259. štcvma. Liabljana, v ponedeljek 14. novembra. XX. leto, 1887. j i - ...-rrr/ Uaaja luak dan m»Ker, nrimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vs t r i j »k o - o j< e rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'ćetrt leta 4 gld., za itden mesec 1 eld 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leti« 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po i 10 kr. za meneč, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnilv.o je v Rodolfa KirbiSa hifii, pGledališka stolba". Upravuifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ruški glas v Varšavi. Ravnokar jjl izdal v Varšavi A. S. B. svoje zgodovinsko-politi^pe opazke o bolgarskem in alzas-lotaringskera vprašanji..'* 0 bolgarskem vprašanji pravi, da je le jeden del starega vztočnega vprašanja, ki ,ga je bilo rodilo gospodarsko in kulturno nasprotje Grkov in, Latjjncev, nasprotje tudi versko in kulturno z jedne atranl grko slovanskega, z druge pa romano-germanskega svet£. Zapad je napadal,, a vztok se je branij in se —'umikal z Labe in Alp k Visli in Karpatoin, balkanske Slovane pa so rešili Turki in rastoča,moč Rusije. Ali s 17. stoletja vro zopet Nemci na vztok vse do naših dnij, ko se jim blišče pred očmi cerkve Kijeva in Carigrada. Habsburgi so srečpi, imajo mogočne zaveznike, a pred seboj politično nezreli vztok. Pomaga pa jim vedno zvesto rimski papež, Nemčija in ves zapad, časi pa jim je pomagal celo vztok (Poljaki proti Turkom, Katarina II. je dala del Poljske, Rusija je rešila Avstrijo od Napoleona I. in 1849. 1. in na Berolinskepi kongresu je dobila Avstrija Bosno Hercegovino, ker se ruska diplomacija ni protivila.) Rim še davno, pripravlja na Balkanu latinsko carstvo 13. veka ter je obnovil za to ČešČenje sv. Cirila in Metoda in pripravijo unijo. Avstrija, £is-marck in Anglija mu pomagajo, sedaj pa celo — Italija. „ Rešen je bolgarskega vprašanja bode uplivalo ne samo na položaj, .in, osodo balkanskih Slovanov mari tudi na občno-politične odpošaje Evrope, posebno Avstrije in Rusije ter njijinih zaveznikov.* Že pavno si nasprotujejo mej seboj romanski in germanski narodi. Vojna 1870. leta ni uničila Francoske, ni dala odločne premoči — Nemcem. Za to ima se še sedaj odločiti boj ne, za odvzeti od Francoske provinciji, mari o premoči Nemcev nad Romanci, protestantstva nad katolicizmom, četudi sta ti provinciji ozko spojeni s svetovnim vprašanjem nepomirljivoga nasprotja zapadnih narodov. Da sta pa bolgarski in alzas-lotaringski vprašanji ozko spojeni, dokazuje že to, da sta se pojavili ob jednem ; karte meša jako spreten diplomat, da pobije okreplo Francosko, Rusijo pa potisne v Bolgarijo, da more mej tem tudi Anglija pripraviti se v afgano-indijskih krajih. „Ali Avstrija, kaj bode ona dobila pri tem? Kaj jo res mika izgled dvoboja z Rusijo tedaj, ko bodo vse sile Nemčije za Renom?" Težko — če je ne vlečeta za seboj Pruska in Au-glija. Nemčiji veže sile Alzas-Lotaringija, Rusiji pa Bolgarija. Avstrija je sama velika država in ima mnogo zaveznikov, za to ne Želi brez boja pustiti Rusiji zemlje balkanskega poluotoka. Pa tudi Rusija se bode teško bala Avstrije in njenih zaveznikov. Ker, da se bodo stvar reševala na bojnem polji, to dokazuje ves položaj, k temu sili tudi uvedena vsepbča vojaška dolžnost. Nemci so sicer pred Fran-cozi sedaj še nekaj jači ali za 2 do 3 leta bodo se sile izravnale: za to bi Blsmarek tako rad prej začel boj. Prusija ima doma dovolj neprijateljev, vsako leto je tudi menj veteranov-zmagovalcev. Nemčija torej teško čaka, Francija pa, lehko. Avstrijski in pruski interesi so si v marsičem nasprotni, le širjenje na slovanski vztok želita obe državi. Ali Avstrija Živi še vedno v dobi prerojenja iz di-nastične države v državo privilegovanih narodnostij: nemške, madjarske, polske in — židovske. To pa ne gre brez protimbe drugih narodnostij, kar Avstrijo slabi. Avstrija torej ne Želi boja, dokler Pru sija zopet ne „uniči" Francoske in more pomoči — Avstriji. Ali pa bode Rusija hotela tega čakati ? Ne bode-li morda Prusija, zmagavši Francosko, šla, da dovrši oni „Stoss ins Blerz" svoji južni nasprotnici, o katerem m* je govorilo 1866. leta? Nemci so bolje organizovani od Francozov in njihov vojaški „štab" z Moltke-om na čelu jo pač tudi bolji od francoskega. Nemški šovinizem pa po stane lehko poguben za — Nemce, tudi je v francoski vojski bolj jednoteren duh, neko v nemški in Francoska je že tolikrati pokazala, da se zna hitro preroditi in — zmagati. „Avstrije pa se mi ne bojimo posebno. Mi ne tajimo izvrstnih lastnostij avstrijskega vojaka, ali mislimo, da sama disciplina ne more zjediniti batalijonov in polkovnij v moralni organizem, ki ga veže jeden duh, jedna volja, jeden čut." Leta 1877. da je lord Derby nekaj takega govoril o avstrijski vojski, in nedavno da so isto ponavljali nemški strategi. Brez Nemčije da se torej Avstrija ne more uspešno bojevati z Rusijo. V boji so mogoče razne slučajnosti. Mislimo si, da Francijo zmaga Nemčija, a Rusijo Avstrija. Kaj bi bilo potem ? Vprašanje ne bi se rešilo nobeno, vsa bi se le odložila: ni Francijo,,,a še menj Rusijo bi mogli uničiti. Ta zmaga ne bi prekratila prepirov niti militarizuta. Ako bi pa zmagale Francija in Rusija, bi se umirila Francija dobivši svoji provinciji nazaj, Evropa pa bi mirno gledala, ko bi si Nemci hoteli ustrojiti — federacijo. Rusija svoje zmage ne bi zlorabila. Ona bi samo v Avstriji zahtevala ravnopravnost vseh. Ko bi pa latino-nemška meja šla počasi z vztoka nazaj proti zapadu, ne bi avstrijski Nemci nič izgubili, kar bi se mogli mirno širiti mej grko-Blovanski svet. A morda bi severni bratje Avstrijo zopet sprejeli v svojo zvezo. „Etični uveti Evrope bi se pri tem poboljšali kakor tudi politični in ekonomični. Tedaj in samo tedaj bi se na umirjenem njenem obzorji pokazala mavrica ko znak obnovljenega življenja in vzpostavljenega mira narodov. To so glavne misli Varšavske brošure. V kritiko tu razvitih mislij se ne bodemo Bpuščali. O teh vprašanjih piše se mnogo v Evropi: za to je gotovo zanimivo, da čujemo časi tudi kak ruski glas. Jedna pretveza proti skupnemu litera-turnemu jeziku Slovanov. (Konec ) Specijalno avstrijskih slovanskih narodnostij glavna naloga ostane, da priboje lastnim pisanim narečjem vse pravice v osnovni šoli in povsod mej širšo narodovo množico. Nižponemci pa s težnjo za lastno narečje v osnovni šoli ne izpo d ko p uj ej o zaradi tega, visokonemščine. Oni se nečejo odcepiti od skupne kulture, celote nemškega naroda. Oui priznavajo visokonemščino za n a j vi šj i razvoj kulturnega vsestranskega delovanja. Oni sprevidijo, da so narodi povsod tudi v sedanjem {veku še vedno razdeljeni na razne stanove. Ti stanovi ne potrebujejo jednake omike, oni imajo početne pojme, osnovne šole jednake. Ali potem se ločijo, ker gre širši del naroda na raznovrstna težaška dela, v tem ko se posvečujejo odbrani deli stanov za bolj duševna dela in opravila državna. Za poslednje posle je torej treba višjih šol in v teh šolah služi v posredovanje skupni kulturni jezik. Nižnonemci torej po svojih zahtevah strogo ločijo nalogo, ki jo ima izvrše- LISTEK. Doktorjeva skrivnost. Dogodek iz zakonskega življenja. (Češki spisal dr. J^os. Stol ha- posloveni Vinko.) (Dalje.) Vračajoč se domov, premišljeval je gospod Svoboda, kaj bode gospod tast rekel k temu tabor ju. Ne iraejoč niti pojma o tem, kar se je bilo prigo-dilo za njegove odsotnosti, tešil se je s tem, kako mu bode dajal kapljico za kapljico, da ga ozdravi njegove birokratične kratkovidnosti — v tem ga v premišljevanji zmoti čudni pogled, ki ga je dajala soba, v katero je bil stopil. Najprej se je zasmijal, a takoj se mu pomrači čelo. „Kdo se je predrzni) razmetati moje perilo?" zakliče. Marjeta ne reče ni besedice, marveč zlobno pokaže vrata. Svoboda se ne more vzdržati smehu, ki se ga je na novo lotil: n Ali ste zblazneli V- „Prosim, ne razžalite me I" „Kaj vender pomeni to?" vprašuje začuden. „To pomeni," bil je odgovor, „da bi vi najbolje storili, ako bi pobrali vso to svojo ropotijo ter jo pobrali kam, kjer je sam sneg in divja zverina, a nič Ijudij, ki drže na poštenost." Svoboda se Čedalje bolj čudi. „Jaz vas ne umejem," pravi. „Ne umejete? — Mari li ne govorim češki? — Sram bi vas moralo biti! Tako poštenej rodbini napraviti tako žalost! — O, vi brezbožni človek!" „Marjeta!" razjezi se doktor, „pazite, da vam ne pokažem vrat!" „Vrata, meni? — Vi se spravite, predno vsi pridejo nad vas." „Vsi name? — Zakaj neki?" „Zakaj?" odgovori Marjeta; „ou, ta nesramnost, zdaj še vpraša, zakaj? — Mislite li, da smo tako neumni? Nikakor ne, mi že vemo, kaj ste na skrivnem počeli, o čem ni nikdo smel vedeti." „To je torej?" odvrne Svoboda. „In vi se predrznete, zaradi take malenkosti tako z mano govoriti, vi, služeča osoba?" „To je malenkost?" čudi se Marjeta. „Lepa hvala za take malenkosti. No dobro, le počakajte, da pridejo — gospod vam pove vse razumljivo. On vas spravi pred sodnijo, a me ženske vam izpraskamo oči." To Svobodo nekoliko osupne. Pričakoval je sicer vihre, a da bode ta tabor, katerega je imel za uzrok vsemu, tako deloval, tega se ni nadejal. „Starši so torej jezni?" vpraša. „Je li to tako čudno?" „Svoboda," pravi sam pri sebi, „pripravi se za krut boj. Ako se že sprednje straže tako hudo vedo, kaj bode delala stoprav glavna armada?" „Ko bi se bilo meni to zgodilo, potem bi vi še le videli, kaj bi jaz sturila!" „Le pogumno na boj!" vzpodbuja se doktor. „Najprej porazim prve straže." lu na glas pristavi: „Zdaj imam pa dovolj teg t!" „Dovolj ? — vi?" razvname se Marjeta. „A mi še nemamo dovolj." „ Marjeta!" „Jaz nesem nikakšna vaša „Marjeta," umejete? Vsak branjevec mi pravi gospa Marjeta, a vi, gospod doktor, niti toliko neste olikani, kakor vsak preprost Človek." Zdaj je imel pa Svoboda v istini dovolj. „Se vati nižnonemščina in nalogo, ki je odmerjena viso-koneroščini. Tako se je ravnati tudi Slovanom. Za domače potrebe, za skupno narodovo omiko naj služijo pojedini pismeni jeziki tudi odslej, za vse druge namene pa naj sprejmejo isti slovanski narodi skupni kulturni, torej ruski jezik Vseučilišča, akademije, in vse znanstveno, strogo znanstveno delovanje, torej preiskovanje, razpravljanje in zaresno popravljanje in pomnoževanje znanstvenih strok in specialističnih razprav in predelov pa naj se vrši v ruskem kot skupnem slovanskem jeziku. Tudi je ta jedna in razločna razdelitev nalog, odmerjenih domačim pismenim in skupnemu kulturnemu jeziku neizogibna potrebna zaradi napredovanja kulture same. Dokazali smo že prilično, da slovanske pojedine narodnosti ne morejo ustvarjati in pospeševati znanstvenih del v zmislu preobdelovanja in pomno-ževanja znanstvenih resnic. Samo ruski narod je kos tudi tej nalogi. Druge slovanske narodnosti pa so narodnogo -spodarski prešibke, da bi mogle same toliko žrtvovati za taka dela. Z druge strani ti manjši narodi neraajo toliko strokovnih izobražencev in bralcev, da bi mogli pokupiti toliko odtisov vsake nove znanstvene knjige, da bi se poplačali samo stroški. Kjer pa hočejo, vedo prav pospeševati, morajo skrbeti za znanstvene delavce, kakor za použivalce znanstvenih snovij. Ako pa si ne upa niti nižnonemški narod, da bi sam pospeševal znanstvo tudi gmotno, ko vender šteje veliko milijonov duš, je kaj tacega pričakovati toliko manj od slovanskih oddelkov, ki že sami po sebi neso krepki, ki pa so še slabejši, ker jih spravljajo na vso strani v politično, socijalno iu tudi gospodarsko zavisnost, Iz vsega tega je razviduo, kako ničeva je ona ljubezen do lastuega narečja, katera ne dopusti pravih razmer mej nalogami pojedinih pismenih in skup • nega literaturnega jezika. Učeni prof. Lamanskij se je izrazil ravno te dni odločno v zmislu, da Slovani slovanskega vprašanja ne rešijo, če se ne potrudijo poprej do spoznanja, katero jim razkrije meje mej interesi pojedinih slovanskih narodnostij in mej pravimi skupnimi narodnimi in kulturnimi interesi. Tu smo jedno tako mejo ne samo razkrili, ampak tudi strogo določili. Slovencem se potem ni bati, da hi jih premotila kaka neosnovana pretveza, in nadejati se je, da slovenski narod bo hodil tudi praktično prave, zdaj jako potrebne poti. _________Vporej. Politični razgled. Notranje ilezele. V Ljubljani 14. novembra. Državni zl»or se baje snide že v 12. dan januvarja, kakor poroča „N. Fr. Pr.M. Ta vest pa ni popolnem gotova, kajti tudi lani pred Božičem se je govorilo, da se snide državni zbor okrog 10. januvarja, sešel se je pa vender še le v 21. dan januvarja. V petek je budgetni odsek avstrijske delegacije imel sejo. Posvetoval se je o mornaričnem budgetu in pritrdil sklepom mornaričnega odseka ogerske delegacije. Posebne debate ni bilo, le odstavku poročila, da se izreče vladi priznanje, da se jedno besedo," zakriči, „in ta palica vas nauči, kaj se spodobi." „Palica?!" vskrikne Marjeta, „o, gospodič, saj se poznamo. Tepsti me hočete, da bi me zbegali, da bi pozabila, kar sem odkrila — oho, to r.e pojde tako lahko. — Pomagajte! Gospod! — pomagajte!" Kakor pusica prileti na to klicanje gospod Itužička. Razmišerii lasje viseli so mu čez čelo, oči so se mu od jeze svetile, v roki pa je držal, kakor da ima bodalo — gosje pero. Bil je skoro grozen videti. »Aha, po prvej praski pride napad," misli si doktor. „Kaj se godi tu?" kriči gospod Itužička. „Aj, aj, gospod zet; to je lepo," pristavi z ostrim glasim. „Dragi gospod tast — " „Pustite to ime: zdaj neseni več." „ Dovolite vender —w „Nič ne dovolim, vi nesramni lažnlk*!" „Gospod!" vsklikne Svoboda razžaljen. „Ne odgovarjajte mi!" nadaljuje oni; „saj veste, _da ugovarjanja že ^iz urada sem neseni na- je pri sestavi mornaričnega burigeta ozirala na finančno stanje države, se je nekoliko ugovarjalo. — Ogerska delegacija ima danes sejo. Na dnevnem redu je proračun ministerstva vnanjih zadev, državnega finančnega ministerstva in mornarice. Budgetni odsek hrvatskega sabora ima sedaj posvetovanja o budgetu, ki se pa jako mirno vrše*. V petek je poslanec Amrus opozarjal vlado, da se narod pogostem izseljuje, na kar je Vrbanić opomnil, da je temu uzrok prestrogo izterjavanje davkov. Posestva, vredna po več tisoč goldinarjev, prodajala so se za davke po dražbi po 1 do 50 gld, Ban je obetal, da se drugo leto začne regulovanje Save in zidanje novega narodnega gledališča v Zagrebu. Srbski Člani budgetnega odseka so se pritoževali, da je pravoslavna duhovščina preslabo plačana. Načelnik vladnega oddelka za nauk in bogo-častje, Spevec, je obetal, da se bode temu z znat • nimi podporami odpomoglo. Amrus je izrekel željo, da se osnuje medicinska fakulteta v Zagrebu in se pritoževal, da se pri imenovanji vseučiliščnih profesorjev ne ozira na predloge profesorskega kolegija, skupni uradi se pa oddajajo le Ogrom. Vnanje države. Odnošaji mej ItnmuiiIJo in Orško neso baš prijateljski. Nedavno je v Rumuniji nekdo umrl in grški poslanik Durutti je zahteval, da grško sodišče obravnava o njegovi zapuščini, ker je bil baje grški podložnik. Rumunska vlada je pa odločno oporekala, da bi bil pokojnik g rški podložnik. Ko se je sodišče v Bukureštu, ki je stvar preiskovalo, izjavilo, da je umrli bd rumunski državljan, je grški poslanik na povelje svoje vlade temu odločno ugovarjal in ostavil Bukurešt. Govori se, da bode sedaj tudi rumunski poslanik odpoklican iz Aten, ter se bode diplomatična zveza popolnem pretrgala. Rumunci trdijo, da je prejšnje čase Grška bila vedno pripravljena vsakemu dati grško državljanstvo, kdor se je ho^el v Rumuniji odtegniti vojaščini, če se Rumunija iu Grška o takej malenkostni stvari ne moreta sporazumeti, potem pač ni misliti na balkansko zvezo. FraneoNkl radikalci in monarhisti hočejo vsekako Cafarellovo in Wilsonovo afero porabiti v svojo korist. Njihovi listi vedno napadajo Wilsona. Pretečeni teden se je pri sodišči pokazalo, da so nekatera Wdson->va pisma pozneje pisana, kakor imajo datum. To so sklepali iz tega, ker so pisana na papir, kakeršen se še baje tedaj ni prodajal po izpovedbi nekega trgovca s papirjem. Tajnik Wil-sonov, ki je ta pisma pisal, je zatrjeval pri sodišči, ko je bil zaslišan, da so pisana takrat, kakor je njih datum. Poslanec Douville-Mallefeu je pokazal pismo iz 1881. leta, ki je pisano ravno na tak papir, kakor so VVilsonova, tot ej se je moral dobivati že poprej, kakor trdi dotični prodajalec s papirjem. Pa radikalci in monarhisti bi radi vrgli Grevy-ja, zato na vse načine obirajo njegovega zeta Wilsona. Zategadel pa to stvar na vse mogoče načine zavijajo, da bi le VVilsona očrnili. Vsak dan objavijo po listih kako novo laž. V Parizu se že resno raz-govarja o odstopu Grevy-ja, če tudi se je on izjavil, da prej nikakor ne odstopi, da se sodnijski dokaže, da je njegov zet Wilsou v resnici kaj zakrivil. Razpravlja se že tudi vprašanje, kdo bode njegov naslednik. Imenujejo se Ferry, Floquet, Freycinet in Sady-Carnot. Pomenljivo je, da se o Boulangeru nič ne govori. Kakih 2000 skrajnih radikalcev je imelo shod v Parizu in je osnovalo barikadni odbor za slučaj, ko bi bil voljen Ferry. Tega shoda se je pa udeležilo več prikritih monarhistov, kateri se nadejajo vreči republiko s tem, da bi napravili kake nerede o volitvi novega predsednika. Vsi časopisi se bavijo z boleznijo nemškega cesarjeviča. Skoro vsa poročila se ujemajo v tem, da je bolezen precej nevarna. Angleški listi že vidijo v tem nevarnost za mir, če umrje cesarjevič. Ce tudi je dober vojak, piše nek angleški list, vajen. — Tako torej izvršujete, svojo besedo, katero ste mi dali pred dvema mesecema, da boste mojej hčeri — svojej ženi, zvest soprogo?" „Ali jej neseni bil?" „Če bi bili, ne govoril bi tako, umejete? — Jaz vas nesem hotel za zeta — a dal sem se pregovoriti; jaz neseni hotel, da bi čitali tiste brezbožne, protivladne, protiustavne liste češke — dal sem se pregovoriti ; jaz sem si zatisnil ušesa, kadar zdaj s tem, zdaj z onim činom naše slavne vlade neste bili zadovoljni, a molčal sem; jaz — jaz — o liog, kaj sem vse dočakal!" „Ali dovolite, jaz menim," odgovarja Svoboda, „da vsa ta stvar niti bcsedij ni vredna." „Ne razsrdite me!" kriči tast. „Kaj temu poreče svet — taka sramota !" „To ni nikakšna sramota, umejete ?" ugovarja Svoboda. — „To je reč, z narodnega stališča ne samo hvale vredna, marveč i sila potrebna in nujna." „Moj Bog, to je narod!" zgrozi se Marjeta. „Take nazore ima torej vaš narod?" vsklikne j dragi naš pensijonist, sklenivši roki. „0, vi ste juko odkritosrčni, gospod! Potem pa se še čudite, da vender cesarjevič ne pripada onim knezom, katerim je vojna veselje. Njegov naslednik, osemindvajset-letni princ Viljem ju pa dosti bolj naudušen za vojno. Ta list se nadeja, da bode morda knez Bis-marck še odgovarjal princa Viljema, od vojne, ko bi kmalu zašel prestol vsled smrti cesarja in cesarjeviča. Š|»anJNki veleposlanik v Parizu, Albareda, imenovan je ministrom notranjih zadev, Castillo pa veleposlanikom v Parizu. Dopisi. Iz lijiibl june 12. novembra. [Izv. dop.] Odkar je Stritar v svojem duhovitem spisu: „Srce" poveličeval in sicer po pravici poveličaval D' Amicis-ovo izborno knjigo „Cuore", izrekla se je od več stranij želja, da se ta knjiga preloži na naš jezik. Neki rodoljub od beneške meje nasvetuje v „Slov. Narodu" celo, da bi družba sv. Mohorja izdala v prestavi D Amicis-ovo knjigo. Odlomki iz nje čitali so se v Dunajskem slovanskem klubu in pri poslednjem zabavnem večeru Pisateljskega društva v Ljubljani smo tudi slišali nekaj oddelkov. Knjiga gotovo zasluži pohvalo, s katero se obsiplje ne le od rojakov Italijanov, temveč tudi od drugod, pa kdor jo je čitat, mora priznati, da je glavni smoter tej knjigi, netiti in do strasti vsplamteti ljubezen do italijanske domovine in do italijanskega naroda. Že v početku kako goreče govori učitelj svojim malim učencem, da so vsi sinovi jedne matere, naj so v Turinu ali v Kala-briji ali kjerkoli na Italijanskem rojeni, da morajo z vso strastjo in požrtvovalnosti ljubiti svoj italijanski narod in da nikoli ne smejo pozabiti, koliko krvi so prelivali njihovi očetje, da jih je 30.000 obležalo na jednem bojišči za osvoboditev Italije, itd. Da bi taka knjiga bila sposobna vzbujati v prostem slovenskem ljudstvu na Beneškem slovanski patrijotizem, jako dvomim. Nasproti menim, da bi na tisti del Slovencev, ki se imajo boriti proti italijanskemu pritisku, uplivala le v italijanskem zmislu. Zato bi nikakor ne bilo svetovati, da bi Mohorjeva družba to knjigo izdala tako, kakeršna je, ampak predelano tako, da bi bil glavni smoter predrugačen v slovenskem zmislu. Potem bode gotovo dobro došla in na naše občinstvo jednako uplivala, kakor D' Amiciaov original na italijansko. Strinjam se pa z dopisnikom od beneške meje, da naj bi družba sv. Mohora podajala svojim družbenikom več pripovednega blaga. Ako ni dobiti izvornih del, na čemer bi pa dvomil, naj bi si odbor preskrbil prevodov dobrih, za ljudstvo primernih povestij iz drugih slovanskih jezikov. Za prihodnje leto obeta odbor zopet šest knjig. Od teh se bode šesta še-le določila. Naj bi se odboru posrečilo, pridobiti si daljšo povest, s katero bi gotovo ustregel vsem društvenikom. Iz <4oriee 13. novembra. (Umetnostna razstava v Gorici.) Odbor, ki ima namen pospeševati Goriškega mesta zdravstvene strani kot zdravstvenega mesta, se je potrudil napraviti posebno razstavo. Dohodki iz ustopnine, zdaj po 20 kr., so namenjeni v isto pospeševanje. Razstava je v palači, velikem poslopji stare rodovine grofov Attemsov na Korenu. Razstava ob-seza največ raznovrstnih slik, par majnih kipov, oziroma oprsij iz mramorja, potem raznovrstnih sta- imate toliko sovražnikov, pri takovih nazorih še tožite, da imate malo pravih domoljubov? — O, ko bi jaz bil minister —" „Škoda", utakne se Marjeta v razgovor, „škoda, gospod, da neste. Potem bi bil pri nas drug red.u To se je zdela Svobodi prava priložnost, katere ne sme izpustiti. „Gospod," pravi z odločnim glasom, „že vidim, da odslej ne moremo več prenašati. Najlepše bo, ako gremo vsaksebi." „Pri tej priči poberite svoje reči in odite.u „No, vzel bom svojo Marinko in pojdeva v Prago," uadaljuje doktor naglo; „ravno se mi ponuja tam jako lepa služba." „Marinko?" zakliče goBpod Ružička. „To je nezaslišano! Mislite li, da jedino dete svoje pustiva v vaših rokah? „Žena mora iti z možem." „Da, toda spoštenim možem." „To je bilo Svobodi vender že preveč. Kri mu zavre, oči zaiskre in grozeč stopi naprej. „Zdaj pa imam tega dovelj!" vsklikne z jez-1 nim glasom. i „Jaz pa že davno!" odgovori tast togotno. (Daljo urili.) rin v posodah, denarjih, mečih, cerkvenih izdelkih, sosebno opravah, in raznih drugih izdelkih. Podobe ali slike so iz raznih stoletij, vender pa največ iz prejšnjega in današnjega stoletja, nekaj jih je pa starih več stoletij. Slike obsezajo portrete ali pa tudi skupine iz domačega družinskega, vojnega in drugovrstnega življenja. Po izvoru in osnovi so slike razne vrednosti. Mej najstarejšimi je razmerno mnogo dobrega, in kaže to, da so bili dotični slikarji izučeni v dobrih šolah. Večiua slik pa je malovredna po osnovi in po predmetih ; o nekaterih bi lehko trdili, da naj bi bili rajše izostale, in ostale, kjer imajo svoj navadni hram. Ravno iz slik se vidi, da so se razstave udeležile vse boljše in imenitnejše rodovine, in da so bile v današanji za hvalevredni namen jako marljive. Rodovine Coronini so mnogo razstavile, potem neki mizar Braidotti je napolnil 2 sobi in je priložil to in ono še po drugih, skupno 11 sobah. Pa tudi druge rodovine so donesle po mnogo predmetov. Slovana utegne zastran sloga zanimati mnogo tega, kar je cerkvenega, in tu sta podala prestol na cerkev in pa Braidotti največ vrednega in zanimivega. Božja razpela kažejo po izvršitvi starodavni slog; škofova palica, o kateri je zapisano, da je naravnost od sv. Petra, kaže obliko prave, ob roču navadno, brez vsake umetnosti zakrivljene palice. Ta palica, neki evangelijarij in še nekaj drugih predmetov, ki jih je podedovala Goriška prestolna cerkev iz Ogleja, so po svojem slogu tudi zastran tega zanimivi, ker razkrivajo prvotui slog, iz katerega je stara cerkev nadalje razvijala svoj slog, in katerega sloga se drže slike vzhodne cerkve še dandanes. Sosebno imenitna se nam zdi izvršba tudi velikega razpela, ki izvira iz Ogleja, in ki je v isti stekleni omari, kakor omenjeni evangelijarij in prastara škofova palica. V Braidottijevem oddelku (II. in IV. sobana) se nahajajo brž pri uhodu v II. sobano na levo prastare slike v slogu, kakeršnega se drže" ruski unijati in pravoslavni Rusi. Podobe, ki predstavljajo momente iz svetega pisma, spominjajo na obraze, kakoršni so se slikali v 12. 13. 13. 14. stoletji. Nad vsako podobo stoji staro slovenski napis ki se jako lehko bere vslcd jasnosti izdelanih črk. Jaz nesem imel prilike, poizvedeti, od kod je Braidotti dobil slike; jaz bi sodil, da so kaka dedščina iz dob, ko je vladal pri nas še popolnoma staroslo-venski jezik v cerkvi. Podobe so očividno naravnost izpred staioslovenskih oltarjev vzete. Mi bi Slovencem priporočali, da si ogledajo razstavo že zastran oglejskih in tu omenjenih slovanskih ostalin. Prve spominjajo na isti stari slog, kakeršen je posneti iz srebrnih ostaukov, katere so n. pr. pred kakimi 15 leti izpod altarja izkopali v Gradu (Grado). Poslednje pa morda razkrivajo tudi oni slog, ki je bil v navadi po naših deželah, ko so patrijarh v Gradu m škofje po teh deželah brali in prepevali sv. mašo v starosloven-skeui jeziku. Jedno majhno sliko, podobo matere Božje, je razstavila tudi neka Bratuš. Ta slika je iz jednake, staroslovenske davnosti, ter je na prodaj, kakor prodaje tudi Braidotti svoje predmete. Kdor se zanima, utegne dobiti redke slovanske zaklade naših pradedov v roke. Ta razstava itak ne podaje nič, kar bi smeli Slovani sebi prištevati. Slike kakega rojenega Slovana reklamujejo Italijani za se. Tudi mej knjigami in rokopiBi, katerih je nekoliko razstavljenih, ni zaslediti slovanskega ali slovenskega nič. S stališča obče umetnosti pa je razstava vsekakor vredna, da si jo tudi Sloveuci dobro ogledajo. V kulturnem oziru razkriva ona, kake poti hodi umetnost v naše kraje, kako je italijanski upliv izpodkopal vzhodno in v obče staro umetnost, umetnost, katere sledovi se nahajajo celo v rimskih katakombah Slog podob, izdelanih v mozaiku, ki se nahajajo v ozadji v Lateranu , spominja ravno tako, kakor slog v rimskih katakombah, da se je cerkev v obče držala prvih stoletij, onega sloga, ki velja še dandanes v vzhodni cerkvi, in ki ga zasledite na svetinjah razstavljenih iz prestolne Goriške cerkve, in na prostarih slikah Braidottijeve, tu omenjene oddelne razstave. Slovani po naših deželah so se držali stare umetnosti za cerkvene in druge potrebe. To priča, kdo je bil krščansko kulturo prvi užival po teh pokrajinah. Tujstvo je pregnalo kulturo in Btarodavno umetnost, ki je v obče še na vzhodu, na zahodu pa samo v stoletja starih cerkvah, kakor je n. pr. ravno Lateran. Slovenci, obiščite stare svetinje, stare ostanke slovanske umetnosti ! Razstava v Gorici je odprta še do konca novembra t 1.; ustopnina znaša 20 kr., in je možno ogledovati zazstavljene reči od 9. ure zjutraj, do 5. ure popoludne. Z. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je iz dobička XXV. državne loterije pomorskej kopelji za bolnike v Gradu 6000 gold. — („Sočo") zaseglo je državno pravdništvo zaradi dveh domačih stvarij. Danes došla nam je druga izdaja. — (V Ljubljano došli jezuitje) so: o. Maks Klinkowstrom, oo. J. Stare, Josip Kos, Fran Doljak, Josip Jakobs in brata Adolf in Karol. KlinkoAvstrom, Jakobs in brat Adolf so Nemci, nadejati se nam je torej mnogo nemškega propovedo-vanja. — (Slovensko gledališče) bilo je včeraj zopet jako dobro obiskovano. Igralo se je vseskozi dobro, deloma celo izvrstno. Zaradi pomanjkanja prostora odložili smo prekrasno nam došlo oceno za jutršnjo številko. — (Gos p. prof. Ivan Vavru) poslovil se je preteklo soboto od gimnazije Ljubljanske, na kateri je od 1859 1. nepretrgano služboval. Ob 10. uri zjutraj zbralo se je učiteljstvo, na čelu mu ravnatelj g. Šuman, da se slovesno poslovi od jako priljubljenega kolege, ki je vsled svojih izrednih vrlin, užival simpatije kakor učiteljstva, tako tudi dijaštva. Po g. ravnatelja Sumana primernem nagovoru, zahvalil se je g. prof. Vavru g. ravnatelju za vsestransko podporo, svojim kolegam za neizkaljeno prijaznost in prijateljstvo, ter dejal, da se mu je Kranjska toli omilila, da mu je tako rekoč druga domovina, v katerej hoče tudi nadalje bivati. Naposled prosil je g. učiteljstvo, naj mu ohrani dosedanje prijateljstvo. H gospoda ravnatelja Šumana želji, da bi g. prof. Vavru v pokoji in blagi zadovoljnosti živel še mnog o let, pridružujemo se tudi mi in mu kličemo iz srca „Na mnoga leta!" — (Nova mestna šola) se bode gradila na bivšem Jalenovem, sedaj mestnem posestvu. Tako javlja sobotni „Slovenec". Kje je to vest pobral, nam je nedoumno, dobro pa vemo, da je mestni zbor sklenil šolo graditi na nekdanjem živinskem trgu in da ta sklep doslej še ni razveljavljen. — (Iz Šiške.) Strah, da bode morda „Martinova beseda" pičleje obiskana, nego druga leta, in to zaradi predstave dramatičnega društva v Ljubljanski čitalnici, ni bil opravičen. Oni, katere smo pogrešali pri besedi, prišli so na ples, in mej temi bili so tudi gospodje „Liraši" iz Kamnika, kojih navzočnost je dala povod k zdravijcam, pričujočim o simpatijah mej Šišenskimi pevci in slav. pevskim društvom v Kamniku. „Martinova beseda s plesom" vršila se je v vzglednein redu. Spored, popolnjen z vojaške godbe koncertnimi komadi, zadovoljeval je popolnem, ker ni bil predolg in so posamične točke bile skrbno priučene. Da je Šišenska čitalnica pospela se do spevoigre (operete) „Odvetnika" z lastnimi močmi, nelahko nalogo tako dostojno zvr-šila, to je lep napredek. Ženski troglasni zbor „Sporočilo" ; mešani zbor „Domovina" in „Venček slov. narodnih pesnij" stekli bo si pohvalo. Prvi moral se je ponavljati. Solo-prizor „Sivi lasje in mlado srce" predstavljal je g. Vrh o ve c tako, da je bila glasna pohvala zaslužena. Ob polu 10. uri pričel je ples, ki je živahno trajal do tretje ure zjutraj. Materijalni uspeh je povoljen, kajti dohodki pokrili bodo stroške. Za to pa gre hvala gospodi iz Ljubljane, ki je veselico pohodila, čast. društvenikom, ki vztrajno podpirajo društvo z darili za loterijo in gospodom pevcem, ki večino dela brezplačn« store in tako obvarujejo bla^ajnico izdatnih troškov. Ne manj važen pa je moralni uspeh besede. Njen obseg in uspeh opravičuje odbor, da jo sme v svojo kroniko belježiti s svetlimi črkami. — (Samomor.) Ustrelilse je v čerajjjdopoludne ob 1jilO. uri v sv. Petra vojašnici novinec 17. peš polka 4. kompanije Kropf, rodom Kočevec, na svojem ležišči. Kaj je vzrok samomora, je neznano. — (Na slovenskem oddelku kmetijske šole v Gro rici) prične pouk dne IG. t. m. DosIpj oglasilo se je 14. učencev. Deželni odbor podelil je 8 štipendij po 100 gld. na leto, — mej temi štipendijati je 7 |Kraševcev, 1 iz Šempasa. Na italijanskem oddelku oglasilo se jih je 23. — (Na vseučilišči Zagrebškem) upisalo se je do 12. t. m. 424 slušateljev in sicer na bogoslovni fakulteti 100, na pravoslovni 210, na modroslovni 114. Odkar je ustanovljeno vseučilišče — bilo jih je samo 1. 1882 83 upisanih 426, druga leta pa jih ni bilo nikoli nad 400. — (Litijsko pevsko društvo) priredi dne 20. novembra t. 1. pevski večer ob sedmi uri zvečer v gostilni ,pri Fortuni" v Litiji v spomin godu Nj. velečastva presvetle cesarice Elizabete. Vii častiti udje se uljudno vabijo. — (Novo metrično računilo iz ploščic) izumil in priredil je profesor na učiteljišči Mariborskem, g. Luka Lavtar in spisal o njem kaj instruktivno brošurico, iz koje razvidimo, da je to računilo visoko nad vsem, kar se je do sedaj v tej stroki izumilo in da se uikakor ne sme zamenjavati z drugimi učili te vrste, kojih na nam dokaj prinaša vsako leto. Novi stroj je dosedaj jedino nam znano računilo, ki stoji trdno na podlagi zakonov mišljenja, in prepričani smo da je prihodnjost njegova. Prostor nam ne dopušča, da to učilo natančneje popisujemo. Mogoče da storimo to v jeini prihodnjih številk. Za to pot smo hoteli le opozarjati č. tovariše na novo prikazen in na brošurico, ki poda ob jedneiu tudi navod, kako z računilom ravnati. Brošurica, ki bodi vsem č. gg. tovarišem najtopleje priporočena, stane 40 kr. in se na njo naroča pri gosp. pisatelji. Aparati (okolu 10 gld.) pa se naročujejo po naslovu Orešnik & P ros-sinagg, Wien I, Bilrgerstrasse 12, kjer se tudi na zahte vanje dobo ceniki s podobami brezplačno. „ Popotnik." Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 14. novembra. Cesar prav dobro spal. Opoludne vsprejme princa Viljema. San Remo 14. novembra. Cesarjevič pričel zopet svoje navadne izlete. London 14. novembra. Včerajšnji dan bilo mnogo spopadkov mej policijo in množico, ki je hotela demonstrovati proti prepovedi, vsled katere so javni shodi na Trafalgar -Square zabranjeni. Policija je naposled s pomočjo vojakov nadvladala. Ob 6. uri zvečer bilo je zopet vse v redu. Okolu 400 osob so zaprli, mnogo je ranjenih. Samo v bolnice bilo jih je 75 oddanih. Razne vesti. * (Peti ndvaj setletnica) svojega delovanja obhajal je te dni ruski dramaturg Krilov. Ju-bilar ima velike zasluge za rusko dramatiko. Spisal je nad 100 ruskih iger, v katerih živo slika rusko življenje. Njegove igre so jako priljubljene pu vsej Rusiii. Prevel je v ruščino tudi Lessiugovega „Na-thana." * („Liinderbanka") je, kakor znano, gradila železnice v Sibiji. Sedaj, ko so železnice dodelane, pregledali so jih državni tehniki in zapazili mnogo pomanjkljivosti. Srbska vlada je odločno zahtevala, da naj se hitro odpravijo vse pomanjklivosti. „Lan-derbank" pa ne mora popravljati železnic ampak se je obrnila do francoske vlade, da bi se Francija za njo potegnila v Srbiji. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. Gosp. zbornični svetnik Anton Klein iz-vešča, da se je c. kr. deželni šolski svet obrnil do deželnega odbora kranjskega, da ta javi, sporazu-mevši se s trgovinsko in obrtno zbornico ter z občinskim zastopom Krškim, koliko bodo pojedina zastopstva dala za ustanovitev in vzdržavanje obrtne nadaljevalne šole, ki se ima ustanovili na Krškem. Deželni odbor je javil, da bo predlagal v visokem deželnem zboru, da se dovoli donesek za rečeno šolo, ter se je obrnil do zbornice s prošnjo, naj mu naznani, koliko hoče ona doprinesti. Ker se po naučnega mioisterstva visokem ukazu od 24. febr. 1883, br. 3674 dovoljujejo iz državnih Bredstev samo takrat doneski za obrtne nadaljevalne šole, ako se zavežejo krajevni činitelji, namreč dežela, občina ter obrtna in trgovinska zbornica donašati doneske, ker je potreba osnovati to šolo jasno dokazana, to misli odsek, naj bi zbornica tudi za to, kakor je že za več drugih jednakih šol dovolila doneske, dovolila kak donesek. Ker nepoplačani stroški iznašajo 413 gld. 80 kr., bode donesek 50 gld. iz zborničnih sredstev zadoščal z obzirom na to, da tudi država, dežela in občina kaj doprinese. Uvažujoč to predlaga odsek: Zbornica naj poroča deželnemu odboru kranjskemu, da dovoljuje, pridržujoč si potrjenje visokega trgovinskega ministerstva, za obrtno nadaljevalno solo na Krškem za leto 1888 znesek 50 gld. Predlog se sprejme. (Dalje prih.) „LJUBLJANSKI ZVON" ■»toj i (19^—175) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterij ne srećke 12. novembra. Na Dunaj i: 6, 31, 70, 32, 46. V Gradci: 87, 76, 20, 22, 86. TUJCI: n . 12. Dovembra: Pri Klcum Popper, Pernold, Wrevke, Frlederich, Ranzowy, Linraich z Dunaja. — Stransky iz Nachoda. — Deutsch iz Ki jeka. — KOsaler iz Celovca. — Baron Zois z Bleda. Pri H »11*1 i Adler z Dunaja. — Spitzer z Dunaja. — Pichler iz Trga na Koroškem. — Mally iz Tržiča. — Rothenbait iz Kamnika. — Schauta s Turjaka. MeteorologiČno poročilo. Cm opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo "t Mo-krina v mm. 12. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-56 um. 730 44 km. 73501 mm. 20" C brezv. 80"C ML vzh. 4 4 C si. zah. megla jas. d.jas. 0*00 ss. > o a eo 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 40an. 73758 mu. 737 94 m. 2 0'C 5-4° C —0-2» C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. d. jas. 0-O0 ms. Srednja temperatura 4-8° in 2-4°, za 0-2° nad in 20° pod normalom. ..... Tržne cene r JLliiblJaiii dne 12. novembra t, 1. Pšenica, hktl. . . . 5169 Rez, Ječmen, n ... 4|06 !> ... 3!25 Oves, 211 Ajda, rt ... 8 90 Prosu, n ... 3 74 Koruza, Krompir, » ... 5 8« n . . .. 2 32 Leča, a ... 12 — Grah, n ... 13 — Fižol, » ... 11 — Maslo, kgr. . 1 — Mast, • — Speh frisen, „ — 64 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, , Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečjo „ „ 8vinjsko * „ Kostrunovo „ „ Pisaneo..... Golob . ...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ Drva trda, 4 □ metr. n mehka, „ gl-lkr.l — 164 — 90 — 3'5 — 8 -56 — 60 — 60 -36' 40 -!l6 2 32 1 96: 6 50 4 15 Št. 17.728. ID-iarasijslss- borza dne 14. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 8116 Srebrna renta.....„ 82-50 Zlata renta......„ 11210 5°/0 marčna renta .... „ 9^ 10 Akcije narodne banke . . „ 889'— Kreditne akcije.....„ 276*25 London........„ 125 75 Srebro........„ — •— Napol......... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 gld. 9-96 — „ 5-93 - „ 61-727, - , 250 gld. 130 gld. 100 . 170 . danes 81- — 82- 35 111-85 H6-20 888 — 275-60 125-75 9 95V, 593 61-70 50 kr. OgerBka zlatu renta 4%...... 98 Ogerska papirna renta :'>' „..... 85 5° „ štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . 105 Dunava reg. srećke 59/0 . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 41/," r0 zlati zaBt. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 101 Kreditno srečke.....100 gld. 179 Rudolfove srečke.....10 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 228 50 58 25 25 25 25 25 a t) Poslano. (7-42) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkusan llek proti trajnom kašlju pluoavina I želodca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, HINKB MATTONIJA m Karlovi vari i VVidn. Razglas. 841-1) mladeničem, vojaščini podvrženim. Radi prihodnjega rednega vojaškega nabora se javno naznanja: 1. Vsak tu bivajoč" ih 1.HO.H., 1H«7., 1S6G. in I MJ.l. leta rojenih mladenicev zglasiti se mora meneča decembra I.HH7. I« pri mestnem magistratu. ■ Kdor se ne zglasi, bode, če se ne bo mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojniškega zakona z denarno globo do 100 goldinarjev, oziroma z zaporom do 20 dni. 2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri upisovanji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih je povzeti do-movno občino. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariSi, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4. Oni, ki mislijo prositi začasnega oproščenja od vojaščine, morajo pri upisovanji izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, v 4. dan oktobra 1887. Št 1324. itazglas. (840—1) C. kr. generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic na Dunaji je z dopisom 29. oktobra 1887 št. 18.044/IV. naznanilo, da je vsled uloge mestnega predstojništva Škofjeloškega ukrenilo, da se ime železniške postaje Loka — Laak s 1. novem brom 1887 premeni v Škofja loka — Bischoflack. Skofja loka, 12. novembra 1887. Val. Sušnik, ....... .. ... ......... ........župan. _____ . >n..!™T7^"TT h ,.!1T!.... ■ ■-. ,......, I Važno za trpeče na prsili in plačili. Neogibno potrebno zopen kaftelj, hrlpavoat, zaslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žele dobiti čist in krepak glas, za ikrofeljnaste, kr vidne, slabotna* bledldne in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, jUT*" a pod fosforno kislim apnom in železom pomešan. ~9S£ Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva se v (615—9). LEKARNITRNKOOZY zraven rotovia v LJubljani. BM1 Razpošilja se vsak dan po pošti. umW Št 17.494. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri vseh boleznih želodca. Noprokoaljivn pri pomanjkanji slasti dojodij, slabem iolodct, smrdeči sapi, iiaponjanji, kislem podiranji, koliki, žclodcovem kataru, zgagi, ako so nareja pesek in pieno ter so nabira preveč sleza, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (čo Izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zapiranji ali zabasanji, proobtoienji zolodca z Jedjo ali pijačo, glistah, boleznih na vranici, na jetrih sli slatej žili. — Cena steklenici z navodilom, kako se rabi, 39 kr., vel. steklenici eo kr. (Havno zalogo ima lokar U A KOI, IIKADV v Krumerlstl (Moravsko). Marijaceljske kapljico neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavino navedene so na navodu, kako rabiti, ki so pridene vsakej staklenici. Schutzmarke. ■ Pristne v skoro vseh lekarnah NT Altll.O ! - 1'ristne Marrjaceljske kapljice so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — HO pri*tn*\ mora vsaka stekle- nica imeti rudeč zavitek « gorenjo varstveni* iimmko in z llHV<>tlom, kako nabiti, ki so pridene vsakej steklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. Otistek*n v iiro-nieriži. , Trlstno imajo: V I,|iil>l|itiii: leknr Oabr. 1'iccoli, lekar Jos. Svroboda. — V PoMtoJriai: lekar Yt. Haccarcich. — \ SKoI|i l.ukl: lckar Katol Fabiani--V Radovljici t lekur Aleksander ltoblek. — V KlKloir«v-s«: lokar Dominik KUzoli, lekar Hera-mnnn. — V /.um ni k n : lokar J- Močnik. — V < mumiji : lokar Jan. Blažok. (739—U) za invalide. (829—2) Pri podpisanem magistratu izpraznjena je ustanova za invalide letnih 31 gld. 50 kr Prošnje za to ustanovo, katerim je priložiti: 1. krstni list prosilca; 2. potrdilo, da prosilec vgled vojaške službe od 1. januvarja 1848. J. počenši ni zmožen si kaj prislužiti. 3. svedočbo, da je bil prosilec vedno poštenega obnašanja, in 4. dokaz, da prosilec nema ne premoženja, ne sorodnikov, ki bi bili postavno zavezani, zanj skr-heti, uložiti je do IO. decembra letos pri podpisanem uradu. . , Mestni niag^^^^^^r^K dne 4. novembra 1887. oboa: wa©lvi4^icl Solidne osobo iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in datno visoko provizijo, o/.irouiii stalno plado. (778—9) Hauptstšdtsche VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co.?.Budimpešta. B U b I M S K A G R E N Č I C A. Kot gotovo uplivujoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebufinih boleznih, zastajanjl krvi, zlatej žili, boleznih na jetrih in ledicnh ter skrofuloz-nih boleznih,, mrzlici,, protinu, spuSČajih, zapiranji itd, Prodaja ae v vseh špecerijskih in produjalnicah mineralnih voclA, kakor tudi v lekarnah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. _[•_' ' 1 1__l (807—ao) jCACAOi in ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, ćastnira diplomom, sta pristni Batno, če imata nafto uradno ro^istrovano varstveno znamk«) in firmo. (800—10) DOlftiva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v LJubljani pri g. Petru I^issnik-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. de/«, opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). T 1 A J^ . ^, kateri vedno izdeluje v izvrtstnej lm/.i, ki ga prodaja v LJiit>ljniii gospod U-^ m RUDOLF KIRBISCH, sladcičar na Kongresnem trgu. m (Naročila na zunaj se točno izvrše.) fn Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11