. zak. in čl. 6. tč. 9. taksnega zakona.
Ljubljana, dne...... 1924.
Državni svet
Beograd.
Tožitelj:
X. J., upokojeni strokovni učitelj v........
. ......ulica, št.....
Tožba:
radi nepravilne odmere penzije z rešenjem minstr-stva prosvete O. N. br. . ., od...... 1924.
Dne....... 1924 mi je bilo izročeno od......šolskega sveta v.....
»rešenje« (Dokaz potrdilo.......šol.
sveta na prepisu rešenja o izročitvi re-šenja, pod prilogo A.), s katerim se mi je odmerila penzija cd moje plače, do katere sem upravičen na podlagi prevedbe-nega dekreta (rešenja) min. prosvete O.
N. br. . . ., od ...... 1924, a brez
10% zvišanih prejemkov, ki mi pripadajo po čl. 7. uradniškega zakona in čl. 12 razvrstilne uredbe.
Proti navedenemu odloku vlagam v odprtem roku pravočasno
tožbo,
ki jo utemeljujem sledeče:
Z rešenjem min. prosvete O. N. br. . . . od...... 1924 mi pripadajo
po čl. 7. čin. zakona in čl. 12. razvrstilne uredbe 10% povišani redni prejemki t. j. osnovne položajne plače ter stanarine (Dokaz »Rešenje« O. N. br. . . . v overovljenem prepisu pod prilogo B.).
Redni prejemki so po čl. 28. čin. zak.: osnovna in položajna plača, stanarina in doklada za otroke. Po čl. 7. al. 2 »s e -zvišujejo redni prejemki, razen doklade za otroke, za 10%.«
Za državne uradnike, uvrščene po čl. 7. al. 2. čin. zakona, je smatrati kot redne prejemke: 10% zvišano osnovno in po-ložajno plačo ter stanarino. Ker se s čl. 7. čin. zak. ne daje temu uradništvu le kaka 10% doklada ali nagrada, temveč se mu zvišujejo redni prejemki, od katerih se v zmislu čl. 138 čin. zak. odmerja pokojnina, je jasno, da je smatrati kot osnovo za izračun pokojnine po al. 2. čl. 7. čin. zak. 10% zvišana osnovna in položajna plača ter stanarina, ne pa osnovna in položajna plača ter stanarina 10% zvišanja.
Kakor je pa razvidno iz overovljenega prepisa rešenja pod prilogo A, se je meni odmerila penzija brez 10% zvišanja rednih prejemkov.
Sklicujoč se na vse to stavim zahtevek: da Državni svet razveljavi rešenje ministrstva prosvete O. N. br...... od
....... 1924 in izda odločbo, da se
mi ima penzija odmeriti od rednih prejemkov z 10% zvišanjem, kakor sem jih prejemal na podlagi prevedbenega dekreta, odnosno rešenja ministrstva prosvete O. N. br. ... od ..... 1924,
Podpis in natančen naslov.
—§ Pritožba zoper odmero penzije po starem.
V.......
Predmet: Pritožba zoper odmero penzije.
Taksa: prosto po čl. 128
čin. zak. in čl. 6, toč. 9 taks. zak.
Državni Svet
Beograd.
Tožitelj:
.......... upokojeni učitelj v......
.......... *
Tožba
radi nepravilne odmere penzije z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. . ., od . . . . .... 1924.
Dne......mi je bilo izročeno od.....šolskega sveta v
.....»Rešenje« min. prosvete O.
N. br. . .od......(Dokaz potrdilo .....šol. sveta na rešenju
pod A.) s katerim se mi je odmerila pen-
zija od moje stare plače . . . Din, katero sem prejemal po zakonu o narodnim školama z dne 23. julija 1919. (Dokaz točka x.) in y.) navedenega »Rešenja« pod prilogo A.)
Proti navedenemu odloku vlagam v odprtem roku pravočasno
tožbo,
ki jo utemeljujem sledeče:
Z »Rešenjem« ministrstva prosvete
O. N. br.....od dne ....
1924 sem bil preveden po zakonu o uradnikih in ostalih civ. drž. uslužbencih z dne 31. julija 1923 na novo plačo ( . . . Din pol. plače, . . . Din osir. plače in . . . Din stanarine), katera mi pripada po imenovanem zakonu od 1. oktobra 1923. (Dokaz prevedbeni dekret, »Rešenje«, pod prilogo B.)
Upokojen sem bil z odlokom ministrstva prosvete O. N. br. . . .od . . . . . . 1924 in razrešen aktivne službe
z dnem..... 1924. (Dokaz odlok
prosv. oddelka št. . . . od . . . 1924. pod prilogo C.)
Jasno je, da mi do..... 1924.
pripadajo aktivni prejemki po novem uradniškem zakonu, ki so označeni v pre-vedbenem dekretu (pod prilogo B.) in se mi ima tudi penzija, nekvarno čl. 239 urad. zak., odmeriti od zadnje plače, ki mi je pripadala kot prevedeni drž. uradnici po novem uradniškem zakonu.
Iz člena 125, al. 1. in 2. in čl. 126 al. 3. uradriiškega zakona je jasno razvidno, da se ima penzija odmeriti, nekvarno čl. 239 čin. zak., od poslednje plače in stanarine, torej na podlagi čl. 138 čin. zak. ter se nanaša al. 2., čl. 239 čin zak. le na zaračunavanje službenega časa ne pa na plačo od katere se ima odmeriti penzija. Na to stališče se je postavilo tudi ministrstvo pravde, ki je z razpisom št. 70.753 od dne 14. decembra 1923 in št. 69.637 od 7. decembra 1923 odločilo, da se imajo državni uradniki — narodni poslanci prevesti po novem zakontt kakor ostali uradniki; prejemki pa se jim računajo od 1. oktobra 1923 po al. 3., čl. 126 čin. zak. po plačah novega zakona.
Sklicujoč se na vse to
stavim zahtevek.
da državni svet razveljavi »Rešenje« ministrstva prosvete O. N. br.	od
.....1924 in izda odločbo, da se
ima penzija odmeriti od poslednje pripadajoče plače po novem uradniškem zakonu, ki je označena v prevedbenem dekretu, odnosno »rešenju« ministrstva pro-
svnte O. N. br.....od . •. . .
1924.
Podpis in aatančen naslov.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarnac v Ljubljani.


Prijetne vesti za reumatičare.
Posle ovoga svetskoga rata hiljade i hiljade ljudi pati od teškog reumatizma i traži sebi leka po raznim kupatilima. Medjutim poznato je, da je mladi ruski lekar i bakteriolog Dr. Rahlejev pronašao lek Radio-Balsamica jedno izvauredno sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek Dr. Rahlejeva osniva se na principima proteinove terapije, ali je prepariran za upotrebu spolja. Pri upotrebi leka Radio-Balsamica reumatični bolovi brzo nestaju i nastupa potpuno izlečenje. Radio-Balsamica imade i tu prednost, da je absolutno neškodljiv srcu, ne ostavlja nikakvih tragova ni na koži ni na organizmu i posle njegove upotrebe ceo se organizam popravlja, o čemu svedoče priznanja kako profesora i lekara, tako i izlečenih bolesnika. Bolesnici, koji su se godinama lečili raznim lekovima i kupatilima izlečeni su sa dve do tri flašice toga čudotvornog leka. Lek se izradjuje i dobiva u
laboratoriji Dr. Rahlejeva» Beograd» = Kosovska ul. 4 3.	=


V V
NAROČAJTE VSE SOLSKE POTREBŠČINE
vv
v v
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6.
TVORNICA UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI
priporoča
svojo bogato zalogo nagačenih živali, računal z 20 in 100 kroglicami, šestil, ravnil in trikotov za tablo, risalnih desk iz smrekovine in lipovine, stojal za zemljevide in druge šolske potrebščine.
V zalogi ima tudi steklenice za kuhanje vseh velikosti, epruete, razne cevi, retorte, špiritove svetilke, lesena stojala za eksperimentiranje, tlakom ere, aneroide, toplomere, kompase, magnete, leče, svinčnice, zemljevide itd.
Po naročilu izdeluje tudi šolske klopi, table in opremlja šolske sobe najmoderneje in najsolidneje.
cene konkurenčne.
Postrežba solidna,