KATOIJSKKMI Slovenski duhovnik med Bolgari. V graškem krščansko-socialnem dnevniku opisuje Ivan Maurer cerkve, ki stoje v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije. O katoličahih in njih cerkvi piše to-le: »Katoličani ne igrajo v Sofiji velike uloge, delujejo pa vzajemno ter vzdržujejo svoje cerkve z izredno požrtvovalnostjo. Katoliška ikatedrala, če jo smemo tako imenovati, je mala cerkev sv. Jožefa z dvema stolpoma v Lavelajevi ulici. Ob nedeljah prihaja v njo k božji službi ob 11. uri (kraljica. Tudi sestra kraljeva, Evdoksija, pride večkrat v to cerkev. Kot župnik deluje v njej duhovnik iz Ljubljane pater Leopold, zelo izobražen in veleugleden duhovnik, iki oskrbuje tudi nemško božjo službo ter tudi deluje v Klementinini bolnišnici, ki jo je ustanovila Klementina Koburška, mati ikralja Ferdinanda. P. Leopold je pravi, sodobni dušni pastir, mož, iki se neumorno trudi za siromake. Po zimi deli med nje drva, premog in kruh. Nobeden, ki išče pri njem sveta in pomoči, ne gre od njega, ne da bi dosegel oboje. Je vselej, povsod in napram vsakomur pravi učenec Kristusov. Razven cenkve sv. Jožefa je še tudi kapela sv. Elizabete in cenkev uniatov (združenih z rimsko-katoliško cerkvijo). V Sofiji sta dva fcatoliška škofa, eden je rimsko-katoliški, ki prebiva časih v Sofiji, časih v Plovdivu; drugi pa je grškcMkatoliški. To so namreč ikatoličani vzhodnega obreda, ki so se leta 1860 ločili od pravoslavne cerkve ter so se združili z rimsko-katoliško, pri čemer so zadržali slovansko bogoslužje.« Opomin francoskih škofov. Francija je še sedaj razburjena radi afere Staviskega, ikatera je razkrila ibrezdno nemorale (nepoštenosti), iki vlada v svobodomiselnih ikrogih francoske družbe. Uradna preisikava, ki se vrši v tej grdi ikorupcijski zadevi, je spravila na dan toliko slučajev podkupovanja uradnibov, poslancev in ministrov, da se ljudje zgražajo ter zahtevajo strogo ikazen za tiste, ki so se dali od sleparja, ikateri je zapravil več sto milijonov ljudskega denarja, podkupiti ter so mu nudili svojo podporo pri njegovih goljufivih manipulacijah. K tcj zadevi so zavzeli besedo tudi francoski škofje v posebnem pastirskem listu. Škofje ugotavljajo, da zgražanje malo koristi ter <Ja bo kazcn zadela primeroma maloštevilne. Treba je pred vsem delati na to, da se slične afere, iki škodijo imenti Francije, v bodoče prepreČijo. Velik nauk, ki sledi z te obžalovanja in obsodbe vredne zadeve, je ta-le: božji zakoni in zakoni narave se nikdar ne kršijo nekaznjeno. Mejo in brambo, ki jo je zgradila cerkev, da zasigura red in skladnost življenja, je zločinska roka porušila. Potrebna je preosnova francoske šolske in mladinske vzgoje v ikrščanskcia smislu in ojačitev družinskega življenja po katoliških načelih. Samo tem potom je mogoCe zajeziti in zadržati zlo, ki vodi v propast Francije. Samo zdravo družinsko življenje more zmanjšati padanje rojstev ter orrtiliti razredno borbo. Brez duhovnih sredstev, ki jih daje cerkev na razpolago, je preosnova morale in z njo druženega ljudskega napredka nemogoča. Marijino svetišče v IndijL Katoliški misijonarji širijo, ikamorkoli pridejo, s ikatoliško vero tudi češčenje Marijino. Kjer se postavi prestol božjemu Zveličarju v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, se postavi tudi kip, oltar in tudi cerkev njegovi sveti Materi. Tudi misijonske dežele imajo Marijina svetišča. ki slovijo daleč na okoli in ki v njih iščejo utehe in pomoči ne samo kristjani, marveč tudi pogani. Tako Marijino svetišče je v Vailankaniju v okraju Tanjore v južno-vzhodnem delu Indije. Svetišče je staro več sto lct. Pripoveduje se, da se je nekako pred 300 leti prikazala Marija nekemu poganskemu pastirju, fcaterega je prosila, naj ji da mleka za njeno Dete. Ko ga ji je pastir dal, je zopet napolnila njegovo posodo z mlekom, da bi ne imel neprilike s svojim gospodarjem. Pripoveduje se tudi, da se je na istem mestu Marija prikazala tudi nekemu hromemu poganskemu dečku, ki je na to popolnoma ozdravel. Kristjani so na tem mestu zgradili kapelico s podobo Marijino, ki so jo globoko častili in iki je še sedaj ohranjena. Nekaj let potem je v bližini neka portugiška ladja zadela ob skalo. Mornarji so se zatekli k Mariji, iki ima svojo podobo v bližnji ikapelici, ter so bili smrti v valovih rešeni. Iz hvaležnosti so mesto male kapelice sezidali cerkvico, h (kateri so ljudje kmalu začeli romati. V novejšem času je na tem mestu nastala velika in lepa cerkev. Preteklo leto sta bila dograjena dva stolpa in kupola .ter je bila na praznik Marijinega rojstva — 8. septembra — slovesna blagoslovitev ob ogromni udeležbi kr- ščanskega in tudi poganskega ljudstva. Tako ima Mati božja svoja svetišča povsod po svetu, tudi v krajih, kjer ljudstvo še tava v temi in smrtni senci, v katero včasih posije žarck milosti, ki pridejo iz rok Kraljice nebes in zemlje. LETOŠNJA SLOVENSKA ROMANJA. Romanje v Lurd. Odhod iz Ljubljane je določen na 10. juiij. V Lurd prispejo romary' dne 13. julija in ostanejo v Lurdu do 16. ju^ Iz Lurda vodi pot v Lyon, od tu z avtobusom v Ars na grot) arškega župnika, zvečer pa so že v Paray le Monialu, kjer bodo položili na oltar Srca Jez. tretjo zlato knjigo slovenskih družin. Strcški, to je vožnja III. razreda brovlaka, prCŠr^iii, stanovanje v dobrih snanih hotelih, avtobusi znašajo 3*00 Din- Priglase sprejema: Romarski odsek, Ljubljana,' Miklošičeva cesta 7, do 1. junija, ko je treba plačati tudi 1800 Din. Binkoštno romanje k blažsni Hemi v Krko ;Gurk) na Koioško bo dne 20. in 21. maja. Ob nem bo podana prilika, da si ogledamo Ce- ovec in obiščemo tudi Gospo' Sveto. Potni ist bo skupen in bodo znašali vsi stroški, to e vožnja od Ljubljane do Krke III. razred >sebnega vlaka in izdatki za skupni potni list n vizum 175 Din. Prijaviti in plačati potni- no je treba do 25. aprila pri Romarskemu od- seku, Ljubljana, Miklcšičeva cesta 7. Višarsko romanje s possbnim vlakom se bo vršilo dne 4. in 5. avgusta po istem sporedu, kakor doslej. Stroški za to potovanje so proračunani na 80 Din, to je vožnja od Ljubljane do Žabnice in nazaj ter izdatki za skupni potni list in vizum. Priglase za to potovanje sprejema Romarski odsek do 1. julija. Romanje k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb. Treznostno društvo »Jutranja zarja« bo priredilo romanje k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb dne 2. in 3. junija t. 1. Vozili bodo trije posebni vlaki in sicer: iz Celja, vozna ena 42 Din, preko Grobelna ali Zidanega mosta; iz Ormoža preko Čakovca in Varaždina, 40 Din; iz Čakovca preko Varaždina, vozna cena 35 Din. Za postaje Šoštanj—Celje, Trbovlje—Celje, Kcnjice—Celje plačajo potniki celo vozno ceno. Ako se jih dovolj pri-: javi iz Prekmurja, bomo organizirali vlak iz Dolnje Lendave. Ako se jih dovolj prijavi iz Ptuja in okolice, bomo vlak organizirali iz Ptuja. Podrobna navodila bomo poslali čč. gg. župnikom, oziroma znanim voditeljem Marije bistriškega romanja, zato se naj javijo vsi, ki se zanimajo za romanje, na upravo »Treznosti«, Celje, poštni predal 106. Kdor bo zbiral romarje in jih mnogo pridobil za to romanje, bo prejel brezplafino vozovnico. ~ Zadnji rok za romanje je binkostna sobota. Potrebno je, da pride 5000 božjepotnikov v Zagreb.