-    310    _
Gnoj in gnojenje na šolskem vrtu.
Zemlja novo narejenega vrta je ali uže od narave slaba ali pa je pusta in surova, če tudi drugače dobra. Šolski vrtnar mora zatorej izkušati, da zemljo zboljša ter jo od leta do leta naredi plodnejšo. Razen umnega obdelovanja ima v to svrho dve sredstvi na razpolaganje, t. j. gnojenje in globoko prekopavanje ali rigolovanje.
Gnoj more učitelj dobivati od drugod, vender treba da večino gnoja prideluje doma. Z dobrimi besedami priprosi sicer  učitelj od   nekaterih gospodarjev nekoliko
hlevskega gnoja za prvo in najsilnejšo potrebo, za poznejši čas mora se pa sam z gnojem preskrbovati. Hlevski gnoj ne dela posebno dobro na vrtu, učitelj mora skrbeti za prikladuejši gnoj, in to sta gnojnica in me-šanec (kompost;. Gnojnice je dovolj v šolskem stranišči. Nikdar naj se straniški gnoj ne prodaja, ker on je zlato za šolski vrt. V stranišče naj ne prihaja nič drugega, nego samo človeški odpadki in k večemu še voda in pomije, pa brez nobene trde primesi. Straniška jama mora seveda biti zidana in zaprta, to uže 8 higijenskoga stališča. Iz primerno zidane jame je lahko gnojnico jemati. Mislim da ne bode težko tam, koder šole nimajo še takih jam, prisiliti občin, da ji    narede.
Gnojnica rabi, a vedno močno z vodo razredčena, z najboljšim uspehom v gnojenje obzelenelim rastlinam. Z gnojnico naj se poliva le ob deševnem ali vsaj oblačnem vremenu. Zelo mokro zemljo ali s snegom odeto polivati treba z manj ali čisto nič razredčeno gnojnico. Oe gnojimo z gnojnico zelenim rastlinam, treba da stoji z vodo razredčena, najmanj en dan, da se dobro prekuha, ker drugače posmodi rastline.
Narejanje mešanca je za šolskega vrtnarja zelo važno opravilo. Sicer je znano, kako 8e mešanec dela vender hočemo tudi o tem nekaj besedi izpregovoriti, in sicer ozirajoč se na razmere na šolskem vrtu.
Mešanec imenujemo gnoj, ki je napravljen iz mnogih in na razne načine skupaj zbranih gnojilnih tvarin. Te gnojilne reči naj na kupu leže tolifco časa, da po-polnom zginijo in strohne, t. j. sprstene. Sprstene pa v dveh letih. Vsa« tak kup naj torej leži dve leti, in ker vsako leto skrbimo za nov kup, treba je za narejanje mešanca toliko prostora, da na njem lahko stojita dva kupa, Ki ja tudi treba premetavati. V ta namen določimo lahko tudi dva prostora. Mešanec narejajmo blizu vrta ali na vrtu samem. Če ga narejamo na vrtu, res zgubimo prostora, zato imamo pa gnoj pri rokah. Za narejanje mešanca na vrtu odloči se prostor v kakem kotu če mogoče proti severu. Ta prostor je dobro z drevjem in grmovjem obsaditi. Će je na vrtu malo prostora ali ga sploh nič ni, narejati bode mešanec zunaj kje. Kar rabi za mešanec, meče se vse na kup, na pr. blato s ceste in iz vaških jarkov, rušina, smeti iz šole in stanovanj, kuhinjski odpadki, pomije, pepel, žaganje, gnoj, gnojuica itd. Vse to se celo leto zbira na kup ter ne-katerikrat dobro premeče in z gnojnico zalije. Kup naj se ne dela nad meter visok. Drugo leto ni temu kupu novih tvarin dodajati, ampak premeče naj se vsake 3 do 4 mesece in dobro zalije z gnojnico. Ob enem se pa na omenjeni način pričue delati nov kup. Konec drugega leta je mešauec goden ter najboljši vrtni gnoj, bodisi ža zelenjad, cvetice ali pa drevje. Koder je lahko dobiti apna, mavca, laporja, primeša naj se tugi nekaj teh tvarin.
Vrtna zemlja zboljšava se tudi z dovažanjem plodne zemlje. Sicer ne bode učitelj tako popravljal vrtne zemlje
ob navadnih razmerah, vender utegne prav v ceno ali pa zastonj dobiti takih guojiluih tvarin. Omenjam še, da se zholjšava pretežka, ilovnata zemlja s sviščem ali drobnim peskom, prelahka iu prerahla pa z ilovco. Naravno je, da je tako zboljšavaujo težavno in drago. Prst (humus) ali spkb hlevski gnoj in mešanec zboljšuje itako Vsako zemljo tudi v fizikalnem obziru.
311