„Skrò“ za šolstuo v Beneški Sloveniji
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	1.-15. FEBBUARJA 1952.	Leto	II!. - Štev. 34
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400.— lir, 6 mesečna 200.— lir.
Ob obisku iz Rima
Pretekli mesec je obiskal Nadižko dolino, nič manj kot podtajnik ministrstva za šolstvo, on. Carlo Vischia. Prišel je na četrti tečaj pedagoškega centra, ki -o ga ustanovili pred štirimi leti v Sv. Petru Slovenov.
Pri sprejemu podtajnika so bile prisotne najvišje civilne, vo,aške in šolske o-blasti videmske pokrajine.
Po zadnji vojni se je zgodilo prvič, da je bilo »središče zelo italijanskih dolina, kot pravi nam nasproten italijanski tisk,
-predmet pozornosti kakšnega višjega vladnega predstavnika.
Kaj ga je napotilo v te kraje? V svojem govoru je med drugim omenil, da je šola v obmejnih krajih predmet posebnega zanimanja rimske vlade. Mi dopolnjujemo, da so predmet posebnega zanimanja vlade samo šole cb jugoslovanski meji, ne pa one ob meji z drugimi državami. V resnici je bila raša dežela vedno predmet posebnega zanimanja vseh rimskih vlad. Od leta U66 do danes niso poskušali drugega kot to, kako bi spremenili značaj našega ljudstva, ki se zaradi svojega bednega stanja ni moglo upreti raznarodovalni politiki in jo je moralo v večji ali manjši meri prenašati.
Nalašč v ta namen so cdprli v Sv. Petru Slovenov posebno učiteljišče, v katerega so privabljaH dijake teh krajev, ter jih tam natrpali z izkušnjami rimske kulture. S tem v zvezi je bil organiziran tudi center za pedagoške študije. Ljudje, ki vodijo to ustanovo, so morda dobri in pošteni, nimajo pc. viti najmanjšega pojma o jeziku m šegah tuka,šnjega ljudstva; ta ustanova ima v svojem letošnjem programu načrt za zgodovinsko-zcmljepisno proučevanje St. Lenarta, naravnega okolja v Podbonescu in socialnega položaja v Srednjah.
To so vsekakor lepe pobude na študijskem področju, vendar pa so verjetno napačne že v samem nastavku. Ce se namreč domačinom ne pr iz na njihovega jezika in se jih ne proučuje z vidika njihovega posebnega rodu, tak študij ne more privesti do pozitivnih rezultatov.
Zelo verjetno bodo ob koncu teh raziskovanj napravili poročila, ki bodo zabeljena z »italianissimi, fedelissimi« in zemljepisna imena ne bodo imela slovenskega koiena. besedica »slovenskim tudi verjetno ne bo nikjer zapisana, ker je ta beseda mnogim neprijetna in bi jo najrajši za vedno izbrisali iz teh dolin.
Zato tudi niso vse civilne, šolske in vojaške manifestacije, ki so bile organizirane v Nadižki dolini, nič drugega kot kemedijanstvo in ki na koncu vse končajo s slavospevom italijanskemu značaju prebivalstva. V prešam o se, čemu pripravljajo tako pogostoma take manifestacije med katerimi naj bi zadnja tvorila dostojen zaključek manjših manifestacij in zakaj ne organizirajo tudi 'drugod podobna študijska središča, zavode in šole. Pregovor pravi, da jezik vedno sili na rano. To lo tudi drža'o, ker v Beneški Sloveniji ne bodo prenehali s takimi komedijami, dokler bodo vedeli, da obstojajo še pametni ljudje, ki se ne bojijo in ki hočejo ohraniti pri ljudstvu živo zavest njegovih tradicij in njegovega jezika in ki ne stavijo svoje narodnosti na prodaj. To dejstvo je zelo neprijetno rimskemu centru in tudi bližnjemu pokrajinskemu središču, kjer so si izbrali svoje zavetišče tisti, ki si še utvirjajc, da morajo nadaljevati z delom, ki ga je začel pretekli režim.
Pri takem delu je na prvem mestu ONAIR, ki se z vsemi silami trudi, da bi organiziral čim več raznarodovalnih središč pod znakom fašistične Italije, katere geslo je bilo, da se ne sme pustiti ničesar, kar ni italijansko, geslo, ki še vedno močno odmeva v glavah njenih članov. In kakor da bi ne Žadostovala ONAIR, ko so izvedeli, da hodi slovenska
mladina iz Beneške Slovenije na slovenske šole v Gorico, kjer jo poučujejo v njenem materinskem jeziku, so jim nenadoma odprli vrata zavoda v Rubinja-ku in v državnem zavodu v Čedadu, da bi jih tako odvrnili cd pouka v slovenskem jeziku. Zakaj i.iso napravili že prej kaj takega? Ali si morda domišljujejo, da bodo uredili razmere v Beneški Sloveniji s takimi mamili? Potrebno je vse kaj drugega.
Pomoč in njen namen
Dali so razumeti, da so s tem, kar je bilo doslej napravljenega, prišli na pomoč ljudstvu v njegovih potrebah, človeku, ki ne pezna razmer, se zdi, da je otvoritev zavodov za slovenske otroke iz , naših krajev, gradnja šolskih poslopij, zaposlitev beneških delavcev (in kakšna zaposlitev: v rudnikih, globoko pod zemljo, v Belgiji) velika pomoč ki nam jo daje vlada. Kdor pa bolje prouči vso stvar, bo prišel do spoznanja, da vodi vse to delo poseben namen, da hočejo z nekako demonsko »odrešitvijo:< spremeniti čustvovanje in značaj našega ljudstva. In vender jim to ne uspe. Sedaj jim bo uspelo še manj, ker se je pri ljudstvu zbudila zavest njegove narodne bitnosti in vedno bolj se zahteva posebne zakone, ki naj zaščitijo njegov jezik in njegove običaje.
Tudi o gospodarstvu naših krajev, ki so vključeni v pasivno področje, so že govorili na dolgo in široko in potrošili celo nekaj denarja, da bi tako ustvarili videz kot da bi oblasti skrbele za našo de-
želo. Ni še dolgo odkar so se v Čedadu sestale razne pokrajinske osebnosti, ki so med drugim tudi zatrjevale, da nimajo prev tisti, ki trdijo, da » v vzhodni Furlaniji ni ničesar storilo. Kot protidokaz navajajo izvršena javna dela, na primer vodovode, električne napeljave, nova šolska poslopja itd.
Nekaj je bilo napravljenega, to je res. Toda koliko je tega v razmerju s potrebami prebivalstva? Le majhen del onega, kar bi moralo biti storjeno že pred mnogimi leti, kot po številnih drugih krajih Italije. Ta najmanjši del pa je bil napravljen zato, ker se bojijo narodnega prebujenja našega ljudstva, če bi ne obstojala ta nevarriost zanje, bi verjetno deželo še vedno zanemarjali v takšni meri, kakor se je to dogajalo v preteklosti.
Kljub vsemu temu pa vlada v teh krajih še vedno beda in obiski visokih osebnosti, kakršna je tudi podtajnik Vischi-ja, ne pripomorejo k rešitvi položaja, čeprav je izrazil svoje zadovoljstvo spričo lepega sprejema in dokazov italijanstva, ki so mu jih nudili v Sv. Petru Slovenov. Poudarjamo, da teh manifestacij ni u-prizorilo krajevno prebivalstvo, saj večina njih za obisk sploh ni vedelo, ampak so jo organizirali tisti, ki so se semkaj priklatili in si domišljajo, da so edino pravilni tolrroči volje Slovencev iz teh krajev.
Tudi eventuelne informacije, ki so jih dali visokemu gostu o naših krajih, ne morejo biti niti koristne, niti resnične in zato tudi ne demokratične, kakor ni demokratična vlada ki Se vedno noče izvajati tistih ustavnih clolcčb, katere predvidevajo neoviran ptiuk narodnih manjšin v njihovem materinskem jeziku. Pritisk, s katerim hočejo za vsako ceno doseči raznaroditev, ni nič drugega kot nadaljevanje fašistične metode.
li ut stali siali g tai alia Mi milit
Usi v jemo, de u Benečiji se pardjela puno sadja an žalostno je, de tole sadje ga muoramo nest u Čedad na plac an tam ga prodat za malo soudu. Vidli smo de ljetos kostanj ga njesmo mogli prodat še za dva taužent lir na kuintal. če lepuó pomislimo nje blo plačano še dje-lo, ki óku njehà smo mjel. An use tuo, ku gremó kupuvat no malo marmelade nam jo storjó plačat puno soudu. Sadi mi se pomislimo, zak: par nas se na muore nardit r.o ljepo fabriko marmelade, kjer mamo punu sadja? Takuó bi mogli use naš sadijski pardjelak ga zdje-lat lepuó an ga prodat za dobré soude. Je rjes, de za adnó fabriko nardit, korà zlo soudu an tek imà soude irar nas, so samo kupci, ki stojó na ejest an ki od nas kupujejo, na drugo stran pa nam prodajajo drago blaguč, ki mi ga nuca-mo; tuo kar jim mi prodamo malo plačajo, blaguó, ki ga mi od njih muoramo kupit, pa strašnuč plačjšt.
Beneških Slovencu nas je puno an če usi se zložmo kupe, (bomo mjel našo fabriko an usi se bomo služil ž njó an koriste velike bomo takuo se spartii med r.am. XX fabrik boju mogli djelat naši ljudje an na boju mjel potrjebe hodit posvjete djelo gledat.
Za nardit na fabriko bi nam muoru pomat tud governo, sa pomaga družim z soudi od ERP, tuo so tisti soudi, ki jih Amerika daja. A če gremo touč tiste urata sigurno nam na boju dal nič, zak naš governo na mara nardit slabega tistim kupcem, ki od puno cajta nas šfru-taju. Sa on na darži za nas, buoge ku-mete. Naspruotno, utargal bi nam rad še tisto malo pulente iz naših ust, ku plačujemo velike dauke.
Zatuo muoremo se sami ganit. Djelej-mo ve’iko propagando po usjeh vaseh od Benečije, zak deb usak Človek zastopiu veliko importanco, ki bi mjela adnà fa-brika od marmelade u naši dažčl. Je velika škoda našo sadje ga čje metàt an nič potegnit od njega.
K
m
M
MOŽ POSTAVE (ali senca preteklosti): sem z njo
»To je državi nevarna knjiga. Brž
Upravičene težnje Podrate za priključitev k Fojdi
Tuole če rejč, djelat brez nabranega korista an kar se djela za na mjet korist rata, de se človek naveliča an pusti djelo ar, use.	Slabu	bi	bluo	pustit	nar
nas djelo óku	sadja,	sa	marnò par	nas
takuo veliko mižerjo, ki če pustmó še tuo, kar bi lahko pardjelal, kam puodi-mo končavat? Usi posvjete? An če usi bomo šli, duo ostane u Benečiji? Beneška Slovenija se bo takuo zgubila. Pomislimo na tuole an denimose usi kupe, pokažimo svjetu, de vajàir.o	še	kjek	an de znamo še von iz	mižehe velest,	tud če	go-
verno nejče nam pomagat.
V predzadnji številki našega lista smo razpravljali o verjetni priključitvi 1'ros-nida k občini Ahten, ker spada prometno semkaj. Podobna nepravilna razdelitev pa je tudi v Ahtnu, kajti tudi vas Podrata zahteva, da bi se odcepila od sedanje občine in se priključila zaradi tehtnih vzrokov k Fojdi.
Podrata je mala vas, ki leži 680 metrov nad morjem in šteje približno 150 prebivalcev, ki tvorijo 29 družin. Zadeva je najbolj kritična v tem, da od Podrate ne Vodi nobena pot do občinskega sedeža, ti je v Ahtnu in leži ta na zapadni strani, prav na koncu doline Malina. Vse drugače pa bi bilo, če bi spadala ta vas pod Fojdo, kajti v to smer gre ves promet in tja vedi tudi pot. Kdor pa hoče do Ahtna po cesti, ki pelje edino skozi Gradišče, mora napraviti približno 20 kilometrov skozi Fojdo in Rekluže.
Ta nepravilna upravna razdelitev zahteva seveda od ljudi mnogo težav, ker imajo vedno potrebo Tediti na županstvo in tako izgubljati čas, česar bi sicer ne bilo treba, če bi bili pristojni pod Foj-dsko občino, ki je mnogo bližja in kamor tudi prometno spadajo. Potrebo po
V RIMSKEM SENATU
Vprašanje pokopališča v Črnem vrhu
Vsem je znano, da je pokopališče v Črnem vrhu (občina Podbonesec) v obupnem stanju. Preteklo je skoraj pol stoletja odkar ga nihče ne popravlja, kaj šele, da bi kdo mislil na razširitev tega kraja. To pokopališče je namreč zelo majhno in njegov svet je kamenit. Trupla, ki pokopavajo seveda no strohne tako kot v dc.bri zemlji in posledica temu je, da dostikrat ne vedo kateri grob naj prekopljejo za položiti mrtveca, ne da bi naleteli na neprijetne prizore. Tudi zunanjost pokopališča sama kaže veliko zanemarjenost oziroma premalo skrbi, saj je celo zid, ki ga obdaja, ves porušen.
Od koga bi morali zahtevati, da bi se ta stvar uredila'’ Od ljudi? Od teh res r.e, saj žive v tako bednem stanju, da ne morejo popraviti niti bivališč živih. Tu ni ceste, treba je prinašati in odnašati vse tovore na hrbtu in tudi svet, katerega obdelujejo, je kamenit, da ne pridelajo niti toliko, da bi se s tem preživljali preko celega leta.
Izvedeli smo, da se je pretekli teden prav o tem vprašanju razpravljalo v rimskem senatu. Minister za javna dela Camangi je med tem razpravljanjem po-
vedal, da ni nikdar nihče zaprosil državne pomoči za ureditev pokopališča v črnem vrhu. Poudaril je tudi, da je pokopališče v obupnem stanju in pripisuje krivdo občinski podboneški upravi, ker do danes ni poskrbela, da bi se popravilo in ni niti zaprosila državne pomoči.
Ce je prišlo vprašanje črnovrškega pokopališča pred rimski senat, mora biti dovolj velika potreba, saj vemo, da redkokdaj razpravljajo v Rimu o problemih naših vasi.
Za naše ceste ni denarja
Pretekli teden je pokrajinski odbor v Vidmu razpravljal o potrebi popravljanja cest v naši pokrajini in tako končno tudi o cestah Beneške Slovenije, ki čakajo že več let na tc. Naše občine so zaprosile že večkrat za pomoč, a te prošnje so bile vedno zavrnjene z izgovorom, da pokrajina ne razpolaga s fondi. Končno je pokrajinski odbor določil 160 milijonov lir za vzdrževanje pokrajinskih cest v furlanski ravnini. Kdaj bodo prišle na vrsto tudi nase ceste? Mar se bodo popravile samo z obljubami?
tej odcepitvi so čutili že zdavnaj, posebno pa šo zadnja leta, ko je vedno večja birokracija. Že takoj po končani drugi svetovni vojni, go se zbrali vsi družinski poglavarji iz Podrate in napravili prošnjo, da bi pri višjih oblasteh dosegli dovoljenje za to odcepitev. Občinski svet v Fojdi je rade volje sprejel njihovo prošnje, toda v Ahtnu so se odločno uprli, češ, da bi s to novo ureditvijo preveč trpela občinska bilanca. V resnici, plačuje Podrata, ki ima komaj 150 prebivalcev skoraj poldrugi milijon lir davkov vsako leto, to je približno 50 tisoč lir letno na družino. Z novo razdelitvijo bi seveda občinska blagajna trpela občutno škodo in prav zaradi tega je notranje ministrstvo v Rimu odklonilo prošnjo, ki jo je predložilo prebivalstvo Podrate.
Takrat so se Podračani navidezno pomirili, ker so upali, kakor so jim obljubili, da jim bodo zgradili cesto, ki bo vodila v Ahten, toda o tej se danes nič več ne govori. Da bi si vsaj nekoliko izboljšali življenjske pogoje, so pred petimi meseci začeli ljudje graditi sami skoraj izključno na lastne stroške cesto, kf bo vodila v čanebolo. Zadnje mesece pa so v Podrati izvedeli, da je občina v Ah-tenu pripravljena sprejeti pod svojo u-pravo vas Frosnid, ki spada sedaj pod Tajpano in to je vzbudilo seveda dosti ogorčenja med ljudmi, ker so spoznali, da je tu vmes špekulacija. Tako stoje danes vsi pred odprtim vprašanjem, ali je mogoče, da se odpravi ta nepravilnost med posameznimi občinami. Ce bo Ahten resnično sprejel Prosnid v svojo občino, bi moral odstopiti Podrato Fojdi, saj jim bo Prosnid plačeval tudi davke in tako ne bo več izgovora, da bo trpela občinska blagajna.
Prebivalci Podrate so upravičeni zahtevati to odcepitev ne samo zato, ker je njihova vas preveč oddaljena od sedeža občine in ker tja ne vodi nobena pot, ampak tudi zato, ker občina zanemarja njihovo vas. čeprav plačujejo dovolj visoke davke, niso napravili do danes nič ali prav malo, kar bi bilo v korist Podrate. šola nima lastnega poslopja in niti r,i občinskega vodovoda. Vodovod, ki ga imajo danes, so si zgradili vaščani na lastne stroške.
Kakor vidimo, Ahten nima s Podrato nobenih stroškov, nasprotno, ker od njih redno izterjuje davke. To je kajpada vzrok, da se še vedno protivi, da bi prišlo do nove upravne razdelitve, čeprav je sedanja razdelitev v zelo veliko škodo gospodarstva te male slovenske vasi.
REZIJA
RAVENCA. — Znano je, c’a je prebivalstvo naše občine v zadnjih letih precej naraslo in kakor izgleda se bo tudi letos povečalo število družin in upamo kmalu tudi število njenih č anov. V mesecu januarja se je oklicalo kar sedem parov, kar je mnogo za našo dolino, ki šteje le 3193 prebivalcev. Oklicali so se ti’e pari: Kos Rihard, pek z Butolo Lidijo, hišna gospodinja: Zanini Aldo z Di Len ardo Marijo, gospodinja; Della Mea Severino, trgovec, z Di Lenardo Izabelo, hišna gospodinja; Madotto Valentin, delavec, z Quaglia Marijo, gospodinja; Sie-ga Anton, trgovec, s Siega Pasquo, gospodinja; Naida Pieter, brivec, z Valent Li-vijo, gospodinja; Pielich Ernest, gozdni delavec, z Madetto Anno, gospodinja.
BELI POTOK. — Smo sredi zime in sicer v tistem letnem času, ki nam deia najbolj težko življenje. Naša vas leži 663 metrov visoko in je zaprta okrog in o-krog z visokimi hribi, tako, da ne vidimo za več mesecev sonca. Letos je zapadlo precej snega in zadnje čase je prehod na Tanamejo, ki je edini, ki vodi v našo vas zaprt zaradi snežnih zametov. Seveda ne more po tej cesti voziti niti avtobus tvrdke Stefanutti iz Njivice, ki je doslej vozil trikrat tedensko in smo imeli tako zvezo s Tarčentom in ostalimi vasmi Terske doline. Seveda tudi pošta ne prihaja redno ; če pride enkrat na mesec smo lahko srečni, kajti drugače moramo sami ponjo v Ravenco, katera je pa oddaljena približno 80 kilometrov od tu po kolovozni cesti, ker preko gora ne moremo v takem vremenu.
Da je pozimi zares žalostna slika naše vasi, je dovolj, da povemo, da smo tudi brez električne luči in torej tudi brez radia, ki bi nam edini lahko prinašal domače in tuje novice.
RAVENCA — Pretekli teden se je Pu-škovi družini pripetila huda nesreča. Mala triletna Jole, ki se je vrtela c krog ognjišča, je zvrnila nase kotel vrele vode. Starši so jo takoj pripeljali v videmsko bolnico, kjer pa je na žalost čez par dni izdihnila zaradi hudih opeklin. Ta nesreča male deklice je silno pretresla vso delino posebno pa matere z malimi otroki.
GORJANI
FLAJPAN. — Za fješte te parsló ta hiši od več štade Europe 23 djelouce ki so bli ejelo ljeto od ooma na djele. Največ te jih bo tu Franciji an tu Belgiji. Anjelé so pasale fjes-.te an smo tu sred zime, ki žc težje nasi dje'ouoi no se pa-rečuajo fagot za spekat jeti ta cd sve hiše. Druzeha to ne ostane, zak’ k le par nas djela to nje an naša zetnja na e maso božica za merjeti ta na njej živi»i.
TARCENT
Ne začela uoziti od Tarčenta tu Benetke na noua korjera, Ta k jr i era na je zarjes močno komoda, ne koj za Tar-črnt, ma še use naše uasi Terske an Kar-najske doline, zak’ no če judje morjeti jeti an priti tu Benetke tu den dan. Od Tarčenta tu Benetke na če ta korjera pejati od telih urah: 5,30 an 9; tu Benetke na pride ob 10. an 13. uri. od Benetk tu. Tarčent na če pejati ob 14,30 an 18. uri ar ra če priti tu Tarčent ob 18,20 an 22. uri.
TAJPANA
PLATIŠČE. — Se ljehs :e paršlč za-ciost snega tu našo vas an takuo te nas zaperlo tej druge ljtta. ki ve ne muoremo vič se pogoriti. Tist, ki ima kaj za predat muora počakat pomlad, de bo moru Bvoje blaguo pejat’ ra Laško. Korjera ne vozi več u našo vas an tist, ki če jeti u Videm, jo muora čakat u Tajpani, ki je deleč no uro an pou od nas, zak ejesta nje bla ščedei a. Buoh var ne boli, h natn mjedih o ne indie prit. Ca ejesta bi bla očedena to nje blo usé tegà, ma za nas nje nobednega, ki ve se mu usmilimo. Nam njeso maj dali no atrecaturo za se z njčm s&rvijeti kar o piide snjeh ar: če ve Čemd mjet ejesto čisto inumò se sami uzeti lopate an jo očediti. Takole so judje od gorskih vasi tratan.
PROSN1D. — U preteklim petku se je muoru branit pred videmskim tribunalom naš vaščan Evgenij Filipič, zak je ženo an otroké tuku an potlé jih tud iz (Tioiua vognU. Tribunal je priznù Filipiča za kriviga an ga je štrafu z 10 mjesci paražuona an 6 taužent lir multe.
AHTEN
MALINA. — Judje našega komuna, naj boju Slovenci al’ Furlani, so spravili tu no koletu soute, ki so k overjali za funeral riarditi rašemu noge mu vaščanu Pelizzo Ernestu, ki e untar na dan Fierenahti tu Videmskim špetnlu. Nje-
IZ NAŠIH VASI
|
smo maj vidali' itako spravjene judi is pomati fameji od ranceha Ernesta, od ketereha smart na je simpri šnje zavita tu dan mišterih.
SUBID. — Ljeta 1944 so Todeski an fašisti zažgali našo uas an z njon še našo laterijo. Tej, ki to je usjem znano, naša uas na ridi dosti krau an ta ven-či pardjelek od ketereha no se naši judje pomahajo to je mljeko. A kuo čemo nar-diti če naša laterija na je šnje za nardi-ti? Mljeko, ki ve pomouzemó ve muoremo se ha sami djelati tu hišah itako, ki to more, zak’ to se vje, ki tu hišah to nje ne atrecature za morjeti djelati dotar ser an maslo. Neketeri no nosijo mljeko tu laterijo Maline, ki na je deleč no dobró uro hedà. Tole djelo to stori zgubjati dan kop časa našim judam an zatuo ve se močno marvejarno, ki na ne bodi ba šnje nareta naša laterija. Tu naši uasi to je, tej, ki smo žej povjedali, dosti krau an zatuo ne moremo biti brez nje, koj na manča dofcrà voja naših po-hlavarjou. So .epi, ki no bi muorli se
prepasua te numar. Tu zimi te zlo težko za naše otroke djelati usaki dan to pot an zatuc ve uprašamo, ki naš komun e ne nas uzabi za tole rječ. Governo on more pomati par tacih proble-mou, ma to se vje, ki če to nje tu našim komune judi, ki no mu nardita pre-žent usé tuole, no ne pridejo ta h nam se ponujat.
FOJDA
PODCERKEV. — Pred nedaunim je našemu mlekarju zmanjkalo od šolarja kjer spi, 80.000 lir. Mlekar, ki se kliče Krapic Sante, e denunciou 110 žen6 iz naše vasi, ta na katjeri ima sošpjet. ki na bodi mu je nesla, zak’ koj ta na mje-la kombinacjon za piiti tu njehà solar. Denuncja ne ba nartta karabinjerjem od čampeja.
VILE. — Naše vaščenke Beligoi Marija an Bortoluti Assunta so denunejo nardile karabinjerjam Čampe j d pruot’ Boitoluti-ju Amedeo, zavuj tega, ki jih je ofindou.
TÀMORSKA CJESTA
Več kuj dvje ljeta so Sej pase le, ke smo pribjerali tóu več žjn: naie, ke večjo nan prece ejesto nai diti, sa ki moremo še mi r.ašu robu voziti.
it Tri milioni so bli stancj.ini,
».a ejesto napraviti fin ejtu frani, ma pot fin donas na je simpri dnaka, ejtako Tàrnorjen eje to dibànt o čaka,
Smo bli paričdli 'opatu, pil,ón vu Stran gulili, mislič, ke naši možje, DÌ90 nu Kostantin, za to djelo napraviti nu kéj zburtajta, ma tej ke se vidi ni dàn ni drui njemajo eajla.
...	.t
Te velike lave dol po Fannie, nič se ne vsmiliju za naše skrile, zubj teha muoramo teško harbci lupiti, če ma.mó kej za prodati al za kupiti.
Samo za tase ’sak zluodej nas pozna, an obečuje, ke preče pol če bit uózna, an stu obeču še le več močno z dauki nas méìka, tàko ke vita tu Tdmoru je še buj tčška.
— Dan Tàrnorjen —
zauzeti tele probleme an prositi autorita-dam potrjebno pomuoč. To je dan leč, ki governo on muore uarniti 37 par cent od spež, ki no se napravijo za laterijo nar-dit. Naša laterija na ma še pravico mje-ti uarnjene dan bot še dane od uere.
NEME
VIZONT. — Ljetos smo mjelt sagro Svete Neže, patron od naše ejerkve, tu snegu. Zjutraj te ba majša, ki e jo pjeu mons. Alessio, plevan naša fare,/par ke-teri te bo dosti'judi od usjeh naših uasi. Popoudné so te mladi poskakovali par muziki glàsne harmonike an pje’ vesele tradicionalne pjesme.
Pruotim mraku so mladi an stari šli na sve duome an vriskali de se je oglar šalo po ejelej Karnajski dolini.
BRDO
KADA’ BOMO MJELI TELEGRAF? — To je malo komune, ki no bodita tu današnjih timpah brez telegrafa, e por naš komun, ki on je deleč od Cente malo več koj 7 kilometre, on ha njema šče. To je žej dan č^, ki no ptavijo, ki no če ha lošti ta na Njivico an ura na bi tjela beti, ki to se dan bót nardi. Naš komun on je rat velik za mjeti te dirit an njehà importanca na je tud velika. Po lje-te to pride tu našo dolino dosti foreštjer-je na dobré ajajarje. Za te’e judi to je zlo težko se otajesti tu dan kraj brez telegrafa. Zatuo to ma prej, ki to more vidati za tole rječ an kompetenci a za se zatuo interesati na e naših može, ki no so konsejerji ta na komune.
SEDLIŠCE. — Naša uas na ma oku 200 judi. Od tjeb to je škuaže 20 otruok, ki no hodijo škuolu. Bi mjeli za tuo pou-r.o dirita za mjet našo škuolo an tako-viš naši otroci no bi tjeli mjet ošpamjar no dougo pot, ki no jo muorejo usaki dan djelati od Sedlišč do Brda. Leč na l.jepo pravi, ki usaka uas, ki na ma več koj 12 otruok za učiti, na ma pouan dirit za mjeti suó škuolo; naša uas na
TORJAN
SKRILA — Smo čul, de u kratkim času boju poslal proč cd djela več djelu-cu, ki so okupani tu žjavah cd čedadske cementarne, ki je par nas. Ta novica je zlo stresla naše judi, ki že takuo malo zaslužejo an ki drugje zanje djela ne bo. Fotrjeba bi bla, de se ne pusti tole rječ nardit, an prej ku bo poznó je pru, de gre adnà skupina naših djeloucu tah direkciji cementarne za vidati zaki naj bi se damou poslalo djelouce.
ŠT. LENART
Dne 25. senarja se je mueru branit pred videmskim tribunalom 40 ljetni Valentin šibau iz našega kamuna, zak’ je lansko ljeto ustrjelu z ročno bombo, de bi takuo ustrašu svoje vaščane s katje-rimi se je malo prej kregu. šibau je prizmi, da je roeu več bomb, ki jih je nu-cu za strejat za judi strašit an za zabavo. Pred tribunalom je jau, de je bla tista, ki je larsko ljeto ustrjelu zadnja, ki mu je ostala an ju je vargu proč zatuo, de bi na mu parìlà kajšenkrat voja za jo zagnat pruot svojim sovražnikom.
Tribunal mu je dau adnó ljeto an dva mjesca paražuona an 17 taužent lir multe.
ČEDAD
Pretekli tjedan so začel djelat novo hiše za tikere je governo dau vič milionti lir. Naroil boju 4 hiše, ki boju mjelu usé kupe 10 stanovanj. 'Id teh šest jih bodo nardil u Via Udine an štjer pa blizu Kristusovih hiš.
Vičkrat smo pisal, de je u našim mje-stu velika kriza luš an de je vič družin, de muorajo stat u soliteh. Zatuo se tro-štamo, de buodo ložil u tiste nove hiše 10 zarjes potrjehnih družin.
ZAVUJ SLINAUKE. — Zavuj tegà, ki u našim kantone se usak dan vič ši? žvinska boljezen - slinauka, naš šindik
je dau crdin, de nobecina gostilna u Ce dade, ki ima tud štalo za ob nuojč uzet tiste, ki hodijo okuol z žvino, ne smije jim dat strehe, žvina za kat j ero je prepovedano sc krave, praseta, ucé an ko-zé.
DUO JIH JE ZGUBU? — Fred dnevi so ble ušafane dve bicicleti skoraj nove, ki so ble dane u roké našim kamunskim stražnikom. Tist, ki jih je zgubu an ki jih če mjet r.azaj varnjene, naj se ubarne na oficih kamunskih stražniku, ki je glih pod kamunsko hišo na 2 j est. ki od velikega placa peje dc zluodejovega muo-sta. Obarnit se boju muorli u tistih urah, ki je oficih odpart.
SREDNJE
GORENJI TRB1LJ. — U preteklin. mjescu so u naši vasi nardil nauguracjon od novega monumenta za naše pačile u cbé svjetcune uojské. Par tisti cerimo-nji ie blo z’o judi an med njemi tud naši pohla,varji.
Mašo je zrnoliu naš gospuod Tomaze-tič glih pred monumentom an rotlé kar je konču je ì ardiu tud gevor. Tel krat nje govoriu po slovensko ku po navad, ampa samo po italiansko. Tuo zavuj tega, de bi ga zastopil tud »ist jud’e, ki so paršli u našo vas iz Čedada an Vidma.
U imenu naših kamunskih pohlavarju nje blo nobednega konselje-rja, de bi znu nardit govor po taljansko, zatuo so dal ta inkarik našemu segjf?tarjii Pri zna dobro ta jezik. Segretar Ivan Dorboló ie med drugim jau de »naj bi žrtvovanje naših padlih bratou ušafalo pravično plačilo pred Buogam p.n pred judrri.«
Troštamo se, de na bo vič uojské an de takuo na borne videl vič točiti souze od očetu an mater padlih sinou.	(
DOL. TRBILJ. — Je umaru naš vaščan Beučar Ivan, star 74 Ijet. Uogrcb je biu dne 21. ženarja. K zadnjemu počitku so spremil rancega Ivana dost judi od usjeh naših vasi. Ranci je biu zlo poznan an Štirnan u naših vaseh, zak u r.jegà življenju je biu rimar dobar an pošten.
praprotno
Imprež: Antonio Grisolfi iz Vidma je blo dano od našega kamuna djelo za uodó parpe'at u vasi Kras, B:išče, Centa ar. Križišča. Uodó jo tucdo parpejal iz Frapotišč. Za tisto djelo nardit naš ica-mun je nardiu dan mutuo za 15 milionu lir, ki ga bo muoru plačat no mar po ljete u cajtu 50 ljet. Cajt je biu, de se po 86 Ijet, ki smo rod Italijo, tud u te naše vasi parpejc dobrà pitna nodi an troštamo se, de impreža Grisolfi bo preča začela z djelam, zak takuó boju tud vič djeluci našega kamuna mogli zaslužit kruh za svoje družine uzdaržnt Sa marnò u našim kamune 152 djelucu, ki so brez djela an ki riemajo n obel ne pomoči od kamuna.
RAZDELIL SO KRAVE. — Po vaseh našega kamuna so razdelil 10 krau, ki jih je dau inšpektorat za agrikulturo Vidma u dug. Tiste krave jih boju muorli kmeti plačat no mar po ljete u šestih, ljetah.
SOVODN.IE
Vičkrat smo pisal ra naš »Matajur« gor mez vič problemu, ki so še za rešit a naši dažel, de bi tisti možje, ki majó oblast u rokeh an svjet vjedli, kuo se težkuo par nas živi. Bruozar, de imamo naš žornal, zak če bj ga ne blo, nobedan izvon naših vasi na bi vjedu kuo se slovensko ljudstvo naših dolin tuče za svoje življenje.
Mi Vidino, de naš žornal »Matajur« njema strah povjedat resnico an zatuo ga usi zlo radi beremo usakrat, ki pride von. Naspruotniki jravijc, de ta žornal ga na smijemo prebjerat, zak jim u oči bode resnica. A judje iz Sovcdnjah take jih že poznajo, zatuo se na buodo strašil pomat vic ku huoc’o mogli svoji Stampi, zak ta sama je tista, ki brani niih pravice an arzkrije krivice, ki jih muorajo tarpjet zaVuj tegà, ki nje blo do donàs no malo dobregà sarcà za nas od tistih, ki imajo daržauno bruzdó u roké. An za pravico an resnico se bomo ni-mar tukli, zak smo čtuf bit »a norca uzeti od pravič sitih, ki nas samo terjajo z dajili brez, de bi ankrat videl naše velike potrjebe, an nam dal tuo kur nam po pravic pripada. Fa smo tud’ mi ita-
ljanski cTžavTjap ku ta druz Ita ije, če-, prti guorimo na naših duomuh slovenski jezik.
Parjctelt ^Matajurja« u Sbvoknjih.
DREKA
Tud iz našega kamuna je šlo u pan-dejak 21. ženarja 8 djelucu u Milan na piegled kanadske zdrauniške komisije. Teli djeluci so nardil prošnjo za iti u Kanado na djelo an zaslužit za družini pomat. Troštamo se, de njih želji se bo izpolnila.
ZA POPLAVLJENCE, mutilani an invalidi uojské našega kamuna, so zbral 2.000 lir, ki so jih poslal na čedadski oficih, de bi jih dal ta buozim, ki so use zgubi'.
PODBONESEC
Tud u našim kamune boju nardil nove hiče za judi, ki so brez nje. Djelo, takuo ku je naš šindik povjedu, se bo začelo preča ku bo mraz konču. His? jih boju nardil glih ob ejesti, ki peje iez našo vas u štupco.
Ura je bla, de se tud u našim kamune nardijo hiše za djeluce, zak jih je dost, ki njemajo strjehe. Troštamo se ki tiste boju tud dane takim judem, ki majo rjes potrjebo.
GRMEK
Dne 12. ženarja se je našemu vaščanu Vogriču Ernestu rediu ljep puobič. Okav-stil so ga za Marja. Maj ha nan: u Marju želimo puno srečje an zdravja an de bo preča zrasu za pr jet pomati svojemu o-čjetu.
ŠLI SO U MILAN. — Iz našega kamuna je šlo u pandejak 21. ženarja šest djelucu na zdrauniški pregled u Mi'an. Usi tisti, če so bli potarjeni od zdrauniške komisije pojdejo deleč od njih rojstnega kraja, u Kanado.
POMUOČ POPLAVLJENCEM. — Mutilani an invalidi od uojské našega kamuna so dal za poplavIjence Padske nižine 1.200 lir.
SV. PETER SLOVENOV
FEIEJAH. — Usi vedó, de je naša vas u velikim buoštvu. Par nas, če uzamemo von an par družin, so usi djeluci an od tistih jih je ta venč part brez djela. Du-go cajta se je guorilo, de dižokupacjon se bo tešila s tjem, de jim boju da' djelo u žjavi od opoke za čedadsko cementarno, ki je u Petejahu. Ampà ni blo takuo; usi tisti, ki so mislil, de boju mjel djelo u tisti žjavi so donàs ostal zlo gar-duo, zak »Italcementi« je uzela druge djeluce, ki njeso od našega kamuna. Zn nič njeso vajali protesti, ki so jih nardil pred parimi mjesci. Objube pa, ki so jih nardil so b'e use zmetane dol po Na-diž. Takuo se z nama djelajo norca tist judje, ki donàs imajo komando u roké.
DOLENJI BARNAS. — Domeniš Š';je-lan iz naše vasi, kar je kolé za vinjike špicii se je dau clou mez nogó s skjeran an je ur jezu an parst. Mjedih mu je dau an tjedan zdravenja.
KLENJE. — ženarja mjesca se je u-žerni naš vaščan Marinič Marcelo. Po-ročiu je gospodično Kjuk Terezijo iz Dolenjenega v šentlenarskim kamunu. Mlademu paru želimo puno sreče an zdravja.
MiiitHiiiiMiiiiimmiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POŠTA
V. K. NADISKA DOLINA - Na vaš» vprašanje, ali lahko zahtevate od očeta nezakonskega otroka večjo podporo, vam sporočamo, da sta v smislu zakona dolžna tako oče kakor mati preživljati otroke, pa najsi bodo zakonski ali nezakonski in sicer vsak po svojih premoženjskih močeh. Torej, če je cče vašega otroka premožen, a vi živite z otrckom « revščini, imate pravico do povišane podpore, ki jo lahko prisilno izterjate od njega. Seveda velja to le pod pogojem, da je očetovstvo do nezakonskega otroka u-gotovljeno in potrjeno od oblasti.
SKUPINA ČITATELJEV »MATAJURJA« iz FOJDE. Do izplačila živine in živeža, ki je bilo rekvirirano od partizanskih enot za časa narodno osvobodilne vojne, imajo pravico vsi listi, ki so napravili prošnjo za dosego izplačila te odškodnine skupno s prošnjo za povrnitev vojne škode in predložili to pred letom 1948.
Prošnji mora biti priložen med drugim tudi original bona, ki so ga dale partizanske oblasti za prejete predmete. Brez tega bona ne bodo ugodno rešene prošnje.
Štev. 34 -
MATÀJIJR
FRANC MUSONI
  ......
Opisovalec in glasnik
Beneške Slovenije
Stran 3
razor
Franc Musoni ;e znamenit sin naše dežele. Lahko rečemo, da je ni vasi, gore, reke ali skale v njegovem kraju in v njegovi bližini, da je ni šege ali navade, ki je on ne bi poznal, vzljubil in poveličeval s svojim velikim razumom in toplo ljubeznijo. V družbi nekaterih maloštevilnih pisateljev je bil on morda tisti, ki je najbolje opisal in prikazal našo deželo, njen fizičen, etničen, gospodarski in po-itičen položaj.
Rodil se je 21. novembra L564 v Sarmenti pri Sv. Petru Slovencv. Njegova nadarjenost in bistroumnost sta ga po dokončanem študiju na srednji šoli, pripeljala na univerzo v Padovo, kjer je napravil doktorat iz filozofije z lepim uspehom že leta 1388, ko mu je bilo 24 let. Najprej je poučeval na lealki v Palermu, od leta 1893 pa na zavodu »Zanon« v Vidmu. Leta 1923 je postal prvi voditelj realne gimnazije v Vidmu, pozneje pa se je vrnil na zavod »Zanon« in prevzel njegovo vodstvo.
Zaradi svojih številnih znanstvenih del je postal docent na univerzi v Pado-Vi in je bil imenovan tudi za izrednega docenta na univerzi v Palermu. Vendar Pa je rajši ostal v bližini svojega rojst-rtega kraja, kamer se je često povračal, da bi ga vedno bolj proučeval in spoznaval. Umrl je v Vidmu 18. oktobra 1920.
Najprej se je posvetil slovstvu, pozneje pa se je ves predal zevnljepisju, do katerega je čutil največ nognenja.
Bil je učenec velikega trr’anskega zem-ljepisca Ivana Marinellija, ki ip že deset let imel vseučihško stolico in je bil znan kot velik učenjak ir. dober profesor. Musoni je bil med njegovimi prvimi učenci in tudi največii med njimi. N'egovo spoštovanje do Marinellija je najbolj razvidno iz dejstva, da so imenovali realno vimnazijo v Vidmu po MorinelUju predvsem na pobudo njegovega učenca Musoma.
Pobornik zg študij slavistike
že iz prvih del Musonija se vidi njegovo zanimanje za zgodovinska, zemljepisna, etnografska, in, folkloristična vprašanja naše dežele, že od vsega začetka ga je mikalo raziskovanje o življenju beneških Slovencev. To je rodilo celo vrsto del o Slovencih in tudi kakšen študij večjega obsega, kot je bilo :a. pr. poročilo, ki ga je napravil leta 1895 :ia zemljepisnem kongresu v P.imu »O gospodarskem, socialnem in političnem položaju Slovencev pod Italijo«.
Od tega razis.kavanja o Slovencih je naneslo Musonija, ki je bil dober poznavalec slovanskih jezikov, da se je začel Zanimati za širši krog, preko naše politične meje, predvsem za naše brate Slovane na Balkanu, že leta 1894 je pisal »O Makedoniji in vzhodnem vprašanju«. ■Od tedaj je ob številnih prilikah doprinesel svoj delež za sponavrnja geografskih, zlasti pa antropogeosrrafskih problemov Balkanskega po’otoka.
Budno in vztrajno je sledil napredku znanosti v inozemstvu o teh problemih, opozarjal je na najvažnejše publikacije, « katerih bi težko kaj izvedel listi, ki ni Poznal slovanskih jezikov. Postal je pobudnik potrebe, da bi tudi v Italiji v vetjem obsegu študirali slavistiko in slovanska vprašanja. Od tedaj je postal Vedno bolj zr.an kot raziskovalec etnografskih in antropogeograskih problemov Balkanskega polotoka in za nekatere od teh problemov je bil nedvomno najboljši poznavalec, kakor trdi Roberto Al magia, ki je eden največjih sodobnih italijanskih geografov.
Toda v Beneški Sloveniji in v Furlaniji, ki sta tako raznovrstni po svoji zuna-hji obliki, kol po življenju svojih prebivalcev, so pritegnili njegovo zanimanje drugi pojavi. Po letu 1900 je začel o-Pazovati ustroj nadzemskih in podzemskih rek in svoje raziskavanje o kraških Pojavih in. njegovih oblikah. Leta 1904 je ustanovil revijo »Podzemski .svet«, ki je objavljala raziskovanja »Jamskega bi hidrološkega furlanskega krožka«, ki Sa je on sam ustanovil v Vidmu. V tej teviji je objavil več razprav kot »Jezero 8V- Danijela«, opis jam kot »Velika ja-Ma«, študij o izviru Nadiže in Pojane.
Proučevanje ožje domovine in Jugoslavije
Od leta 1908 do prve svetovne vojne je žučel Musoni z večjim delom, re samo o Svoji rodni Beneški Sloveniji, ampak po Vsej Furlaniji. Toda tega dela ni dokon-
all vendar pa so odlomki, ki nam jih je
zapustil, zelo važni in izčrpni. Naj omenimo predvsem »človeška naselja v srednjem toku Nadiže«, dalje »Antropogeo-grafska proučevanja o Julijskem predgorju« (ki je bilo objavljeno v »Vodiču po Julijskem predgorju«), leta 1916 je objavil »Sl.venski narod
FRANC MUSONI
in sedanji političen položaj«, leta 1919 »Slovenci«. To so najboljša njegova dela o našem narodu v geografskem okviru.
Ko so med vojno Avstrijci zasedli deželo, je zapustil svoj dom, knjige in rokopise, ter se zatekel V Firence, kjer je nadaljeval s svojimi študiji. Po povratku v Videm se je zopet začel baviti z
geografskimi vprašanji v ' novem političnem položaju, kakršen je nastal po prvi svetovni vojni. Popolnoma naravno je, da ga je v prvi vrsti zanimal položaj nove jugoslovanske države. Leta 1923 je napisal monografijo »Jugoslavija«, ki je dovršeno delo s fizičnega, demografskega,, etničnega in gospodarskega stališča.
Musoni se je odlikoval tudi v delih, ki presegajo krajevni okvir. Tako so znane njegove študije o narodih »Polinezije! in Mikronezijci«, ki jih je napisal za knjigo »Ljudstva v svetu« pri kateri je bilo več sotrudnikov.
Bil je med pobudniki za »Veliki mednarodni atlas« italijanskega Touring Ciuba, za katerega se je zanimal Olinto Marinelli, ki je prevzel tudi vodstvo. Musoni bi bil pripravljen sodelovati tudi z »Italijansko enciklopedijo«, katere urejevanje je bilo poverjeno Robertu Alma-già, toda smrt ga je prehitela.
To je torej v kratkem razgibano življenje tega znamenitega učenjaka, sina Beneške Slovenije. Navedli smo samo njegova glavna dela, ki s6 ga proslavila. Toda v presledku med enim ;n drugim velikim delom, je napisal še številna manjša dela, skoraj izključno o svojem narodu, o sveji rodni žemlji in o nieni zeodovini. Nimamo lu niti prostora, niti ne časa, da bi jih vse navedli; omenimo naj samo »šege in navade beneških Slovencev«, »Rezija in Rezijani«, »Krajevna imena in slovenski živelj v Furlaniji« ter »Slovenci iz črnega vrha«. Vsa ta dela so koristna, ker prikazujejo položaj naše narodne manjšine in njenega problema v okviru države. Zato moramo biti hvaležni našemu velikemu učenjaku, ki je s tako ljubeznijo prikazal Beneško Slovenijo, svojo roistno deželo.
CPravca v narečju
Tinac je biu an bardak irož, bruman ku dišica, ma kadar se ja epiu je biu ša-kuo grozan, de Buoh var’ usakega : je kleu, je razmjetu an pobivu posode an
še ženo je tuku.
Ljudje pa so guoril’, de.usegà tega je bila kriva Vanča, njega žena, zak’ je bila uoharna	an je imjela	an	strupen
izik. Zase, si	je	zmenjovala	icé	an	ru-
nala pogojke, njemu pa je skuhala bizno an spekla tardo	pinčico. če	on	se	je
oglasu, al de	je	prašii kjek	druzega,	al
de jo je kulki pokregu mu je očitovala, de je dan ričar (je biu par M za zet čje
Gorenjega Tarbijaj)
hj nji), de nje za nič an takuo napri. Potem, buoh mož, je biu sijen uteč ta o«l nje. Sevjede je šu č’ u oštarijo..,. Kerenm možu ni useč bučica? Tam je ušafu dobre parjatele, ki so mu use pohvaljoval’ an še ga naštakoval: ksnui šparaš? Sa’ njemaš rodovine! (Rjes, Tinac an Vanča nista mjela otruok). Kadar se je varrni darmi (navaano o punoči), Vanča ga je sparjela nimar s telim pozdravam: »Partì aman lump, kje s’ biu do sada?« A* ta ’je začeu ejeu paku; Vanča je rouorla uteč spat čje lv botri. Tuole je duralo vič ljet. Uboga Vanča je guorita- de nje mož
FOGLED NA ŠT. LENART
Sfouenski vi kar j at	o
Tarčentska župnija s svojo cerkvijo, posvečeno apostolu Petru, je bila nekdaj zelo obsežna. V uradnem poročilu, ki ga je dal okrog leta 1740 župnik A. di Mon-tegnacco oglejskemu patriarhu, so navedena imena vasi in zaselkov, ki so takrat spadale pod to župnijo. Med drugim so tu imena, ki se glasijo dobesedno : Brdo, Zavrh, Sedigla,, Hoja, Smardeča, čizerje, štela, Zomeajs; to so imena va-
tudi v tarčentski župniji nujno potrebno tako postopanje in da sega zelo daleč nazaj, če so se poganski prebiyalci okrog Kobarida takrat še zbirali okrog velikega hrasta, kjer so opravljali svoje verske obrede. Pomanjkanje cerkva v slovenskih krajih pred letom 1500, nam prikazuje žalostne razmere v katerih so že tedaj živeli naši hribovci.
Propadanje duhovščine, ki je tedaj za-
TARČENT ALI CENTA
si. s slovenskim prebivalstvom, raztresene deloma po hribih, deloma pa med gorami gornje Terske doline. Iz tega lahko ugotovimo, da so bile te vasi okrog Tar-čer.ta še pred nedavnim naseljene po slovenskem prebivalstvu. Danes so jih Furlani skoraj popolnoma asimilirali, razen vasi v notranjosti, kot so Brdo in Zavrh.
V tistih časih je bila duhovniška služba prav gotovo povezana s številnimi težavami za duhovnike, ki jim je bila poverjena skrb za duše; težave so bile predvsem zaradi razlike med prebivalstvom po rodu, jeziku in običajih.
Zato je Kuminjan Danijel degli Abati, čedadski kanonik, kot poroča g. Bal-dissera v svojem poročilu o tarčentski župniji, dne 18. decembra 1497, ko je dal v zakup župnijske dohodke Pellegrinu iz I.uche, kot svojemu vikarju v Tarčentu za letno najemnino 28 dukatov, naložil temu kot obvezo, da mora poskrbeti za vzdrževanje slovenskega duhovnika za dušne potrebe prebivalcev v gorskih krajih.
Ni točno ugotovljeno, kdaj začenja ta važen običaj. Gotovo pa je, da je bilo
nemarjala Tarčent, je trajalo do prihoda patriarha Franca Barbaro, ki je dne 9. februarja 1G02 priznal župnijski naslov upravitelju tarčentske župnije in mu naložil obvezo, da mora kot v preteklosti in na svoje stroške vzdrževati enega duhovnika, ki je vešč slovenskega jezika, da bi lahko vršil versko službo med prebivalci gorskih krajev.
Obsežnost ozemlja in naraščanje prebivalstva sto narekovala že od XIV. stoletja, ali pa od konca leta 1400, potrebo razdelitve cerkvene službe v župniji, Senj ak, Villafredda in Collalto so uspeli doseči privilegij, da so dosegli svojega lastnega duhovnika z naslovom vikarja. Tako so leta 1607 tudi slovenske vasi Hoja, Smardeča, Stela, Zomeajs, Cizerje, Sedigla, Zavrh, Brdo, Ter in Podbrdo smatrale nezadostno delo župnijskega sotrudnika kot ga je določil patriarh Franc Barbaro; dogovorili so se z župnikom, s škofijsko pisarno in kanoniškim kapitljem, da jim bodo postavili lastnega vikarja, ki si ga bodo te vasi same zbrale in plačevale. Ta vikar naj bi stanoval v Tarčentu in vršil versko službo samo v njihovih vaseh.
Hiša slovenskega vikarja, ki jo je deset vasi zgradilo nalašč v ta namen, se nahaja na trgu Superiore in meji na južni strani z vrtom sedanjega županstva. Po tej odredbi je bil položaj urejen in ostal tak do leta 1730. V tej dobi pa so slovenske vasi Brdo, Ter in Podbrdo, ki so bile preveč oddaljene od središča, dosegle, da se tudi one ločijo in so si postavile na Brdu lastno cerkev sv. Jurija dne 28. aprila 1738, ter se obvezale, da bodo stalno vzarževale enega kaplana. Iz istega vzroka je leta 1840 drugih sedem vasi, potem ko so poskušale urediti svojo lastno župnijo s sedežem v Cizerjah, kamor so prenesli leta 1830 bivališče svojega vikarja, pregovorilo nadškofa Zaccaria Bricito, naj bi ukinil tako imenovani slovenski vikarijat in omogočil organizacijo posebnih duhovnij v tisti obliki, kot obstojajo deloma še danes.
Razlika je seveda v tem, da danes ne obstoja več nekdanja lepa navada, da bi sem pošiljali slovenske duhovnike. Za ta je več vzrokov, med katerimi je glavni ta, da nekateri cerkveni predstavniki v Vidmu, ki bi morali skrbeti za versko službo pridigajoč vsakemu v njegovem materinskem jeziku, soglašajo z vlado v tem, da bi čimbolj raznarodili to ljudstvo, ki živi v sosedstvu s Furlani že preko tisoč let. V resnici noben duhovnik zgoraj navedenih krajev ne pozna jezika ljudstva in zato se vršijo pridige in krščanski nauk samo v italijanščini.
Velik občinski dolg v Št. Lenartu
Nobedan na bi mislu, dj naš kamun imà vič ku 8 miiionu .ir dugà. Tuole se je zvjedalo ob zaključku preteklega Ije-ta na zadnji seji naših karminskih po-blavarju Mi ria vjemó kakuo se je nar-diu tist dug, če pomislemo, de po naših vaseh nje blo nareto pru nič. Pravijo, de tist dug so ga nardil ta star možje; tud mi smo prepričani tegà, zak bi blo za-rjes čudno, de bi ta novi kamunski kon-sej naredu tak velik dug u šest mjescu.
Judje pa bi radi vjedal zakf so potrosil tkaj denarja an za tuole povjedit imajo dužrrst tisti, ki imajo sadit ka-munsko bruzdh u rokdh. Osam mtlionu duga za adàn kamun majhan ku naš, je zarjes dost. Kndà ga bomo moglt plačat?
je udan zluedju an je nosila zagnat njega srajco čje h mašnikam, samuo za mu mučat an za mu skuhat kjek buj do-bregà nje tj eia čut. Kadar je bla sita u-segà, se je pobrala an je šla h famoštru an mu je pravla, de onà ’če se razporo-čit zak’ na pcmaga nič vič, ne molit no klet. Famoštar ji je lepuo povjedu.de te k' če se rešit svojega križa, bo muoru nc-sit potlé še guoršega. Ah jušta! Je bluc ku metat bop tu zid. Onà je le tulila, i de če na usako silo se razporočit. ..Ne, nu«, je jau famošter, »ku 'čete, pa bo. Parpejajte mi dol vašega moža tele an tele dan, jest vas bom čaku tu ejerkvi«.
Kadar je paršii mežnar zuonit juta-rir.ee Tinac an Vanča sta že čepila na svoj kri.
»u ejerkvi nje bilo žive duše, ma kadar famoštar je veietéu uon z čekerštije je bla že puna ejerku žen. Kaj je Muratalo? V anca je bla povjedala nje botri, botra svoji botri an takuo napri, d vas rolk je že vjedu use. Groza je šla gor po Vanči, ma je bla tud’ vesela, d. se bo moglà za nimar rešit. Oba sta kle čaia pred utarjam na tisti banči, ki j-denejo za noviče. Famoštar z mežnarjan: stopi ta pred nje an jim dje; »Vesta, do se na bota čudvala, vam povjen, de kle se muora guorit use narobe od kar jo bluó par poroki; paivo bom prašu ženo an potlé moža«. An na glih začne: »Varca, al’ nejčete vič imjet Tinaca za vaše ga moža?« »Ne!« je jala onà na glas. Tentega famoštar uzame uon z kotliči. kopriunico an z njo mahne Vanči dol p glavi. Potlé upraša u drugo: »Vanča, al nejčete vič imjet Tinaca za vašega moža?« — »Zluomak, sa’ sam jala, de ne, ka’ so gljuhi?«, mu odgovori sardito (jo je muorlo fcoljet an t’ kaj). Na tuo fa moštar nje dau Štirne; prime za kropilnico ar. udare dol po nje glavi še buj p.očnuč. Vanča je usa poardéCela, je gledala tu famoštra strupeno, je odparl , usta za njek reč, ma glih te krat ji pri de dol po glavi te trečji žlah. Tekrat pa’ nje mogla prestat vič, lože hitro roké go: na glavo za jo branit an arjuje na vas glas č’ u famoštra jezno an joče: »Presneto! Na tolo vižo oni me čejč ščedit!« — »Kaap?« — je odgovoriu famoštar pohlevno an smješno. »Muoram ubit adne ga, drugač’ se na muoreta razporočit'«
Na tuo mežnar se abarr.e an hitro leti č’ u čekerštijo, de se vesmeje, ljue;' dol po ejerkvi se tiščijo trebuh, ki jim i poknit od smeha, an Tinac dene na gii’ roke ta pred šobami, zak’ ga je špot to smejat’ u pričo famoštra.
Kadar se je use potihalo, Vanče io n j'-bluo videt vič. Pravijo tud’, de Tinac p/' nje vič opijar.u; piu ga je sevjeda an pc tlé kajšen krat, ma je biu nimar dobr * voje.
v,.
ZA NAŠE DELO
Kambjali, ki so šli u protest
Kuo se zdravi kozè
če imajo mehke kosti
če koza čuota, je tuo po navad znak, de je u zadnjih mjescih orejesti. Dost krat pa je tuo znak mehkokostnosti (tuo je, da ima koza mehke kosti). Tista boljezen se parkaže febrarja al’ marca mje-sca, tuo je malo cajta prej, ku .'■tor. Dost kiat se parkažejo znaki tiste bolje ml šele vič tjednu potle, ku je kozà storia Tisto boljezen jo konš.tatiramo, če vidimo, de kozà teško ustaja al’, de se režkuo ulegne, u cajtah ne muore še ustat, rak’ se ji kosti u nogah krivijo, parkli postanejo pa lopatasti. Tud’ kosti od spuodnje čeljusti latajo mehke an kozà na muore takuo jest tardega fuotra. Take boune koze imajo nimar odpert go-bac an se ji eediju sline.
Uzrok tiste boljezni (mehkokostnost) je brejost, zak’ koza ponuca no veliko part mineralnih sostane za kozliča nudit. če ta žvina ni prau an ne zados: hranjena, se boljezen vid še prej. Tista boljezen pride tud če ima koza pievič mljeka, zak’ z mljekom zgubià dost mineralnih sostane, ki jih ima potrjebo za ir.jet kosti tarde. Dobré kozé mljekari .e lahko dajejo tud’ po štjer litre mljeka na dan, kar je približno adnà desetina njene teže.
Mehkostnost par kozàh zdravimo, če damo usake 4 dni podkožno punturo od vigantola (2 kubična centimetra) an s punturo u žilo od tele razstopine: Cale, chlorati 4,0; Magnes. chlorati 1,5, Ac-qtae dest. ad 50,0. Obe dvje puntuve je potrjeba nardit usakih 4 dni an tuo za štjerkrat, če nje hudo bouna, če je na kozà močno bouna je potrjeba ji dat 6 krat punturo.
Zdravilo ga lahko ukupita u špeeja-riji.
Našim Čečam povjemò
de muorajo sada postavit od zunaj use tiste rože, ki so jih mjele u kljetah an ki, so zdivjale. Te rože je trjeba jih obrezat, a se nuora lepuo gledat, de ostane na pogankah za dost pjerju. Za presadit rože nje še cajt. Tud oleandre an druge lisnate rastline naj se postavijo od zunaj na svetlo, de na boju ratale pravič rumene.
Kuo odženemo uši zvini?
Narbuojš za uši pobit naši žvini je DDT, ki mu pravijo »neocidol«. Telo rječ jo prodajajo u likuidu an u prahu, a buojš je če nucate tistu u prahu, zak. je buj lahko za jo posut gor po koži žvi-
)re. Za de boju use uši pobite muoramo tist prah gor po ejeli žvin dat, an če je potrjeba, tud po steji, zak pru tam bi lahko bla skrita kakšna uš. Narbuojš je, de se po živin strosi tist prah za dva dni zaporedoma, ta trečji dan pa lepuo štri-gljajte žvino. Adnà dobra rječ pruot žvinskim ušem je tud »nieol«, ki je na-ret iz estrata od tobaka. »Nieol« se ga zmješa z vodo an se da adnó žlico »nico-la« u 80 žlic vede an s tistim se umije lepuo kožo od žvine. Uši an njih jajca se odženejo u pou ure cajta.
U KLJETI
Kljetne okna jih pustimo odparte, takuo vino bo buojš ratalo z mrazom; rata buj čisto an buj dobró za pit, zak gre proč od njega acido tartariko. če njesta še travazal, to djelo ga napravite sada, zak se muora stran uzet tisto blato, ki se nardi na dne soda.
Suha djetdh z* kakoške
Nobedan na bi mislu, de suha djetelja zlo pomaga kakoškam par nesenju jajc, an tuo je blo provano par vič krajah. Djetelja ima visoko redilne sostance, ki še mi na vernò kulk. Potlé, djetelja imà tud zlo japna neter u sebi an če jo dajemo kakoškam po zim, parprečimo, de bi kakoške nosile jajca s previč mehko lupino.
Djetelja, ki jo nucamo za dat kakoškam, muora bit drobno zrjezana an
buojš bi blo, če jo drobno zmanemo al zmeljemo. Potlé jo poparimo z toplo vodo an jo pustimo nekaj cajta stat, potlé jo pa premješamo s ta drugimi jedi, ki jih kakoške parpravimo. Provaj-ta, bosta videl, če na bo tuo rjes.
Kuo sb za dobsr kup opita praseta
Kajšer. kmet bo jau, de je narbuojš fuotar za praseta pitat, sjerk, krompir an kostanj. Mi vam čemo povjedat, de se lahko praseta opita buojše an buj za dobar kup. Ta iuotar je suha djetelja an senuo. Vi se bosta višro smejal temu, a prove, ki so jih nardil u dostih krajah so pokazale, de je tuo rjes.
Dajte u koritu prasetam dost	suhe
djetelje an sena an tuo takuo kot je, brez potrjebe, de jo režite. Ce bi	tisto
suho hrano rjezal, bi biu prase parmuo-ran pojest poleg liščja, ki je tist, ki ima sostanco, tud tardo stebló, ki ne	pita,
ampa diela samo težo želodcu. Iz kupa nezrjezane djetelje al sena se prase izbere samo tiste fine perje an tiste ga rarbuj ridijo. Tuo kar prasetu ostane lahko nucate za stejo.
De se prasetu tak suh fucter re ostudi, mu muorate dajat vičkrat na dan čisto vodo, takuo de ima prase p red sabo nimar vodo za pit. Takuo ridijo praseta vič kumetu na Koroškem an od tega so dest pisal u žornalu »Obvestila naprednih gospodarjev«, ki izhaja u Ce’ovcu.
IM
GOSPODARSTVO
ESI
0
IŠKI
Na zadnjim targu u Čedade je blo zlo malo kupčij. Judje,/ ki pridejo ;usako sabotu na čedajski targ iz naših hrihou-skih vasi se niso teli krat od duoma ganil. Tuo je višno zavuj tega, ki je pa-du snjeh an tist, ki je irmi kaj za prodat al kupit mu nje blo useč uozit po takim slabih ejestah s konji al družim vozilom. Takuo zanje je blo buojš za tel krat ostat na duomu. Tud kupcu nje blo videt t’ kaj ku u prejšnje mjesce.
Na targu žvine pa je blo usé prazno. Slinauka, ki se je že od tkaj cajta razširila u naše kraje ne parpusti, de bi kumeti an kupci na targ pejal žvino, an takuo ku pravijo, targ cd žvine bo zapert za vič mjescu. Par temu veliko škodo tarpi Čedad, zak tle narvenč part judi živi an se pomaga s kupči-om.
Sa u Čedadu imamo nič manj ku 72 oštarij, ki djelajo samo ob sobotah kar
je targ. Pctlé imamo tud’ nih 30 butjeh, ki stojo po koncu, zak’ so naš judje iz hribu, ki jim dajo šeft.
Na zadnjim čedajskim targu so tele reči plačuval po telim kupu: Senuo od 900 do 1050 lir na kuintal; djetelsko senuo od 1050 do 1250 lir na kuintal; praseta za rejo od 10 do 20 kg. pejza od 850 do 1000 lir kg.; piščance po 560 do 820 iir kilo; kakoške po 520 do 600 lir kilo; oind.e po 520 do 620 lir kilo; zajci po 280 do 340 lir kilo; ser mlekarne do dva mjesca starosti po 500 do 600 lir kilo; star ser čez šest mjesce po 650 do 750 lir kilo; maslo mlekarne po 1050 lir kilo; hišno masla od posnetega mljeka po 850 do 900 lir kilo; jajca po 30 lir u ako; jabuka Naoiške doline, po 40 do 55 lir ki o; hruške po 35 do 60 lir kilo; 1 ostanj po 2 taužent lir kuintal.
Podatke, ki jih mi napišemo so tisti uzeti od seznama protešte kambjarje, ki so loženi u kančeleriji od tribunalja. če je kajšna pomota, »Matajur« se ne uza-me odgovornosti. Tistim pa, ki jih bo interesalo, mi bemo u drugim napisal popravila an pojasnila.
Naj potlé še povjemò, de mi damo na naš žornal samo tiste imena naše da-žele s Čedadom an Tarčentom, ki so glauni centri, kjer judje naših vasi hodijo na targ an katjerim tud spadajo. Samo za tele intereša našim braucem, an za tuo se na splača, de bi mi dal na žornal imena use provincije, sa za ta druge kraje skarbijo drugi žornali u italijanskim jeziku, ki naši judje jih re berejo.
Mjesca novemberja
A; sini Bruno - Tarčent	L.	23.000
Assini Bruno - Tarčent	»	27.300
Berrà Ivan - Tajpana	»	40.000
Brasiola Gizela - Ahten	»	55.235
Bassetto Rosa r Čedad	»	7.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	30.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	20.000
Costa Brur.o - Tarčent	»	22.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	10.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	15.000
Costa	Bruno	*	Tarčent	»	30.000
Costa Bruno - Tarčent	»	20.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	15.000
Costa	Bruno	-	Tarčent	»	15.000
De Bellis Francka - Neme	»	29.700
De Bellis Francka - Neme	»	29.709
Cavassori Albino - Neme	»	20.000
Caucila Henrih -’ črni Vrh	»	7.000
Caucila Henrih - Crni Vrh	»	7.000
Bupil Angela - Tarčent	»	39.687
Giordano Viktor - Tarčent	»	100.009
Gardone Gennaro - Pcdarskije »	4.000
Lcuis Gilda	-	Čedad	»	8.600
Louis Gilda	-	Čedad	»	8.600
Louis Gilda	-	Čedad	»	3 609
Louis Gilda - Čedad	»	14.100
Miconi Guglielmo - Tarčent	»	4.500
Fratre Dominik - Tarčent	»	48.330
Melissa Redento - Prosnid	»	70.000
Melissa Redento r Prosnid	»	30.000
Micheioni Michele - Sv. Peter
Slovenov	»	20.000
Miche’oni Michele - Sv. Peter
Slovenov	»	50.000
Moschioni Gastone - Čedad	»	6.418
Redivo Domenico - Sv. Peter
Slovenov	»	20.000
Seguini Umberto - Tarčent	»	5.000
Spekonja. Lucija - Čedad	»	2.000
Saligoj Mario - Ob'ica	»	3.000
Venuti Peter - Čedad	»	55.350
Bassetto Rosa - Čedad	L.	7.000
Bassetto Rosa - Čedad	»	5.000
Costa Bruno = Tarčent	»	29.700
Costa Bruno - Tarčent	»	23.000
Costa Bruno - Tarčent	»	15.000
Carpentieri Giuseppe - Čedad	»	8.300
Kručil Vitale - Fodbonesec	»	30.000
Kručil Vitale t- Podbonesec	»	50.000
Ciano Natale - Čedad	»	50.000
Ciano Natale - Čedad	»	25.000
Ctanciani Francesco - Poddar-		
skije	»	6.000
Di Lenarčo Silvija - Čedad	»	5.000
Di Lenardo Silvija - Čedad	»	5.000
Degni Nicola - Čedad	»	4 000
Del Fabbro Giuseppina - Čedad	»	47.00»
Furlanetto Vitaliano - Tarčent	»	10.000
Ferletič Lcredana - Čedad	»	100.900
Ferletič Loredana - Čedad	»	20.909
Luci Francesco - Njivica	»	300.000
Luci Francesco - Njivica	»	20.000
Luci Francesco - Njivica	»	100 000
Luis Gilda - Čedad	»	16.120
Luis Gilda - Čedad	»	10.664
Luis Gilda - Čedad	»	8.600
Luis Gilda - Čedad	»	8.700
Luis Gilda - Čedad	»	7.500
Luis Gilda - Čedad	»	50.000
Luis Gilda - Čedad	»	40.000
Luis Gilda - Čedad	»	29.130
Fratte Domenico - Tarčent	»	100.000
Miconi Guglielmo » Tarčent	»	4.000
Miconi Rosa - Tarčent	»	2.000
Manzini G. B. - Čedad	»	26.000
Manzini ò. B. - Čedad	»	25.000
Manzini G. B. - Čedad	»	25.000
Manzini G. B. - Čedad	»	25.000
Manzini G. B. - Čedad	»	25.000
Orlando Orlando - Čedad	»	10.000
Pasianotto Giovanni - Tarčent	»	100.000
Pasianotto Giovanni - Tarčent	»	50.000
Pasianotto Giovanni - Tarčent	»	20.000
Petrossi Anton -> černeja	»	500.000
Pinosa Albert - Njivica	»	160.000
Pinosa Gino - Brdo	»	4.000
Redivo Domenico - Sv. Peter		
Slovenov	3	10.00»
Menjava denarja
Zlata Sterlina
Napoleon
Dolar
Francoski frank (100 fr.) švicarski frank Sterlina karta Dinar (100 din.)
Belgijski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu
8.400—8.450«
6.400— 6.47? 632 — 680 156- 16* 156— 15*
1.550-1.57* 207- '20' 12,50-12 $ 21— 88—
Mjesca decemberja
Assino Bruno - Tarčent Alessio Sergio - Tarčent Alessio Sergio - Tarčent Andreutti Attilio - Čedad Berrà Ivan - Tajpana Broggi Giuseppe - Čedad
L.
»
»
»
19.000 35 000
35.000
5.000 60 000
4.000
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. ^ z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorje»
beneška fjudsUa pravca : Divji TTIOŽ S K3nifl3
§
beketal je bival na Kaninu div* mož,	Posebno rad je nagajal ženam, če so osta	je spreminjal kamenje v klobce volne, a	norčevanje je silno razjezilo drvarja in	domov, snel s stene svojo puško in'
je strašil ljudi in vaul nanje kamenje,	le po Ave Mariji same v gori. Večkrat	ko so jih hotele pobrati so bile miši. To	je sklenil, da se bo maščeval. Stopil je	kal, da se prikaze div,! mož. Ko ga	^
4£
gleda, nabaše v puško kroglo s križem, blagoslovljeno svečo in etiko. Nato po-
klekne skupno z otroci in moli k sv. Barb. ri za posrečen «trel. Potem i« po-
meril proti Kaninu in sprožil naravnost
v diviega moža. Ko je obstret'W divji
mož od boli javkal, so se valile skale v dolino, da se je vse treslo. Ko pa je
ozdravil je povedal cirvarju skozi dl"111 da nt "n nikdar več strašil.