Dejstva naj govore vest Odgovornih krogov dejstvo, da, »Z ogorčenjcm se spominjamo tistih časov, ko je moral učitelj poleg svoje težke vzgojiteljske naloge vršiti še vlogo cerkovnika, da je lahko vzdržal svojo eksistenco in preživljal svojo družino.« Ko ob dvajsetletnem jubileju naše držav- ne skupnosti misli uhajajo v preteklost in pogledi v bodočnost, ne smemo pozabiti še posebno poudarjati resnico, ki je v naši jav- nosti kakor tudi ostalih odgovornih krogih še vedno premalo poznana, da je namreč nor- malni razvoj šole in prosvete vzročno pove- zan z materialnim in pravnim položajem na- šega stanu. Ravno v času jubilejev, ko se delajo načrti za bodočnost, je nujno, da prodre v za- »... ako se učiteljstvu zasigurajo človeški pogoji življenja. ako se njegovo človeško dostojanstvo dviga in ne duši, šele tedaj se more prebuditi v njem tež- nja po samoizobrazbi in šele tedaj se mu omogoči, da se v njegovem delu manife- stirajo novi pogledi na življenje in s tem na pedagogiko in šolo.« Ko stopamo v novo obdobje naše narod- ne zgodovine, je treba imeti ta dejstva pred očmi, zakaj družbeni razvoj in še posebno naše narodno stanje stavlja vedno nove na- loge na prosvetne delavce. Da pa zahteva po zboljšanju našega gmotnega položaja ne bi slonela zgolj na pavšalnih trditvah in da bi dobila konkretnejšo osnovo, so na pobudo šoštanjskega učit. društva tudi nekatcra osta- la društva začela zbirati podatke o gmotnem stanju učiteljstva. Pred menoj ležijo podatki iz enega od preiskanih srezov. Sledijo si: učit. pripravnica z dohodki 918 din mesečno, poročen učit. pripravnik z enim otrokom itd. Ustavim se pri vestno izpolnjeni in obširno komentirani anketni poli očeta s petčlansko družino in staro materjo. Podrobno naštevanje vseh izdatkov mi dajejo garancijo, da podatki odgovarjajo dejanskemu stanju. Čim bolj preobračam in gledam v številke, tem bolj se mi temni v glavi. Ker nisem družinski oče, ne morem takoj verjeti končni bilanci, ki se glasi: Mesečna plača znaša . . 1788 din Mesečna potrošnja . . . 3232 din Manjka mesečno .... 1444 din Nato sledi: »Ta primanjkljaj se ponavlja že nekaj Iet in zato sem zadolžen. Deloma ga krijem iz glavnice, ki jo imam (seveda v zaščiteni banki) in sem v teh letih porabil približno 25.000 din.« Še vedno sem neverni Tomaž. Povrnem se k izdatkom, in siccr najprej k »Izdatkom za živila«, ki znašajo sumarično din 1164,75. Morda se hranijo prerazkošno? Vzamem svinčnik in preračunavam dejansko potrošnjo in dejansko potrebo po njeni kalorijski vrednosti. V podrobnem naštevanju ni niti ena postavka prekoračena, v največ primerih pa niti ne dosega stvarne potrebe. Morda pa so njegove stanovanjske prilike tako razkošne? V rubriki »Izdatki v zvczi s stanovanjem« našteva: stanovanje 200 din, kurivo 100 din, razsvetljava 30 din, dimnikar 3 din in razna popravila 5 din. Najmanjša higiensko predpisana prostornina v stanovanju za odraslega jc 20 m3. Družina pa preko dneva preživi v jedilnici, kjer pride na osebo 4.86 m'. Spijo pa v dveh spalnicah, kjer pride na osebo poprečno 11 m3 prostornine. In kakor je z izdatki za prehrano ter stanovanje, tako je tudi z »Izdatki za najpotreb- nejše liste in revije«. Tu navaja: »Od zadnje redukcije plač sem odpovedal vse liste in revije, razen stanovskih in dveh drugih.« Poznam ga, med številkami sem ga uganil. Vesten v šoli, vnet za izvenšolsko kulturno delo in žejen po novih spoznanjih. Vem kako težko se je odpovedal revijam in ostalim kulturnim dobrinam. Pred seboj je imel družino! Dobro pretehta kam in kako obrne vsak dinar. Še teže bi bilo, ako ne bi imel dobrih so- rodnikov, pri katcrih dobijo otroci, ki študirajo, za nizko ceno prehrano in stanovanje. Pred menoj ležijo podatki ostalih. Navedel sem samo en primer, ki pa ni osamljen in ki zgovorno priča o našcm nevzdržnem gmotnem položaju. Ali ne bi tudi v vseh oMalih srezih pristopili k zbiranju tozadevnih podatkov? Na ta način bi naša vidna in nevidna bednota stopila na dan podkrepljena s številčnimi dejistvi! Vse pisanje in vsc naše akcije za zboljšanje gmotnega položaja bodo na ta način dobile konkretnejšo podkrepitev. Z optimizmom stopamo v novo dvajsetletje našega narodnega življenja in mnogo idealizma je v nas, vcndar pa ima vsak idealizem svoje meje in ima svoje pogoje. Zato pa v tem času še posebno poudarjamo besede znanega pedagoga in sociologa, da »se more šele tedaj v učiteljstvu prebuditi težnja po samoizobrazbi in šele tedaj omogočiti, da se v njegovem delu manifestirajo novi pogledi na pedagogiko in šolo, ako se mu zasigurajo človeški pogoji življenja in ako se njegovo človeško dostojanstvo dviga in ne duši « (Podčrtal pis.) M. M.