ŠTEV. 31 Ptuj, 16. avgusta t957 Letnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in urednLitvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj fitev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Novi siDsl liiiilslii odliDr k grffi iMi\ Tov. Janko Vogrinec zopet predsednik, podpredsednik pa tov. Lojzka Stropnikova Od srede, 14. t. m., dalje je predsednik velike občine Ptuj do- sedanji predsednik občine Ptuj tov. Janko Vogrinec, podpredsed- nica pa tov. Lojzka Stropnik, do- sedanja odbomica občinskega ljudskega odbora Ptuj in pod- predsednica OLO Ptuj. Za tajnika občinskega ljudskega odbora Ptuj je bil prav tako v sredo imeno- van tov. Ivan Rau, dosedanji na- čelnik tajništva z finance OLO Ptuj. Od srede dalje ima občinski ljudski odbor 7 komisij in 13 svetov. Tako je občinski ljudski odbor Ptuj s povečanim številom odbornikov iz pridruženih občin Cirkovci, Desternik, Juršinci in Videm pripravljen na redno po- slovanje po 51. avgustu t. 1., ko prenehajo obstajati in poslovati občinski ljudski odbori prejšnjih manjših občin in prevzemajo nji- hove funkcije s tem dnem večje združene občine. Za razliko od prejšnjili sej ob- činskega ljudskega odbora Ptuj na magistratu je bila v sredo, 14. av- gusta, prva seja občinskega ljud- skega odbora velike občine Ptuj, ki je sedaj s svojimi 42.000 pre- bivalci največja občina v združe- nem mariborskem okraju, v dvo- rani OLO Ptuj na Titovem trgu. V njej so se ob določeni uri Jlbrali prejšnji odborniki občine Ptuj in novoizvoljeni odborniki iz bivšili občin Cirkovci, Desternik, Juršinci in Videm. Pomešano so posedli v klopi, se med seboj pri- srčno pozdravili. V zadnje klopi so posedli občinski uslužbenci, ki so se udeležili prve seje kot del ptujske publike. Mnogi odborniki so stiskali roko dosedanjemu predsedniku tov. Janku Vogrincu, k; se mu vrača zdravje po več- mesečnem zdravljenju v zdravi- lišču na Slivniškem Pchorju ter so ga povprašali, kdaj se bo do- končno vrnil nazaj med občane, ki ga že pogrešajo. Kot vedno nasmejan, je tudi tokrat v šali dejal: »Vidite, tudi brez mene je šlo!« Po krajšem nagovoru za otvo- ritev seje je predsednik prejšnje in nove občine Ptiij pozdravil vse navzoče, zlasti novo izvoljene od- bornike ptujske povečane občine in vse opozoril na velike naloge, ki čakajo v največji občini v okraju Maribor, v občini Ptuj or- gane ljudske oblasti. »Ljudstvo od nas veliko pričakuje in ta njegova pričakovanja moramo iz- polniti z resnim obravnavanjem vseh občinskih problemov, z mar- ljivim de'om in pravilnimi za- ključki. Smatram, da se bomo po- čutili pri tem odgovornem delu kot velika družina, ki se zaveda svojih dolžnosti in tako bodo vsi uspehi — uspehi dela predsed- nika, komisij in svetov ter občin- skih in krajsvnih uslužbencev.« Kot najstarejši odbornik občine Ptuj je tov. Ivan Rudolf nadalje- val prvi in drugi de! seje do po- novne izvolitve tov. .Janka Vo- grinca za predsednik9 občine. Iz- volitev j'? bila soglnsna in z aplav- zom, n-Vnv ie odbornica tovari- šica Magda Lešnik izročila novo- izvoljenemu predsedniku šopek nageljčkov ob želji, da bi mu zdravstveno stanje dopuščalo, da bi tako vestno kot je doslej vo- dil posle občinskega predsednika občine Ptuj, tudi opravljal svojo predsedniško nalogo v veliki ptuj- ski občini. Tudi izvolitev tov. Lojzke Stropnikove za podpred- sednico je bila soglasna in z aplavzom. Novoizvoljeni predsed- nik tov. Janko Vogrinec se je za- hvalil odbornikom za izvolitev ter jih je pozval, naj mu pomagajo vestrto in točno izpolnjevati vse naloge, ki jih je prevzel celotni občinski odbor. Ostali del seje je hitro potekel. Predsednik tov. Vogrinc je naj- prej seznanil vse navzoče s pred- logi za izvolitev odbornikov .v razne komisije in svete, nakar je bilo glasovanje za posamezne predloge. V komisijah in svetih so večinoma odborniki, ki so se že doslej v občini Ptuj in drugih občinali zanimali za probleme svojih področij in so te tudi pomanali svetom uspešno reše- vati. Imena predsednikov in čla- nov komisij in svetov bodo ob- javljena v »Uradnem vestniku«, zato jih tukaj ne bi posebej na- števali. Ob začetku obstoja in dela no- ve velike ptujske občine s po- lovico prebivalstva, ki na je prej štel ptujski okraj, lahl-co ponovi- mo besr^de novoizvoljenega pred- sednika tov. Janka Vogrinca: »Vo- livce naše velike občine bomo te- koče in sproti obv.-^šč^li o vsem dogajanju in delu občinskega ljudskega odbora in upam. da se bodo vedno bolj navezovali na svoj občinski ljudski odbor s svojimi pobudami in predlogi in da nam bodo pomagali izpolnjevati veliko nalogo — razvijati in kre- piti ter braniti pridobitve naše ljudske demokracije!« Prva občinska seja je bila raz- meroma hitro končana, pač pa bi težko rekli, da bo za redne ob- činske seje popoldnevni čas pre- kratek in da bo potrebno najpo- trebnejše seje sklicevati že za dopoldne, ko so odborniki bolj spočiti in Strpljivejši kot ob po- poldnevnih in večernih urah. Z zrelo in sloveče ptujsko čebulo po svetu A ^ O E N K. če bi ocenjevali evropsko podnebje s političnih vidikov, bi morali priznati, da je najbolj vroče te dni — v Zahodni Nem- čiji in Franciji. Temperatura te vrste v Omanu, na skrajnem jugu Arabskega polotoka, po- jema (Angleži in vojaki oman- skega sultana so zasedli vse važnejše kraje upornikov!), v ostalih krajih sveta, z izjemo Kube (notranji, protivladni ne- miri) in delno Argentine, pa vlada »znosno ozračje«. Se mesec dni — in Zahodna Nemčija bo izvolila nov Bun- destag. Zato ni čudno, če so predvolilni stroji strank v pol- nem pogonu. Pravijo, da se je socialdemokratski prvak Ollen- hauer odprai-il na štiritedensko turnejo po nemških vaseh in mestih. Skušal bo prikazati sim- patizerjem in »nevtralcem« na- ravnost »diktatorsko upravlj;f- nje« sedanjega vladnega pred- sednika, ki je obenem tudi kriv, če se nemška zdržitev v praksi ni pomaknila niti za korak na- prej. Značilno je, da skuša kandfr Adenauer na eni strani nada- ljevati pogajanja s SZ, ki so jih pred tednom prekinili, toda še vedno sili v ospredje z repatri- ncijo Nemcev, ki so se izjavili pri nemškem veleposlaništvu v Moskvi za vrnitev »v domo- vino«. V Moskvi so že večkrat odgovorili, da imajo zadevo za dokončno rešeno in da na sov- jetskem ozemlju ni več nem- ških državljanov. Verjetno bi slednjič popustili, če ne bi ve- deli, da Adenauer zahteva raz- pravo o tem zato, ker je tako obljubil nemškim volivcem. Kako bi se ravnal pozneje, če bi do sporazuma res prišlo, pa je drugo vprašanje. Zato so v Moskvi previdni. Adenauer v predvolilnih goi'orih napada SZ in njene voditelje, zato se je nanj spustil tudi prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hru- ščev, ko se je te dni m.udil na uradnem obisku v Vzhodni (Nadaljevanje na 2. strani) RAZŠIRJENA SEM PREDSEDSTVA SZDL SLOVENIJA falitve v dfiip Na predsedstvu SZDL Slovenije je bila 11. sep- tembra, seja. ki so sc je udeležili poleg članov predsedstva še predstavniki okrajnih odborov SZDL. Na temelju poročila sekretarja SZDL tov. Staneta Kavčiča so na seji razpravljali o pomenu ter političnih in organizarijskih nalogah pred bližnjimi volitvami občinskih,ljudskih odborov. Na seji je bilo poudsrjeno, da so volitve 6bčinskih ljud- skih odborov iz^-edno važna naloga organizacij Socialistične zveze. Predvolilna aktivnost organizacij in članov SZDL naj upošteva dejstvo, da je zaradi povečanja pristojnosti in nalog občin hitrost nadaljnjega socialističnega razvoja v mnogočem odvisna od delovanja občinskih ljudskih odborov. Zato naj predvolilna aktivnost zajame tako perspektive razvoja občin na vseh sektorjih, kot tudi že doslej dosežene uspehe, ki so povezani s splošnim ra^voicm gospodarstva in družbenih odnosov v Jugoslaviji. Politična akcija SZDL naj bo kon- kretna in na temelju doseženih uspehov usmerjena v nadalj- nje izpopolnjevanje socialističnih odnosov. Soglasno mnenje je bilo, naj bi bile volitve v občinske ljudske odbore v drugi polovici oktobra, v začetku septembra pa naj bi bila seja Glavnega odbora SZDL, na kateri bi podrobno obravnavali politično osnovo za predvolilno aktiv- nost organizacij SZDL. Med našimi bralci je nedvom- no večina skrbnih očetov in ma- mic, ki jih je gotovo zelo pre- strašilo, ko so več ali manj zve- deli o nevarnosti, da tudi njihovi otroci lahko zbolijo za otroško paralizo. Ker se v zadnjem času o tej bolezni in o skrbi za zati- ranje te bolezni vedno več go- vori in piše, se je naš sodelavec potrudil do tov. Suhača pri Taj- ništvu za zdravstvo in socialno varstvo pri OLO Ptuj ter se po- zanimal, kako daleč je že pri nas do cepljenja proti tej bolezni, na katerega se pripravljajo že po vsej naši republiki. Tov. Suhač je našemu sodelav- cu pojasnil, da bo že letos okto- bra prišlo tudi v naših krajih in po vsem teritoriju Slovenije do cepljenja vseh otrok, rojenih od 1. januarja 1951 do 31. marca 1957, torej otrok celih šest let- nikov in četrtina letnika 1957. Na to cepljenje se pripravljajo po- vsod na več načinov, in sicer s sestavljanjem spiskov vseh otrok gornjih letnikov, ki bi naj bili go- tovi do 31 avgusta, pa tudi z zbiranjem sredstev za nabavno dragocenega cepiva. V Ptuju je bilo 3. avgusta posvetovanje z za- stonniki podjetij, obratov in za- vodov z nam.enom prikazati, da je trikratno cepljenje otrok proti tej nevarni bolezni v zvezi s pri- lično visokimi stroški. Drago ce- pivo moramo za dolarje uvažati. Težko je pričakovati, da bi zmo- gli starš'" vse stroške cepljenja s svojimi prispevki, zato bi naj podjetja nekaj prispevala k tem stroškom Cepljenje otrok de pe- tega leta bo vezano na 500 do 600 dinarjev stroškov za vsakega otroka, cepljenje starejših otrok in odraslih pa celo na 1500 dO 2000 dinarjev. Sredstva naših občin ne bodo zmogla finančnega bremena v zvezi s tem ceplje- njem, ps tudi mnogi starši ne. S skufMilml močmi pa bi laiiko zaščitili pred najtežjo nevarnost- jo naš mladi rod. Tov. Suhač je še pojasnil naše- mu sodelavcu, da se z vsemi za- stopniki podjetij še ni .dalo po- meniti o tem vprašanju, ker niso vsi prišli na posvetovanje, vendar upa, da bc mogoče tudi tem s ponovnim sklicem posvetovanja ali pa potom tiska dopK)vedati, da gre za dobro voljo njihovega ko- lektiva, pomagati tudi z devizni- mi sredstvi pri nabavi cepiva proti paralizi. Vsega aktivistič- nega dela v zvezi s tem vpraša- njem ne bodo mogli opraviti na terenu samo funkcionarji Rdeče- ga križa in občine, zato se bo Svet za zdravstvo obrnil na vso javnost, naj podpre velikopotezne akcijo cepljenja proti najnevar- nejšemu sovražniku njihovega zdravja — proti poliomyelitisu. Po pojasnilih tov. Suhača se za to akcijo zelo zanimajo v Ljubljani in v Mariboru pri Centralnem hi- gienskem zavodu in da je bilo že več posvetovanj, da bo akcija tembolj tehnično pripravljena in da bo zajela čimvečji krog otrok »O tem problemu boste moral, še veliko pisati,« je dejal tov. Su- hač, da bo vsa javnost informi- rana o vsem prizadevanju našega sveta in vseh, ki jim je pri srcu zdravje naših' malčkov, zato vam bomo radi na razpolago z vsemi podatki o organizacijah, podjetjih in posameznikih, ki nas pri tem delu podpirajo. V Sloveniji je bilo lani do dne 5. septembra 108 primerov otro- ške paralize Od tega števila je odpadlo na ptujski okraj devet primerov m je bil na četrtem me- stu v Sloveniji po primerih te bo- lezni ter na isti stopnji z Mari- borom in Kranjem, kar dokazuje, da jp pri nas že več živih prič te grozne bolezni, ki bodo vsa- komur svetovale.- naj stori vse. samo da obvaruje svoj naraščaj {M-ed to boleznijo. Upajmo, da bomo lahko našim bralcem v prihodnjih številkah sporočili, da je akcija za ceplje- nje otrok v naših krajih deležna pozornosti vse naše javnosti in da si lahko obetamo tudi zado- voljiv uspeh s cepljenjem ne gle- de na žrtve, ki jih bomo skupno doprinesli v zvezi s cepivom in cepljenjem samim. Obnova šole pri Miklavžu obna\>iiai© šolo 0 J Na pobudo šolskega odbora Miklavž, je Občinski ljudski odbor Orm.ož zbral posebna finančna sredstva in jih dodelil v glavnem dvema šolama za splošno obnovo šolskih zgradb. Ker bo predvidoma tudi pri vliklavžu osemletka saj je bila že sedaj osemra^redna osnovna šola. obnavlja sedaj Remont šolsko -zgradbo zunaj in znotraj. Večina našega prebivalstva je pokazala razumevanje za lepo ureditev šole, ki že od leta 1925 ni dobila večiega zneska za po- pravila. Dasi je sedaj predvidena nad milijonska vsota za popravilo le ene naše šolske zgradbe, uči- teljska stanovan.ia letos še ne bo- do urejena. Ostrešje in okenski okvirji so bili v takem stanju, da ta finančna sredstva nt bodo za- dostovala. Zato je šolski odbor sklenil, da zbere prostovoljne prispevke v le- .su, ki ga bodo posekali v jeseni. Akcija je v glavnem zaključena, pričakuje pa še, da si bodo tudi ostali premislili \n pomagali, da bo šola vzorno urejena. Potrebna je namreč kanalizacija, ker v obeh šolskih stavbah izvira voda, kar ogroža temelje stavbe. Do sedaj so bila izvršena razna gradbera dela na ostrešju, fasadi, higien- ske naprave, izdflani so že oken- ski okvirji, te dni pa bodo še končali kleparji in pleskarji. S prostovoljnim delom so že pomagali člani ZVG J. Kerenčič- Temnar iz Kajžarja, same gospo- darstvo pa je s svojim prevoznim sredstvom opravilo težje prevoze. T':d! lastniki konjske vprege so se večinoma odzvali pozivom in opravili že 16 voženj, kar je do- kaz, da kljub svojim obvezam, še imajo smisel za skupne potrebe, šoiski odbor pričakuje, da hode tudi prebivalci ostalih vasi prisko- čili na pomoč pri dokončnih delih kanalizacije, čiščenju, kar bo po» trebno. če na.i se pravočasno zač- ne s poukom. Ko 1. septembra ob 14. uri vsi na veliki letalski mitiiig ptu^skea Aerok'uba no letališču v Moškanicih! ^0 vstopnic bo izžrebanih za polet nad Ptujem! Stran 2 PTUJSKI TEDNIK ^rm, ?6. AVGUSTA 19' NEŽIN PRIMER »Na pomoč, tatovi! j€ zakričala gospodinja Neža v vasi na Drav- skem polju, ko je zjutraj pred odhodom v mesto ugotovila, da ji je neznanec ponoči odnesel ir omare zaslužek, ki ji ga je prejš- nji dan prinesel mož. Nameravala je kupiti par čevljev in' nekaj blaga, česar so bili njeni trije otroci že zelo potrebni. Kupila bi tudi nekaj olja, masti, soli in drugega, saj je zaloga preteklega moseca že pošla. Nimajo posestva. Nežin'mož hodi v tovarno. Ob mesecu ji prinese denar in si z njim še kar urejata življenje. Oba sta pridna, delovna in skrbita za tri nedoletne otroke. Nežinega moža te noči ni bilo doma. Bil je na delu, na nočni izmeni. Obupana je stala v ku- hinji onega jutra in gledala v odprto omaro, kjer je ležal raz- trgan pisemski omot — prazen. Tudi otroci so se zbudili in pri^ tekli k materi. Kdo jim bo dal kruh do novega zaslužka, male- mu Mirku kupil čevlje, saj je bos? Tudi oblekce Marjanca ne bo dobila, čeprav jo je zelo po- trebovala. Za vse to je gospodi- nja Neža hranila denar. Kaj sedaj ? Spomnila se je nečesa. Planila je zopet k omari in odprla predal. Tudi zlatega prstana ni več, ki ji ga je poklonil mož kot dekletu. Tat je odnesel tudi ta drag spo- min. Neža je bridko zajokala, otroci pa so se stisnili k materi, ne da bi se dobro zavedali, kaj se j€ zgodilo. Čez pol ure je bila Neža na postaji LM. Dežurnemu miličniku je pojasila, kaj se je zgodilo. Spraševal jo je in beležil. Ko je bila gotova, je Neža odšla do- mov. Organi LM pa so se pome^ nili o Nežini zadevi. V nekaj tre- nutkih se je za avtomobilom dvig- nil oblak cestnega prahu. Hiteli so na Nežin dom. S sodobnimi tehničnimi pripomočki so odkrili tajnosti, ki jih je vlomilec za- pustil po tatvini. Dolgi dve uri je trajal ogled. Povečevalno steklo in kemično setavine so p»omagale odkriti nevidne sledi. Kar tako ni uspelo, je posnel poseben foto- grafski aparat. Neža je z zanimanjem opazo- vale. Medtem je prišel iz tovar- ne tudi njen mož. Obvestili so ga o tatvini. Bil je bled. Ko se je komisija fKJslovila sta Neža in mož stala na pragu. Na odhajajoče sta napravila vtis, da zaupata v njihovo delo m da Ji- ma bodo pomagali priti ztvpet do ukradenega denarja. V sosedni vasi živi Maks, zna- nec Nežine družine. On -jih je že večkrat obiskal, ker se poznajo iz mladih let. Izogibal se je delu in živel le od priložnostnega zasluž- ka. Nekega popoldne je Maks zo- pet prišel na obisk. Vsedel se je v kuhinji za mizo. Ko je Neža odprla omaro, da bi vzela denar in poslala otro4cf po jabolčnOc, Maks vse dobro opazoval. Zagle- dal se je v omaro, kjer je Neža spravila denar. Maksa od tedaj ni bilo več po- dnevi na obisk. Skoval je načrt in prišel enkrat skrivoma, pono- či in odnesel denar zadnje pla- če... Tisto dopoldne je uslužbenec TNZ v tehničnem laboratoriju proučeval Nežin primer. Sklanjal se je nad mikroskop m pregledal las, dolg 2 cm, rjavordeče barve. Jodova para je silila iz epruvete in zabeleževala linije prstnih sle- dov. Dragoceni p>odatki ... Zopet je zabmel avtomobil. Poleg šoferja je sedel organ LM in zamišljen zrl na cesto pred avtomobilom. Kmalu potem 90 za.škripale zavore; rahel sunek in avtomobil je obstal pred hišo, kjer stanuje Maks. Presenečen je bil. Ni pričakorval tako nenadnega obiska. Ves bled se je zazrl v mi- ličnika. »Tam v vazi za rože je vse — denar in prstan« je konč- no povedal. ★ Maks je bil obsojen in je od- sedel kazen. Po vrnitvi iz zapora je dobil zaposlitev. Spametovalo ga je in je pošten. Pridno dela in več ne misli na neumnosti. ŽC Pastir Iz Haloz Ako te v zgodnjih jutranjih urah vodi pot skozi vasi na Drav- skem polju, boš nemara prhluhnil trobenti podobnim glasovom. Opa- zil boš trobentača, drobnega, bose- ga in slabo oblečenega jantiča, ki sredi vasi s svojim trobilom — volevskim rogom, kakršne so ver-, jetno uporabljali že stari Slovani — zateglo trobi. Tem glasovom pastirskega roga se kmalu pridru- ži škripanje vrat, klici ljudi in mukanje goveda, katero od vseh strani podijo na cesto; skratka, v vasi nastane'- pravi direndaj, do- kler vse živine ne spravijo v čre- do, katero potem trobentač — va- ški pastir — odžene na pašnik vaške skupnosti. Ko nato, po ne- kajurni paši prižene čredo nazaj, zopet kliče z rogom lastnike, da spravijo svojo živino nazaj v hle- ve. To se ponavlja vsako jutro in vsako popoldan, odn. popoldan, dan za dnem,- dokler je pač vreme primerno za pašo — in v vseh va- seh skoraj na enak način. Pastirji so večji del otroci halo- ških revežev, večinoma mladoletni, komaj šoli odrasli fantiči. Najame jih vaška skupnost in vsak kmet te skupnosti je dolžan po vrstnem redu en dan vzdrževati pastirja. Tako se pastirji dnevno selijo od kmeta h kmetu m ko je vrstni red izčrpan, se začne krog znova, vse dotlej, dokler traja sezona paSe. Za pašo žitrine se z vaško skup- nostjo že v zgodnji pomladi pogo- de običajno pastirjevi starši; fantje, ki so že pasli, nekateri celo večkrat, pa se pomenijo kar sa- mi. Plačilo prejemajo ti pastirji v naturnlijah, predvsem v žitu, ki ga ob zaključku paše dobijo od vsakega kmeta določeno količino. Posamezni pastirji tako prislužijo po več sto kg žita, ki v glavnem zadostuje za prehrano njihove do- mače, številne družine, skozi zimo in do prihodnje žetve, kajti na svojem bregovitem koščku zemlje pridelajo žitaric le toliko, da se lahko družina prehrani le nekaj mesecev. Tako se v pozni jeseni ti fantiči ponosno vračajo v do- mačo bajto z zavestjo, da so pri- služili toliko, da družini ne bo mcmjkalo kruha. Ob nedeljah, skoraj tedensko hodijo očetje ali matere na obisk k tem svojim hranilcem-pastir jem v poljanskih vaseh. Ne sicer zato, da bi se jim preveč tožilo za nji- mi, temveč največkrat zato, da prinesejo domov kruha. Pastirji namreč dobijo dovolj kruha, vča- sih več kot ga pojedo, včasih si pa tudi od ust pritrgajo, samo da prihranijo nekaj kosov kruha in ga ob nedeljah izroče obiskovalcu, da ga ta nese domov kruha želj- nim mlajšim bratcem in sestri- cam. Kruh je sicer že suh in trd, vendar lačnim želodčkom dobro tekne. Nekateri teh pastirjev so že tu- di obvezniki predvojaške vzgoje. Zato mora take, ko so poklicani na taborjenje, za ta čas zamenjati -oče ali pa mlajši brat. kajti živino je treba pasti vsak dan in tudi količina prisluženega žita bi bila manjša. Zgodilo bi se pa tudi lah- ko, da bi mu »delovno razmerje« odpovedali in najeli drugega pa- stirja, ker ponudnikov zaenkrat še ne primanjkuje. ' T(dco nekateri hodijo past živim) po več let, dokler jih ne zamenja- jo mlajši bratje, ali dokler ne od- idejo k vojakom. Ko se vrnejo od vojakov, bodo nekateri od njih prevzeli doma borne domačije, po- stali bodo gospodarji in družinski očetje. Ali bodo prisiljeni tudi ti pošiljati svoje otroke v poljanske vasi pasti živino, da bodo tako laže prehranjevali svojo družino? Mor- da pa se bodo do takrat socialne razmere že toliko izboljšale, da jim tega ne bo treba. Morda bodo do takrat že tudi v materialnem po- gledu enakopravni z otroki kme- tov iz polja, da bodo tudi ti imeli možnosti učiti se za razne poklice, ki jim bodo zagotavljali boljše in dostojnejše življenje ? Fideršek Franc . (Nadaljevanje s 1. strani) Nevičiji. Pred vsem mu je oči- tal, dh dopušča »revanžistidnim in m.ilitarističnim krogom* ne- moteno delovanje in s tem one- mogoča pametne razgovore o nernškem vprašanju. V Bonnu sedaj trde, da se Hruščev vm%eSuje v ^ihodno- nemške notranje zadeve. Nekam pozabili so, da so ZDA, Velika Britanija in Francija pred krat- kim podpisale deklaracijo o Nemčiji, v kateri podpirajo Adenauerjeve nazore o nem- škem vprašanju! Ali to ni bilo vmešavanje v tuje, notranje za- deve? V Franciji so sicer poslanci odšli na letni oddih, zato pa se sindikalni krogi vseh vrst upi- rajo vladnim načrtom varčeva- nja, ker bosta od njih spet naj- bolj prizadeta delavec in usluž- benec. Kot je znano, je minstrski predsednik Bourges-Maunoury v svoji vnemi ukinil nekaterim podjetjem široke potrošnje, ka- kršna so plinarne in elektrarne, državne subvencije. Cene so se naglo dingnile. Tudi cene živi- lom so šle kvH^ku, medtem ko take poviSice plač, ki bi ustre- zale skoku cen, ni. Pravijo, da bodo sindikalne organizacije pričele s protesti takoj po končanih letnih dopu- stih. Tedaj se bodo tudi vrnili poslanci. Pred vsem pa ne bodo dovolili, da bi zvalili glavno breme f>ladnih ukreprn-^ na de- lavske plače. Poleg Alžira, kjer so zadnje dneve spet posebno živahni pristaši ostK>bodilnega gibanja, bo to izredno težka na- loga za ministrskega predsed- nika ... Za ovianski primer še ni za- nesljivo, da ga bodo sprožili v VS. Uporniki omanskega ver- skega poglavarja imama so se umaknili v gore, ker fdso mogli vzdržati britanskih napadov iz zraka in na kopnem. Pravijo pa, dc se Sodo borili do zadnjega strela. Izjavili so tudi, da je An- glija posredovala povsem svoje- voljno, brez povabila sultana, ker se je bala, da ne bi sultan prepustil koncesije za razisko- vanje in izkoriščanje naftnih ležišč ameriSki družbi ARAMCO namesto britanskim, ki so s ta- kimi deli že začele. To je še en dokaz reč. da gre zn povsem navadno ^■^itamkc oboroieno intervencija, —— Rroiirievei! in Mim (Dopis iz Podlehnfka) Jesen je tu ... Po haloških hri- bih pa tudi po brajdah se že ogla- šajo klopotci. Letos je njihova pesem prijetnejša kot ob slabih letinah, saj obetajo bogato trga- tev. Letošnja mlatev pšenice je tudi bila bogata, le žal, da še sad- je ni obrodilo. Včasih smo v Halozah tožili nad slabim pridelkom zrnja in vina, letos pa lahko mirno rečemo, da se bližajo težki časi našemu krom- pirju. Krompirišča polna hroščev in nenasitnih ličink še vedno niso dovolj zresnila naših ljudi. Neka- teri 30 se prepričali na lastnem pridelku, da jim je hrošč resno nevaren in ga tudi pridno uniču- jejo, drugi pa ga še pustijo na- prej živeti. Pospeševanje našega kmetijstva zahteva odločno borbo proti vsem škodljivcem, ki ogra- žajo pridelek in zato imamo pri nas tudi KZ, ki je prevzela skrb in obljubila pomagati kmetoval- cem pri prizadevanju za napredek kmetijstva. Ljudje pri KZ sicer tudi skrbijo za škropivo, vendar se spra.šujejo, kako to, da je škropivo vedno dražje, čeprav ni nikakih znakov, da bo tudi krompirju ce- na tako naglo rastla kot raste škropivu, čeprav tukaj nimaino natančnega vpogleda v politiko cen, vendar lahko rečemo, da se zdravilom in zaščitnim sredstvom cene ne bi smele ravnati po po- vpraševanju. Pri krompirjevcu ,se lahko zgodi, da se bo ob višanju cen škropivu mirno naprej razvi- jal in bomo potem trpeli večjo go- spodarsko škodo, kot je sedaj mo- goča korist iz izkopička za drago prodano škropivo. Tako pač misli- mo tukaj v Podlehniku. Mogoče jr- nepravilno naše stališče, vendar mislimo, da se da tudi to vpraša- nje pametno rešiti in tako tudi d6- seči. da bomo vsi zatirali krom- pirjevca, ne pa samo nekateri. Še nekaj nas moti v Podlehni- ku. Vse kaže, da pri nas ne bo več postaje LM. Čeprav živi veli- ka večina naših ljudi pošteno in nima z milico opravka, so je ven- dar tekom časa obstoja postaje izkazalo, da je tukajšnjim krajem potrebna. Sem prihajajo ljudje z vseh strani po raznih opravkih in večkrat je bilo potrebno poklicati na pomoč organe LM. da so za- ščitili ljudske inerese in obvarovali tudi njihovo premoženje in njiho- vo osebno varnost. Vprašujemo se, če ukrep o ukinitvi LM v Podleh- niku ni preuranjen? Tukaj je več perečih problemov, ki jih ni mogoče rešiti brez pomoči ljudskih organov, zato bo prav, se večkrat pomeniti z našim re- publiškim poslancem, kot smo se nedavno z zveznim poslancem tov. dr. Jožetom Potrčem, ki narn je marsikaj pojasnil, nam dal prav, če je bila naša kritika utemeljena in nas tudi pozval, naj se mu oglašamo tudi pismeno s problemi, ki jih šami ne moremo rešiti. B. F. MedeSja na ptujskem letališču Tovariš upravnik: »Letala so pripravljena. Piloti vsi na me- stu.« Tako je raportiral dežurni letenja. Pred hangerjem so stala motorna in jadralna letala, okrog njih pa se je vrtelo polno mla- dih ljudi. Mehanik preizkuša vsak letalski motor posebej. Ropot motorjev je bil tak, da je bilo težko razumeti drug drugega. Kazalo je, kakor da se eskadrila letal pripravlja na bojni polet. Med prvimi je poletel upravnik, da preizkusi letalo in pokaže mlajšim sigurnost v zraku. Ju- tranji sončni žarki so se odbijali od srebrno poba^rvanega letala, ki se je dvigalo vse više in više. Tedaj pa se je letalo zavrtelo. Na letališču je postala grobna ti- šina. Desetine mladih oči je zrlo v zrak in občudovalo razne vrste akrobacij letala, s katerim letijo tudi sami. V srcih mladih letal- cev pa se je rodila skrita želja: »Samo enkrat tako leteti!« Le- tala so poletela in pristajala, to- da vsako s svojo nalogo. Nedisci- plina ima lahko svoje posledice. Da ne bi prišlo do posledic, ima- jo letalci posebne kazni, seveda samo za nedisciplinirane. Ena od najtežjih kazni je, kadar se le- talcu prepove leteti. Letalci te- mu pravijo, da se počutijo ka- kor ptič, kadar mu nekdo poreže peruti. Sicer pa letijo kakor pti- či, mi je zaupno povedal to«rariš Žiger Branko, učitelj letenja, ki je prišel pomagat Ptajčanom iz Ljubljane, katerega pa se Ptuj- čanf prav dobro spominjajo« od zadnjega letalskega mitinga. In sedaj, ko končamo prvi program, je nadaljeval tovariš Branko, bo- mo začeli z vežbanjem akrobacij ter mi pokazal posebno letalo za to namenjeno Aero-2, ki je stalo pred hanoarjem. Dober pilot mo- ra obvladati vse, tudi akrobacije. Mladi piloti so z nasmejanimi obrazi čakali na vrstni red, da bi zopet poleteli ter pri tem uga- njali šale na račun najmanjšega in najmlajšega tovariša Milana, kateri mora vedno svojo težo na- doknaditi z vrečico peska. Prav prijetno je živeti med temi mla- dimi š]>ortniki, kateri so izbrani iz vseh mogočih poklicev, kot so: mehaniki, ključavničarji, čevljar- ji, dijaki, uslužbenci itd. ScMice je začelo vse bolj pripekati, jutra- nja rosa je izginila iz cvetočega letališča. Tudi padalci imajo svoj program. Skupina 12 ljudi je opremljena s padali. Njihovi mla- di otorazi so resnejši, s čeladami na glavi. Nekateri so bledi, drugi zopet rdeči, vsak misli le na svoj skok. Prvi se je skobacal v letalo, na njegovem obrazu je bilo vi- deti malo vznemirjenosti, vendar so bili njegovi pokreti mirni in odločni. V nekaj minutah je bilo letalo visoko in že se je pojavila črna pika visoko nad nami. Se- kunde minevajo, ^padalec pa se z bliskovito brzino približuje proti zemlji. Padalo je še vedno zapr- to. Na letališču je postalo vse ne- mirno. Nekdo izmed njih je de- jal: gotovo. Drugi je zakričal: odpiraj rezervno padalo. Na zemlji postaja vse večja vznemir- jenost. Preko letališča drvi avto, s prvo pomočjo in tedaj se je zgodilo: v zraku je nekaj močno počilo. Pojavila se je bela kupo- la. Padalo se je odprlo in kakor beli cvet počasi približevalo zem- lji. Pred učiteljem padalstva se je tedaj pojavil jupak dneva ter mimo raportiral: Tovariš učitelj, izvršil sem 50. skok. Razburjeni učitelj, ki se je sicer poskuša! narediti mirnega, je kaznoval ne- discipliniranega »junaka dneva« z mesec dni prepovedi skakanja za njegovo samovoljnost. Samo- voljni »junak dneva«, je moral s težkim srcem in povešenimi očmi zapustiti letališče z obljubo, da ne bo nikoli več naredil kaj po- dobnega. Razburjeni učitelj je te- daj mimo dejal: to je pravi ta- lent za padalca, toda treba ga je strogo držati. Na vzletni stezi sta zopet dve letali, ki ju upravljata dva stara- letalska veterana. Da- nes bosta vežbala akrobacije za letalski miting, ki bo 1. septem- bra 1957 na ptujskem letališču. Na zemlji in v zraku je pravi živžav. Človek ne ve, kaj naj gle- da, onega, ki se vrti kot riba na suhem ali onega, ki kroži ure in ure z brezmotomim letalom pod sivimi Oblak'' ali onega padalca, ki je pravkar po naključju pa- del v Pesnico in se proti svoji volji okopal. Res čudovito je to letalsko živ- ljenje, vedno in vedno so znova doživetja in novi prizori, katerih si človek nikoli ne bi mogel na- gledati. Nedeljski dan gre h kraju. Sonce se je skrilo iza hri- bov Letala se vračajo iz svojih vsakodnevnih nalog, kakor ptiči v svoje gnezdo. Veseli letalci pa se zopet vračajo na svoje domo- ve s pesmijo na ustih »Vse višje !n višje v sinje nebo...« Jutri, v ponedeljek, pa se bodo zopet najdli v svoji delavnici, uradu in šoli med svojimi tovariši. Vi dragi bralci, ki do sedaj ni- ste imeli priložnosti videti vse- ga, kar so se naučili naši letalci pa pridite na veliki letalski mi- ting, ki bo 1. septembra 1957 na ptujskem letališču. Zabavali se boste dve uri, če pa boste sreč- ni izžrebanec, pa boste tudi Vi imeli priložnost p>oleteti nad E*tujskim pKJljpm. L. Kratke z vseh strani Svečan sprejem novih Članov v vrste ljudske mladine v nedeljo popoldne, dne 11. avgusta 1957, je bila v taboru predvojaške vzgoje v Lovrencu na Dravskem polju velika sveča- nost, na kateri je bilo 95 mla- dincev IZ zadnje izmene tabor- jenja sprejetih v vrste Ljudske mladine Jugoslavije. Svečanosti so prisostvovali vsi pripadniki taborjenja V. izmene s člani štaba na čelu. Po odigram himni je bil svečan govor, ki ga je imel član štaba referent za politično vzgojno delo, nato pa izvršen svečan sprejem. Po spre- jemu je čestital novo sprejetim članom komandant tabora tova- riš Herbert Zoreč in član pred- sedstva okrajnega komiteja Ljud- ske mladine tovariš Franc Za- dravec. Po sprejemu so veseli godci zaigrali par ve.selih koračnic. No- vo sprejeti mladinci bodo v svo- jem srcu ohranili v trajnem spo- minu velik dogodek v svojem mladem življenju, ko so pKSstali člani nad milijon in sto tisoč- članske organizacije mladih Ju- goslovanov, ki z vsem srcem ljubijo socialistično domovino ter vlagajo vse svoje mlade sile v njeno izgradnjo. B. F. Po nesreči obstrelila brata v ponedeljek, 12. t. m., popol- dne je Ana Gomilšek, stara okrog 20 tet, po nesrečnem naključju obstrelila svojega brata, ki je imel 9 mm pištolo. Iz radovedno- sti je prijela za pištolo, za ka- tero ni vedela, da je nabita, po- merila in sprožila. Izstrelek je Gomilšeku močno ranil nogo. da so ga morali prepeljati v bolniš- nico. Kako je prišel brat imenovane do pištole, ni znano, vendar je jasno, da je z njo silno nepre- vidno ravnal in jo je puščal, da je lahko sestra prišla do nje. Upajmo, da bo poškodovani Go- milšek hitro okreval in da sestra Ana ne bo za malomarno ravna- nje z orožjem prestrogo kazno- vana. Tokratna radovednost jo je pač izučila, da se ne bo več lote- vala stvari, ki ji niso potrebne. UTOPILA SE JE ZARADI DOMAČIH SPOROV v soboto, 10. avgusta, so našli mimoidoči v Domavi pri tretjem mostu ob cesti proti Polenšakv v mlaki mrtvo Marijo Kukovec iz Bratislave 23, ki se je tam sama utopila. Kot vedo povedati njeni sovaščani, se z možem nista do- bro razumela in sta se sprla tudj v soboto, ko je imenovana skle- nila končati svoje življenje v dor- navski mlaki. Nekaj ur pred nje- no smrtjo se je oglasila še pri sestri in se ji potožila, da' ne more več živeti zaradi domačega nesoglasja. Sestra njf^ni izjavi o namenu samomora ni pripisovala resnosti. Raipored ffiUDrogrcifsliili pregiBdou Ohrina Sredisfe A Obrez 11 — pri transfor. za Obrez II 28. 8. ob 6. uri Obrez I — pri transfor. za Obrezi 28. 8. ob 7. uri Obrez — transformator za Grabe 28. 8. ob 15. uri Središče I pri transfor. za Sredi- šče I 29. 8. ob 6. uri Središče III pri transfor. za Sredi- šče III 29. 8. ob 15. uri Središče II pri transfor. za Sredi- šče II 30. 8. ob 7. uri Šalovci I pri Jakobu Lahu za Ša- k>vci-del 31. 8. ob 6. uri Salovci II pri Brumnu za del Ša- lovec 31. 8. ob 8. uri Vitan I pri Stamparju za Vitan 31. 8. ob 9. uri Vodranci pri Čurinu za Vodranci 31. 8. ob 14. uri Godeninci pri Zemljiču za Gode- ninci 31. 8. ob 15. uri, MAKS RAJSP je obležal na ljutomerski cesti z zdrobljeno lobanjo Sredi prejšnjega tedna zvečer se je na Ljutomerski cesti pripetila prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 34 let starega delavca s Trnovskega vrha, pok. Maksa Raj- špa. Ob svojem nepoškodovanem kolesu je obležal skoraj sredi ce- ste nedaleč od trgovine »Živila«, trgovskega podjetja »Izbira« v Ptuju z razbito glavo sredi mlake krvi in razmrskanih možgan, ka- kih 50 korakov od njega v smeri Ptuja pa je obstal naložen tovorni avto nekega podjetja iz sosedne Hrvatske, na čigar zadnjem levem kolesu so se videli madeži krvi, na blatniku pa drobci razmrskanih možgan pokojnika. Tik ob Rajšpo- vem truplu se je v luči reflektor- jev na kraju nesreče stoječih avto- kmalu na mestu in sprva je bilo mobilov videla sled koles tovorne- ga avtomobila... Preiskovalni organi TNZ so bili težko reči, kako je prišlo do ne- sreče. Vozač tovornega avtomobila in spremljevalca so trdili, da po- kojnega Maksa Rajšpa oni niso po- vozili. Pred kolesi avtomobila se jim je zasvetilo krmilo kolesa in so po nekai korakih avto ustav'M. Zdravnik dr, Franjo Raktiša je ugotovil, da Je bila Rajšpova smrt neizbežna, saj mu je kolo avtomo- bila zmečkalo lobanjo in iz nje iz- tisnilo možgane ter jih razmrskalo po mlaki krvi. Na kolesu je ob- visela aktovka, v njej stare vilice za kolo, kar je kazalo, da se je pokojni Rajšp peljal z dela v Ki- dričevem z novimi vilicami. Pre- iskava kolesa je pokazala, da se je dalo krmilo Rajšpovega kolesa lahko obračati sem in tja, kar je kazalo, da krmilo ni bilo dobro pritrjeno in je po vsej verjetnosti to tudi veliko pripomoglo, da se pokojni Rajšp ni mogel hitro od- daljiti s sredine ceste na desni rob, ko se je približeval tovorni avto z močnima žarometoma. Kri na kolesu tega avtomobila pa je potrjevala, da je moral biti ta avtomobil za Rajšpa usoden. Na- slednji dan je bila preiskava v zvezi s to nesrečo končana. Vozač tega avtomobila se bo moral za- govarjati pred sodiščem zaradi ne- sreče, ki se je zgodila na Ljuto- merski cesti. Te nesreče ne bi mogli preiretl kolesarji niti avtovozači, temveč bi se morali tudi od nje naučiti vsaj nekaj. v korist svoje previdno- sti za obnašanje na cfestah. Rajšpo- va vožnja 7. nesigurnim krmilom in brez luči po sredini ceste in vo- začevo rezanje ovinka na r,juto- mcrski cesti ter malomarno ob- ravnavanje v močni luči žarometa zmedenega kolesarja — vse to je moralo končati s posledico, z Rajšpovo tragično smrtjo, ki je močno prizadela njegovo 5-člansko družino. Previdnosti na cestah nikdar ni preveč zlasti s strani pešcev in kolesarjev, zato naj bo tudi Raj- špova nesreča vsem odraslim in otrokom v resno svarilo, da se je potrebno na cestah obnašati, kot to zahtevajo prometni predpisi. V. J. Vreme: OD 16. DO 25. AVGUSTA Močne padavine z neurji, ne- vihtami in močno ohladitvijo se pričakujejo okoli 22. avgusta. V ostalem lepo in v glavnem poletno vroče vreme, le v času med 15. in 18. avgustom nekaj krajevnih neviht. Dr. V. M. PTUJ. 16. AVGUSTA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Andrej Kovač, bibliotekar: l^tuj in okolica v pesmi in povesti še en roman iz okupacije: »In hrumela je Drava« »Knjiga 57«, glasilo slovenskih založb v Ljubljani, nas v prvi šte- vilki 1957 obvešča, da je leta 1955 izšla v Trstu nova knjiga o Ptuju z naslovom: »In hrumela je Dra- va«, izpdo peresa METODA TURN- ŠKA. Dejanje romana se odigrava ne- posredno po vdoru hitierjevskih krdel na naše narodno ozemlje. »Tevtonski divjaki« so v Ptuju za- čeli z uničevanjem slovenskih knjig ... To je bil nekak uvod v številna nasilja, ki jih je osvajalec zagrešil nad našim ljudstvom in nad prebivalstvom ptujskega okra- ja še posebej, kot nam to živo prikazuje pisar v omenjeni pove- sti, ki se vrši nekje v ptujskem predmestju med Budino in Spuh- Ijo. Kraj sam se v romanu ime- nuje »Koče«, kjer se v bližini raz- prostirajo obdravski gozdovi. Tu živi skromno železničarska druži- na Jarenkovih, oče Franc, mati Hana, petošolec Miloš in osmošol- ka Alenka, njuna otroka. Oba dijaka se bojita za svoje knjige, prav tako Alenkina prija- teljica Vidka Haličeva. Vsi so pre- pričani, da hočejo Nemci spreme- niti slovensko Štajersko »v pra- nemško deželo, da ne bo ne duha ne sluha o Slovencih«. Haličeva Vidka se je odločila, da bo tudi ona skrila pri Jarenkovih slovenske knjige. Ko je prenašala knjižni tovor k prijateljici Alenki, je bilo v mesecu maju ... »Od haloških hribov je vel rahel, osve- žujoče vetrič. Od Drave se je oglasil lxjčen šum narasle reke. Slovenske gorice z belim Sv. Urba- nom je oblivalo zanje sonce, ki je lezlo za Pohorje ...« Na ptujski gimnaziji, kjer sta obe prijateljici obiskovali osmi razred, se je marsikaj spremenilo. Ta slovenski učni zavod je postal nova »Oberschule« za domače nennskutarje. Nemcem so pri njihovem raz- narodovalnem delu pomagali tudi mnogi narodni odpadniki. — Jarenkova dinižina globoko doživ- lja vso tragiko nemškega vdora in jO zelo prizadene, ko se pri njih na nesrečo nastanita dva esesovca Kurt in Heinz, ki nadlegujeta do- mače, zlasti Alenko, ki se mora zaradi tega skriti pred nadležnima in vsiljivima gostoma. Vneki noči pokopljeta na do- mačem vrtu Alenka in Miloš svo- je ljubljene knjige in tožita pri tem žalostnem opravilu: »Ubogi slovenski književniki, ko nad nji- hovimi gomilami grozijo tujci uničiti zadnjo sled slovenske kul- ture!« (Str. 29.) V Ptuju postajajo razmere ve- dno bolj žalostne. Ne mine dan, da ne bi koga internirali na Borlu ali od tam izselili v negotovost. Tudi v tej žalostni zgodbi smo priča mladi ljubezni med Alenko in Prosenjakovim Štefanom, ki študira na ljubljanski univerzi. Štefan prejme od doma pismo, v katerem mu mati opisuje razmere v Ptuju. Iz tega sporočila izvemo, da je dravski most razdrt in da ga »Nemci zdaj z ujetniki poprav- ljajo.« (Str. 51.) Novi mestni žu- pan nastopa pod imenom Wagner. Štefan se je po prejemu pisma odločil, da bo šel na Štajersko po Alenko. S pomočjo vodnika Franc- ija s Preske se mu je posrečito priti čez mejo. In doma? Izdajalca Kuhelj in Repič sta stalno na delu za novi rajh. Gostilničar Kuhelj dobi celo odlikovanje za svoje priganjaško delo. Štefanu se je po dolgem poto- vanju posrečilo priti domov. Vlak je vozil počasi mimo Cirkovc, Sv. Lovrenca ... Kmalu bo tu Hajdi- na, kjer pa bo raje izstopil. Gledal je skozi okno: »Haloze so tam v mrču. Ptujska gora mora biti ▼ oni smeri. Ali ni tista kopa Ptuj- ska gora s cerkvijo? ...« (Str. 81.) Na Hajdini je izstopil in kmalu dospel na Breg. »Na Bregu so bile vse hiše v nacističnih zastavah in velikih napisih. Nikjer ni bilo več sledu, da je to slovenski kraj. Krvavordeče krpe s črnim kljuka- stim križem so Štefana rezale v oči kot ostri noži.« (Str. 82.) »V hiši tik pred mostom čez Studenčnico« pa je bila orožniška i->ostaja. Srečno je prišel Štefan mimo te nevarne točke. In potem čez dravski most. mimo meSčan- ske šole, klavnice, preko grajen- skega mostu in dalje ob dravskem toloi. »Čutil je, da Drava hrumi s strašno silo... To je njena jeza! Podrla bo mostove, ki jih čez njo gradijo tujci!« Štefan je obujal spomine na dneve pred začetkom vojne na Ptuju. Spomnil se je na delovanje nemške mladinske pete kolone pod krinko »mladinskega športne- ga kluba« in drugo. Ob svojem prihodu je Štefan izvedel tudi za »Varnostno stražo« slovenskih di- jakov, ki je pomagala prizadetim domačinom. Štefanovo svidenje z Alenko je bilo zelo prisrčno. Ni je našel do- ma, temveč v sosednji vasi pri bo- tri Cili. Po dolgem obotavljanju se Alenka odloči za pobeg s Šte- fanom Iz domačega kraja. Obema se po mnogih nezgodah posreči priti v Ljubljano. Pred odhodom se je Štefan oglasil še na svojem domu in tam ostal nekaj časa skrit. Glavna ce- sta je bila od naselja Koče odda- ljena le deset minut. V bližini je tekel potok Rogoznica s »trhlimi vrbačami. Preko njih je bil odprt razgled na staro mesto s sivim gradom.« (Str. 114.) In konec po brezmejnem trplje- nju: Alenka in Štefan sta postala mož in žena. Haličevo Vidko so Nemci ustrelili, ker je pri železni- ci delala za narodno osvoboditev. Mnogi izseljenci pa, ki so se zbi- rali na Borlu, kjer je »spodaj poa gradom jezno hrumela in se pe- nila Drava«, — niso več uzrli svoje ožje domovine. Odpornost človeka V fiziološkem inštitutu v Milanu so napravili zanimiv poskus, da bi ugotovili, koliko človek zdrži. Za poskus so uporabili prostovoljce, študente medicine. Tri so vtaknili z zvezanimi rokami in nogami v bazen z vodo in jim ukazali, naj zlezejo ven. Drugi trije so, kar se da hitro gonili kolesa, pritrjena na valjih. To so delali vse dotlej, dokler niso popadali nezavestni. Istočasno je nekoliko študentov opravljalo težka fizična dela v hermetično zaprti sobi s tempera- turo 50 stopinj Celzija, ki so jo naglo znižali na 10 stopinj Celzija. Tudi ti so kmalu padli v neza- vest. Poskuse je nadzoroval pro- fesor Margheri, ki je hotel preiz- kusiti vzdržljivost človeškega or- ganizma za primer medplanetarnih potovanj. Po končanem poskusu je izjavil: Fizične izčrpanosti kot take sploh ni, ker je vedno posle- dica slabe prehrane ali česa dru- gega. — HUMOR — JEZIKOVNI POUK Šolski nadzornik je bil napove- dan. Pepček je bil na vrsti in je pravkar jecljajoče odgovarjal na neko vprašanje, ko je vstopil nad- zornik. »Jaz ... jaz ,.. je ...« Nadzornik ga je prekinil: »Ne reče se .jaz se', temveč ,jaz sem'. Ponovi!« Pepečk ponovi: »Jaz je...« »Kaj ti nisem rekel, da se reče ,jaz sem'?« »Jaz je ...« ponavlja Pepček. Nadzornik pa hud: »Če zdaj ta- koj ne rečeš jaz sem ...« In Pepček prestrašen zdrdra: »Jaz sem osebni zaimek«. ZOB ZA ZOB Ko je Dean Swift bil na. poto- vanju je zapazil neko jutro, da njegovi čevlji niso očiščeni. Po- kliče slugo na odgovor. »Kaj bi čevlje vedno snažil, saj bodo zopet umazani.« Swift nič ne reče in zapove, naj bodo konji takoj pripravljeni za odhod. Sluga se pritoži, da še ni zaj- trkoval. »Kaj bi vedno jedel, pravi Dean, saj boš takoj spet lačen.« hJI ZABAVNA »Gospa Jančeva, kako vam uga- ja gospa Petričeva?« »Meni je všeč.« »In gospa Lavričeva?« »Tudi.« »In gospa Konjar jeva?« »Tudi se ne morem pritoževati.« »Z vami se pač ni mogoče po- govarjati in zabavati!« ILEGALNE OROŽARNE V ITALIJI Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je policija našla v zadnjih šestih letih v raznih skrivališčih 100 topov, 507 metal- cev min. 2420 težkih in 5054 lah- kih strojnic. 85.000 pušk in 206 radijskih postaj. Italijani so torej skrivali oborožitev za celo ar- mado! KONEC ŠTIRIH REAKTIVNIH LETAL Nad letališčem v okolici Norke- pinga na Švedskem je prišlo do edinstvene letalske nesreče, v ka- teri so se istočasno zaletela v zraku štiri reaktivna lovska le- tala tipa SAAB. Pri tej nesreči so izgubili življenje štirje piloti. POGREBNI ZAVOD ZA PSE MAČKE Neki pariški gostilničar je usta- novil pogrebni zavod, ki bo poko- paval pse in mačke. Gostilničar je blizu Pariza uredil za to tudi po- sebno pokopališče. Koncert kvarteta Avsenik v Ivanjkovcih Vest, da nas bo kvartet Avsenik obiskal v našem zakotnem kraju pod slovitim Jeruzalemom, nas je veselo presenetila. Takšne novice so namreč pri nas bolj redke. Pri- ljubljen kvartet je privabil mno- žico poslušalcev in je bila dvorana kljub visoki vstopnini nabito pol- na. Finančni uspeh je torej bil tu- di pri nas zagotovljen. Spored, ki so ga dopolnili s svo- jim prijetnim glasom Danica Fi- lipčič, Franc Koren in član Slo- venskega narodnega gledališča v Ljubljani Rohaček, ni bil sestav- ljen z najbolj srečno roko. Mala zakasnitev ni vplivala na razpolo- ženje, gledalci pa so bili vendar presenečeni nad popotnimi oble- kami, na katerih so se jasno videli sledovi vožnje v avtomobilu. Pri- čakovali smo namreč, da bomo vi- deli naše vrle Gorenjce v lepih gorenjskih narodnih nošah. Spored .sam nas je nekoliko razočaral, namreč ne izvajanje, ki je bilo brezhibno, pač pa vsebina. Izvajal- ci so pozabili, da sta naš kmet in delavec ravno tako dostopna za umetno in globoko narodno pesem in ne samo za pesem »o ljubci«, v kateri se na najnežnejše čustvo, na čustvo ljubezni, namiguje na precej vulgaren način. In prav v teh krajih, kjer alkohol močno rani fa čustva, bi moral biti pro- gram nekoliko drugačen. Pozabiti se tudi ne bi smelo, da je priredi- tev v krajih, kjer je doma lepa narodna pesem in da so zato ljud- je v tem pogledu precej občutljivi. Potrebno je podčrtati, da si ne glede na vse to v našem kraju še želimo takih koncertov, le spored bi naj bil sestavljen s premisle- kom. Izvajalci bi si naj v bodoče vzeli med predstavami več časa, da bodo lahko vsaj sapo zajeli. Pozabili tudi naj ne bi, da so vznikli iz preprostega ljudstva in naše vasi in zavrgli morebitne po- misleke, češ »saj nastopamo na vasi«. H. F. LJUBUANA NEDELJA. 18. AVGUSTA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — ?nies ob 6.05—€.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.10 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Mladin- ska radijska igra — Niko Karet: Ostržek — II. del (ponovitev). 9.30 Četrt »re na- rodnih pesmi. 9.45 Še pomnite, tova- riši ... — Janez Mlakar: Zapiski kovi- narja. 10.15 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 11.15 Opol- danj^ki koncertni spored. 12.00 60 minnt z zabavnimi orkestri. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — 1. 15.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo —II. 16.00 Matija .\»aležič: Na mladinskih seminarjih (re- portaža"). 16.30 Melodije za dobro voljo. 17.00 Prenos meddržavne vaterpolo tek- me med Sovjetsko zvezo in jugoslaviio za pokal ..Trofeo d'ltalia" (iz Zagrebat. 18.00 Glasbeni mozaik. 19 00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu in malo od tam . . . (zabavna redvaja 17. in 18 avgusta ame- riški film »SLAVOLOK ZMAGE«. kino IVlURETINCl predvaja 17. in 18. avgusta ame- riški film »na GLADKI povr- šini«. kino DORNAVA predvaja 17. in 18. avgusta ame- riški film »HOBSON V ŠKRIPCIH«. kino VIDEM pri ptuju predvaja 17. in 18. avgusta ame- riški film »V VRTINCU«. POSREČILO SE JIM JE PREDSTAVITI NAŠIM ŽE- NAM PLAVI RADION« »PLAVI RADION PERE BREZ MILA« piše na zavojčkih, ki jih je prejšnji teden v Ptuju delila v nekaterih trgovinah skupina ljudi Prve osiječke tovarne mila. Skupino je pripeljal v Ptuj za- stopnik te tovarne mila tov. Jo- sip Klajn, ker je nekje zvedel, da žene v Ptuju še ne vedo, da obstaja tudi modri Radion, ki pere brez mila. S tem načinom propagande, da je dala tovarna mila Osijek ženam skupno z reklamnim list- kom tudi nekaj zavojčkov mo- drega Radiona in kak kos dva re- klamnega mila, je uspelo tovarni zainteresirati žene za udobnejši način pranja, to je za pranje brez mila s pomočjo modrega Radio- na. Zato tudi sedaj vedno oogo- steje slišimo po trgovinah, ko žene zahtevajo ra pranje »PLAVI RADION«. Besede miče.to, zgledi vlečejo, pravijo ljudje in naše žene rade potrdijo, da jim je dal zgled to- varne mila v Osijeku najboljšo in np^ipraktičneišo možnost spoznati kakovostni izdelek novega Radi- ona ter oredlanajo." da bi se vsak- danji rabi tako lahko približale dnige tovarne, ki se ne bi smele zadovoljit! samo z velikimi pla- kati in reklamnimi deskami, tem- več bi m-^rale s svojimi ljudmi pristoniti k množici, ki rada snrejme vsak nameten nasvet in pomoč za vsakd^^nie življenje z našimi novimi izdelki, ki marsi- kie ne zaostajajo za izdatki re- ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, ba- bice, prababice in tašče ANE KUPČIČ s Ptujske gore se iskreno zahvaljujemo vsem ob- čanom, ki so jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami in njen grob zasuli s cvetjem. Posebej se še zahvaljujemo predsedniku občine Lešje tov. Antonu Kolenku in tovarišema Kerblerju in Forstneriču za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se občinskemu komiteju ZK Lešje, občinskemu odboru ZB Ptuj, odborom ZB, SZDL in RK Ptujska gora, Maj- šperk in Makole, tovarniški godbi iz Majšperka in drugim množič- nim organizacijam za udeležbo pri pogrebu. Hvaležni smo tudi tov. dr. Pe- nu, ki je lajšal bolečine v času njene neozdravljive bolezni. Žalujoči: hči Tončka-Ženka Sagadin in ostalo sorodstvo Ptujska »Drava« - repu- bliški prvak v ravnih galopskih dirkah Na velikih konjskih dirkah re- publiškega pomena v Mariboru, dne 4. avgusta, sta nastopili za ptujski klub za konjski šport »Drava« dve ekipi, in sicer ekipa za ravno galopsko dirko v sestavi: Idol z jahačem Grdino, Belgijec / jahačico Jeremičevo in Valencija z jahačem Nekrepom ter ekipa za preponske galopske girke v sesta- vi: Desant z jahačem Papstom. Šak z jahačem Tomaničem in Ašo z jahačem Radovičem. Prva ekipa je zasedla z Idolom prvo in z Valencijo drugo mesto, druga ekipa pa je imela smolo za- radi tega, ker je zbolel Desant. Tako je Šak zasedel drugo mesto. Dirkam za prvenstvo Slovenije je prisostvovalo okrog 10.000 gle- dalcev, ki so živahno bodrili naj- boljše jahače Slovenije. Ptuj.ski klub za konjski šport »Drava'( je tako zasedel v ravni galopski dir- ki prvo mesto, v preponski galop- ski dirki pa drugo. Na sporedu so bile tudi kasa- ške dirke, na katerih je lene uspehe dosegla ekipa Kobilarne Turnišče. V nedf^Ijo, 11. avgusta, je .sode- lovala »Drava« na dirkah klubov iz Varaždina, Čakovca in Ptuja ter dosegla kljub temu, da je na- stopila brez svojih najboljših konj Desanta in Idola, v ravni galopski dirki drugo, v pre-^onski galopski dirki pa prvo mesto. Naslednjo nedeljo. 18. avgusta, bo »Drava« nastopila kot republi- ški prvak Slovenije v Čakovcu proti neuradni reprezentanci Hr- vatske, ki jo bodo sestavili k'ubi J2 Čakovca, Varaždina, Belovara in Zagreba. Ta dirka bo zelo po- membna zaradi tega, ker bo to poskusna dirka pred dvobojem reprezentanc konjeniških zvez v Ljubljani in Zagrebu. Strelstvo Ptujski strelci so gostovali v Štorah. Tamkajšnja družina je najboljša v celjskem okraju, saj je poslala na državno prvenstvo kar šest tekmovalcev. Vendar so se ptujski strelci kar dobro od- rezali. SD Štore je zmagalo le s 5 krogi razlike, to je Štore 827, Ptuj 822 krogov. Od posamezni- kov je bil Rozman (Štore) s 109 prvi, slede Kunstek, Koželj (Ptuj). Prihodnjo nedeljo bo povratni dvoboj v Ptuju. Upamo, da se bo- do domačini še boljše odrezali. V okviru športnega dne 4. avgu- sta v Juršincih jc tamkajšnja strelska družina organizirala stre- ljanje z vojaško in zračno puško, katerega so se udeležile ekipe SD Železničar, Turnišče in OLO (ne- popolno). Rezultati: 1.) Že'ezničar 398. 2.) Turnišče o60. 3.) Juršinci 305. 4.) OLO. Posamezniki: 1.) Laura 103. 2.) Rašl 91. 3.) Mohorko. 4.) Pulko. 5.) Skok. Organizacija je bila dobra, pomagale so vse ekipe. Strelišče sicer še ni gotovo, bo pa v kratkem dogotovljeno in agilni strelci pripravljajo slovesno otvoritev. Gradnjo je podprla KZ. SZDL pa tudi kmetje. SD. Juršinci je s svojim delom pokazala, da sodi med najboljše družine v okraju. Udeležuje se vseh prireditev, vadi z vs^^mi od- delki. Je lahko za vzgled sosed- njim družinam. Odboru s pred«, tov. Bolkovičem želimo še mnogr^ uspeha v nadaljnjem delu. 2L. PRIJATELJI NOGOMETA, POZOR! V petek, 16. avgusta, bo na stadionu SD Drave prija-j teljska nogometna tekma med članom III. cone Proleterjem; iz Zrenjanina in domačo Dravo. Pričetek glavne tekme bo- ob 17. uri, {wedtekma med JLA in Dravo II. pa ob 15.30. < Vabljeni! Trgovskega poslovodjo in trgovskega pomočnika sprejmemo s 1. septembrom ali po dogovoru. p og o j : Potrebna kvalifikacija in večletna praksa. Vloge pošljite upravi pod šifro »Vesten in iX5Šten«. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V PTUJU j razpisuje i SLUŽBENO MESTO ŠOFERJA i Kandidat mora biti avtomehanik s potrebno vozniško > prakso ali vsaj šofer s petletno prakso na motornih vozilih. | Plača po uredbi. V prošnji je navesti točne podatke o kva-j lifikaciji ter dosedanjih službenih mestih. j Tovariš urednik! Nedavno je lovec Anton Planjšek iz Janžkega vrha v'. občini Lešje ustrelil tov. Štefanu Krsniku psa na njegovem, lastnem zemljišču. Ustreljenega psa ni odstranil in takij. povzroča razpadajoč«^ pasje truplo smrad in lahko postane' leglo kakšnih infekcij. \ Kaj menite, tov. urednik, ali ni lovec, če že ima f>oi zakonu pravico psa ustreliti na tujem zemljišču, dolžan mr- j hovino tudi odstraniti in zakopati oziroma prepustiti konjaču,; .a nastajala nevarnost okužb in obolenj? ; Prebivalci s tega področja ostro protestiramo fJrot' ' tak.šni samovolji posameznih lovcev, lovsko družino v Lešju ^ pa pozivamo, da poskrbi, da se mrhovina odstrani. ! Janžki vrh. 13. avgusta 1957. H. F.| OBJAVA Podpisana nisem plačnica dol- gov, ki bi jih eventualno napravil Alojz Princi iz Ptuja, Ljutomer- ska cesta štev. 6. Terezija Princi BADMINTON, pozabljen 1. avgu- sta ob Dravi na Vičavi, vrnite proti lepi nagradi v uredništvu. PRODAM 1 m' SUHIH SMREKO- VIH DESK (4 cm) in 350 kg KORUZE. Naslov v upravi lista. PROSIM POŠTENEGA NAJDITE- LJA IZGUBLJENE JOPICE v Ptuju, da jo odda proti nagradi v Dijaškem domu v Ptuju. PRODAM ZIDAN RABLJEN ŠTE- DILNIK. Vprašajte: Ptuj. Mari- borska cesta 28. NAJDENA JE ŽENSKA JOPICA v Ptuju. Naslov v upravi lista. PRODAMO DOBRO OHRANJEN STARI ŠIVALNI STROJ »SIN- GER« z dolgim čolničkom. Pred- nost imajo državna podjetja. — Vprašajte v roku 14 dni v Ši- viljski delavnici Ptuj. PRODAM LATE ZA VRT. Naslov v upravi lista. PRODAM SMREKOVE DESKE ZA POD. Ptuj. Zagrebška c. 82. ŠTEDILNIK zidan, desni s plošči- cami prodam. Ptuj, Cojzova pot štev. 4 (blizu gozdne upravo). PRODAM GLOBOK OTROŠKI VO- ZIČEK. Naslov v upravi lista. PRODAM DOBRO OHRANJENO ŽENSKO KOLO »NSU«. Naslov v upravi lista. SPREJMEM ČREVARSKEGA VA- JENCA. Korošec, Budina št. 45. Ptuj. PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK. — Cenčič, Vičavska pot 10. Ptuj. TRI NOVE OSI ZA VOZ prodam. Rajko Burg, Ob Dravi i, Ptuj. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 16. AVGUSTA 1957 V nfkdanjih časih diamantov riiso brusili, ampak so jih ljudje Dosili i.-iksrie. kakršne so našli \ naravi. Taki diamanti so se le ne- znatno svetili, zato so jih ljudje začeli gladiti i.n pri tem uporab- ljali njihov lastni prah. Pozneje so začeli diamante tudi oblikovati, jih klati v manjše kose s pravil- nimi ploskvami, "največji umetniki pri obdelovanju diamantov so bili Hol&ndci. Ko ga izkopljejo iz zemlje ali izperejo iz rečnih naplavin, ni diamant .še zdavnaj tako bleščeč ui ni niti približno tako lep kakor po obdelavi. Navadno je naravni diariant nepravilne oblike, poln raznih drob:ev, ki se ga drže, in tazpolcan. Vse to je treba odstra- niti, ročemo dobiti zaželeno obliko in sijaj. To v.c doseže tako, da se diamant razkosa; pri tem je Ivsha. paziti, da nečista mesta ostanejo na površini, da bi se laže odstranila. Ko dobi brusilec neobdelan dia- mant, ga dolgo proučuje in s tu- šem zaznamuje na njem linije, po katerih ga je treba klati ali stru- žiti. Diamant je zelo trd, zato se ga da rezati le tafto, da se že na obstoječo razo močno pritisne s topim nožem, nato pa z udarcem kladiva razcepi. To lahko dela sa- mo zelo izurjen df lavec, ker bi že najmanjši napačni udarec lahko upropasti! dragi kamen in tako povzročil velikansko škodo. Zareze delajo z drugim diamantom, ki ima ostre robove. Tako dobljene nekaj diamante je treba nadalje obdelovati. Prvo delo je gladitev, da bi se dobil tisti prekrasni odboj in lom .svet- lobe z njegovih številnih površin, kakor smo ga vajeni pri draguljih. Briljanti imajo po 58 ploskev. manjši kamenčki jih imajo po 14 ali 34. a najmanjše rozete po 3 ali y. Če jih opazujemo s prostim očesom, so videti kot blesteča zrnca prahu. Ker so diamanti po ogladitvi prekriti s prahom in oljem, se mo- rajo očistiti, in sicer jih dene jo v kipečo kislino. Šele tedaj se poka- žejo v polnem sijaju in so pri- pravljeni za prodajo. Takšno pot napravijo, preden prispejo k draguljarju. Mogoče vas zanima, kako velike diamante so našli v naravi. Najimenitnejši med njimi jc bil Kulinan, ki so ga ngišU v Južni Afriki 26. januarja 1905. leta, to- rej pred petdesetimi leti. V suro- vem stanju je tehtal 3024,75 ka- ratov, to je čez 600 gramov. Tri leta pozneje, 23. januarja 1908 so ga poslali v Amsterdam, da ga izbrusijo. Sklicanih je bilo več sej in strokovnjaki so se dolgo razgo- varjali, kako ga bodo brusili. Na- bavili so posebej orodje za ta po- sel, brusilec pa je delal tri cele dneve, da je napravil potrebne za- reze. Zatem je prišsl odloc-ilni tre- nutek. To je bilo 10. februarja 1908. leta. Navzoči so bili pred- stavniki angleške vlade, mnogi strokovnjaki za brušenje diaman- tov in razne uradne osebe. Brusi- lec je bil zelo razburjen, toda svo- je delo je mojstrsko opravil: Ku- linan je prerezal na tri dele. Iz drobcev so izbrusili pozneje še več manjših briijantov in rozet. V de- setih mesecih požrtvovalnega dela je nastalo iz velikega diamanta niz potomcev — dovršeno lepih .Spanj.^, počitek zdravemu, a večnost, polna muk bolniku, ki se bori z nespečnostjo. Zdrav človek se po spanju zbudi vesel in brez- .skrben, otrok se smeje od zado- voljstva. Resnično velja, da je spa- nje dar matere narave in srečen, kdor se more v spanju odpočiti od dnevnega dela. Od spanja zavisi človekovo raz- položenje ves dan in v mnogo večji meri, kot pa si sami misli- mo. Potreba po spanju je pri lju- deh kaj različna. Dojenček prespi skoraj ves dan. Otrok, ki se raz- vija in dorašča, potrebuje mnogo več spanja kot pa odrasel človek. Pa tudi odrasli nimamo vsi ena- ke potrebe p>o spanju. Zavisi pred- vsem od navade pa tudi od pora- be življenjskih sil v teku dnevne- ga dela. Kajti spanje je tisti čas v človekovem dnevnem življenju, ko se poT-abljene sile nadomeščajo za nov dan. O trajanju spanja pri odraslem človeku so mnenja zelo deljena. Običajno velja mnenje, da po- trebuje človek šest do sedem ur spanja dnevno. So zdravniki, ki trdijo, da ima človek tudi pet ur spanja dovolj, a drugi zopet mi- slijo, da je celo sedem ur spanja premalo. Posebno za težkega te- lesnega in duševnega delavca — tu med ročnim in duševnim delom ni razlike — je po mnenju teh zdravnikov potrebno daljše spanje. Tako računajo, da je odraslemu delovnemu človeku potrebno osem ur spanja. Zanimivo je pogledati potrebo po spanju v različnih starostih. Za dojenčka je že znano, da spi ves (lan, če ne pije, ter spi tako pri- bližno 21 ur dnevno. Otrok v ste- rosti od drugega do tretjega leta potrebuje 11 ur spanja čez noč in 3 do 4 ure podnevi. V četrtem letu otrokove starosti potreba po spanju čez dan odpade. V staro- sti od sedmega do desetega leta velja za otroka načelo: za časa v posteljo, pa zgodaj na noge! V tej dobi potrebuje prav tako 11 ur .spanja. V štirinajstem letu se začne potreba po spanju menjati, saj potrebuje mlad človek v tej starosti samo 9 ur spanja, dokler ne doseže zre'ih let, ko je že ome- njenih 7 do 8 ur nekakšno pravilo. Globina spanja je odvisna pred- vsem od utrujenosti. Pregovor pravi, da je resnično utrujen člo- vek srečen, če spravi drugo nogo za prvo v posteljo še pred span- cem.. Globoko spanje je čudovito sredstvo za o.svežitev celega člo- vekovega organizma in bistva. Poznamo pa ljudi, ki kljub naj- večji utrujenosti ne m.orejo zaspa- ti. Takšni ljudje imajo pred spa- njem pravi strah. To so predvsem živčno izčrpani. Na take živčne motnje naletimo že pri otrocih. Otroci pogosto dolgo bedijo v po- steljici, se hipoma prebujajo že v prvem spancu, škripajo z zobmi in se premetavajo po ležišču. Treba je predvsem odpraviti in ozdra- viti motnje, ki so povzročile otro- kovo nespanje. Pogostoma spozna- mo, da leži vzrok motnjam v dej- stvu, da otroke obilno in malo pred spanjem hranimo. Pa tudi različni burni doživljaji v teku dneva pogostoma motijo otroka pri spanju. Pa tudi pri odraslih ponosto srečujemo nespečnost Predvsenj so to ljudje, ki ne morejo spro- stiti svojih misli in živcev, ki so preko dne močno zaposleni. Naj- bol.i nevarno je, da se tfko stanje v mnogih primerih slabša in po- daljšuje in se lahko izpremeni ce- lo v bolezen. V takšnih primerih '■i moramo pomagati na več nači- nov. Predvsem so zelo priporočlji- va sledeča sredstva: kratek spre- hod po svežem zraku, telovadne vaje, kratka zračna kopel v sobi. lažje branje, ki razbremeni s krvjo že premočno preriojene možrrane in odvrne misli od dnev- nega dela in skrbi. V primerih ne- spečnosti pa je predvsem nepo- trebno uporabljanje različnih uspavalnih sredstev, ker vodi po- gosta uporabe teh do take naveza- nosti nanje, da se motnji, ki jo želimo odpraviti in ozdraviti, pri- dpjži še nova. Uporabljaimo jih le. ko jih predpiše zdravTiik. Dajmo spanju v življeniu tisto mesto, ki mu po pomenu za zdravje in delovno sposobnost pri- pada. ^ Pcjrodfžnikova juha CEMENA DOMAČA TORTA 4 dkg masti, 1 korenček, pe- teiTiij, zelena, čebula, 4 dkg mo- ke, 5 dkg paradižnika iz konzer- ve, sladkorja, sol in kisa po okusu, i dkg testenin, slan krompir. .\a masti prepražimo zrezano jušno zelenjavo in čebulo, potre- sem© z moko. Ko ta zarumeni, pridenemo paradižnik, zaiijemo. Ko je zelenjava mehka, jo pretla- čimo, julio solimo, po okusu oki- samo in sladimo. V juho denemo zrczane kuhane testenine. Dober je tudi riž ali široki rezanci. ČEŠFT.JE V RUMU. 1 kg zdravih zrelih, a trdih češpelj dobro ope- remo. odstranimo peclje in dobro obrišemo. Vsako od njih prebode- mo večkrat z zobotrebcem aH či- sto iglo pletenko do koščice. S ta- ko pripravljenimi češpijami napol- nimo manjše kozarce in jih spro- ti potresemo s sladkorjem v pra- hu, Ivi ga porabimo okrog 40 dkg. Nato napolnimo kozarce do polo- vice z ne prevročim rumom, jih neprodušno zapremo in postavimo zS teden dni na sončno okno. Po- tem ji.h spravimo v temen hla- den p.^ostor. Po dveh mesecih češpije lahko že uporabljamo. Ser- viramo jih lahko zraven pečenke, sok pa lahko uporabimo kot do- datek k sladicam in čaju namesto n^atineaa ruma. Potrebuješ 7 dkg olja, 3 rume- njake, sneg iz 3 beljakov, 16 dkg sladkorja, pol zavitka pecilnega praška, 15 dkg ostre moke, 19 dkg orehov ali lešnikov, limonina lupi- nica, osminka litra mleka ali mleč- ne kave in maščoba za pekač. Za nadev pa boš rabila marmelado ali preprosto čokoladino kremo, ki jo napraviš iz 6 dkg čokolade, četrt litra sladke smetane in slad- korja po okusu. Priprava: olje penasto vmešamo z rumenjaki in sladkorjem, nato dodamo moko pomešano s pecil- nim praškom, sesekljane orehe in limonino lupino, mleko ali mlečno kavo in sneg. Vse to narahlo zme- •šamo in denemo na pomazan pe- kač ali tortni model, ki smo ga še pomokali. Torto pečemo pri- bližno eno uro. Pečeno prerežemo vodoravno čez sredino in jo na- mažemo z marmelado ah čoko- ladno kremo. S kreme okrasimo torto tudi po vrhu. V zadnjih dneh so se poškodo- vali in zdravili v ptujski bolniš- nici: Brgiez Ivan, Gerečja vas 75, pade! po stopnicah, poškodba leve noge; Kianeček Stanko, Podlehnik št. OD, pri mlatilnici si je poško- doval levo roko; Petrovič Alojz. Hrastovec 31, padel z voza, pošk. roke in hrbta; Hojnik Irena, otrok, Placar 14, pes jo je ugriznil; Ma- rija Cartl. Vičanci 11, padla na srp, pošk. leve noge; Kraetec Fe- \ik:-}. Lancova vas 18, drevo mu jc pad;o na levo nogo: Vreča Alojz, Dornava 2, padel s traktorja, po- šlcociba glave; Filipič Ignac, Ga- borc o, Videm (Šč.), padel s kupa slame. pošk. glave; Novak Janez, Zg. Hajdina 109, padel s kolesom., pošk. glave; Zagoršek Ivan, Savci št. 61. z žico se je ranil na nogi; Le.?,nik Jože, otrok, Pr\-enci 29, krava mu je poškodovala desno nogo: Stfmšek Alojz, Zg. Fleterje št, 33, kobila ga je brcnila pri padcu pošk. glave; Lazar Stjepan, Vinica 49. poškodba prsta. sukmn USPEH KOB?LA^NE TliR^S8šeE v nedeljo, dne 11. avgusta 1957, je bil na Hipodromu v Beogradu XX.\. jugoslovan.ski kasaški dsr- by — glavna vzrejna dirka, pre- izku.snja 1-letnih konj kasačev na progi 3500 m. Na tej dirki so do- segli konji Kobilarne Turnišče pri Ptuju sijajen uspeh ter so se plasirali: 1. žrebec Jard s kil. časom 1,28,5 m: 2. žrebec Adin s kil. časom 1,29,1 m; 3. kobila Dična s kil. časom 1,31,3 m. Žrebec Jard ie postal s tem novi rekorder jugoslovanskega kasa-škega derbyja. Tudi žrebec Adin je dosegel boljši čas od prej.šnjega rekorda. Jugoslovan- ski kasaški derby se vrši od le- ta 1925 in je bil letošnji XXX. po prstnem redu. Dosedanji rekord derbvja je drža! s časom 1,29,4 žrebec Animo (Beograd — feta 1950). To pomeni, da je Kobilarni Turnišče v razmeroma kratkem času njenega obstoja uspejo zre- diti konje, ki so najboljši svoje pasme, kar jih je bilo zrejenih v Jugoslaviji. K temu sijajnemu uspehu je treba Kobilami Turnišče zares čestitati! ______, ......._,........ Kratke zanimivosti v 14 LETIH SE JE POROČILA TRINAJSTKRAT V Štupu je nedavno tožilstvo prijelo prijavo proti Mariki Gre- gorijevi iz Kratova, ki se je poro- čila ŽQ trinajstkrat in nikdar z na- menom, da bi 03tala v zakonu, temveč vedno iz drugih razlogov. Prvič ,se je omožiia, ko ji je bilo šele 16 let, z rudarskim delavcem Zletovim. Ko ji je njen prvi mož umrl v rudniku, se je poročila še dvanajstkrat. Z vsemi ostalimi možmi je preživela v zakonu le t?den ali dva, najdalj je bila v za- konu samo še enkrat — 8 mese- cev. Eskime nameravajo preseliti Strokovnjaki proučujejo možno- sti preselitve Eskimov s .Severnega na Južni tečaj. Življenjski pogoji so namreč na .Arktiki iz dneva v dan težji, ker izginjajo živali, ki so bile za Eskime glavni vir pre- hrane. Medtem pa so na Ant- arktiki še velike jate tjulnjev in" mrožev. Predvsem pa je namen pre,selitve ta, da bi tako dobili na Južno ledeno področje ljudi, na- vajene na mraz, za posadke v le- talskih oporiščih. Prehrana človeštva Dve petini človeštva se hranita z mešano hrano, tri petine pa so izključno vegetarijanci, se pravi, da se hranijo z rastlinsko hrano. To so predvsem azijski narodi. FANTASTIČNI DOHODKI PETROLEJSKIH DRUŽB Poznana petrolejska družba >:Royal dutch sheikc, kot je vidno iz njene lanskoletne bilance, je imela 1954. leta 134,474.218 fun- tov čistega dohodka, medtem ko ga jc imela leta 1953 130,413.373 funtov. Bruto dohodek te družbe je znašal lani milijardo 851,039.000 funtov, oziroma 5.182,909.200 do- larjev. Žene, moški otroci in barve Pred 45. leti so psihologi po.sta- vili vprašanje, katero barvo naj- bolj ljubijo, ženske, moški in otroci. Eden izmed njih, Beanch ^o imenu, je 1909. leta napravil anketo, s katero je hotel dobiti zaključke. Prišel je do sklepa, da moški in ženske ljubijo iste barve. Seveda je to povprečen okus, kajti v različnih deželah so ra.zlični obi- čaji in zato tudi okusi za barve različni. Razlika pa je v najljub- ših barvah. Pri tem so ugotovili, da so za moške najljubše barve zelena, modra in rdeča pa tudi bela in rumena. Pri ženskah je vrstni red malo spremenjen: mo- dra, zelena, rdeča, bela in črna. Po statistikah pa so leta 1-924 ugoto- vili, da imajo otroci najraje zele- no, modro, rdečo, vijoličasto in rumeno barvo. Torej se okus otrok bolj približa ženskemu kot mo- škemu. SLABO STRELJANJE Pred bitko pri Dunbaru (1650) je pregledoval Oliver Cromwell teren. Izza zida je prifrčila krogla in malo je manjkalo, da ga ni za- dela. Njegovi spremljevalci so se iz strahu razpršili na vse strani, Cromwell pa je mirno jahal da- lje, nič hitreje kakor prej, se obrnil v smer, iz katere jc prišel strel in zavpil: »Ti lump ti, če bi kak moj vojak tako slabo streljal, bi ga dal obesiti! Na svetu govorijo 6760 jezikov Po podatkih francosko akademi- je znanosti, ljudje na svetu danes govorijo 6760 jezikov. V dnevnem življenju povprečno izobražen člo- vek ne uporablja več kot 5 do 6 tisoč besed. Homerova antična »llijada« in .vOdiseja« pa imata okoii 9000 različnih besed, Goethe- jeva dela imajo 11.000 različnih besed. Shakespeare pa je v svojih dramah uporabljal 24.000 različnih besed! NOV IZVOR VITAMINA A Borovnice so zelo bogate na vi- taminu A, ki kot je znsno ugodno' vpliva na vid, posebno v mraku. Med vojno so s poskusi ugot« vili, da .so piloti, ki so redno jedii mar- melado iz borovnic, veliko bolje videli in zlasti so se izkazali pri nočnih poletih. Zaradi tega je pa ameriško letalsko poveljstvo naro- čilo na Norveškem večje količine te marmelade — v vojaške name-* ne! Letala in atomska energija Prav VSi poskusi, da bi tudi le- tala opremili z motorji na-atom- ski pogon, so propadli in tovarne V ZDA so z njimi sploh prenehale. Nikakor niso uspeli izolirati mo- torja tako, da posadka letala ne bi zbolela zaradi radioaktivnih žar- kov. Vsi do sedaj znani načini za- varovanja so bili pomanjkljivi. Zaradi tega so mislili skonstruira- ti atomsko eletaio brez pilota, pa so ugotovili, da bi tako letalo lah- ko povzročilo ob nesreči ogromne žrtve. Ideja o atomskih letalih bo ost.ala ideja, dokler ne bodo našli materiala, ki bo dober in lahek izolator. Največji konj Malo pred drugo svetovno vojno jc v Ameriki poginil konj »Hiram«, ki je slovel kot največji predstav- nik svoje pasme. Visok je bil 2.10. metra in težak 1320 kilogramov. Dresur« rib Do nedavnega so bili strokov- njaki prepričani, da je mogoče dresirati skoraj vse živali razen rib. To domnevo pa je zdaj ovrgel neki švicarski zdravnik. Hotel se je prepričati, ali jc dresura rib sploh mogoča, zato je vsak dan 'obiskoval ribnik, kjer je dolge ure nepremično opazoval ribje življe- nje. Po določenem času so se ribe tako navadile nanj, da so izgubile prirojeno plahost. Že v kratkem so začele jemati kruh iz njegovih rok. Najbolj presenetljivo pa je, da niso zbežale niti takrat, če se jih je dotaknil z roko in jih božal. Klub kratkovidnih Že pred 19 leti so ustanovili v Parizu »Klub kratkovidnih«. Kdor želi postati član tega nenavadne- ga kluba, mora prinesti zdravni- ško spričevalo, da je v resnici kratkoviden, pred posebno komi- sijo pa mora napraviti izpit iz kratkovidnosti; šele po uspešno opravljenem izpitu sprejmejo kan- didata v redno članstvo. Zanimivo je, da je vsem članom tega klula v klubskih prostorih prepovedano nositi naočnike. Hudomušni ali pa tudi malce zlobni Parižani pravijo, da skušajo kratkovidni na ta način preprečiti obrekovanje, kdo se s kom sestaja v tem ki udu____ (Nadaljevanje) Te >nzvrstne gospodinjske po- močnice« so zbirale najrazličnejše podatke: odlomke iz razgovorov družinskih prijateljev kakor tudi podatke, ki so jih ujele v pogo- vorih s svojimi angleškimi kole- gicami, s trgovci in podobno. Če- prav je večji del teh podatkov bil vsaj na videz brez pomena, pa so vendar tisoči in tisoči ta- kih podatkov, ki so jih urejevali v špijonski centrali v Berlinu, mogli dati nemški vrh^ovni ko- mandi precej točno sliko o an- gleških pripravah na vojno, o raz- ličnih ukrepih v zvezi s tem, o razpoloženju prebivalstva, o šte- vilu vpoklicanih vojakov, o po- ložaju tovaren za vojni material itd. Še istega dne. ko je izbruhnila vojna med Veliko Britanijo rn Nemčijo, je stopil v a'kcijo Scot- land Yard proti vsem nemškim vohunom v Angliji, to se pravi tako proti mreži številka 1 ka- kor tudi mreži številka 2. tako da so že 43 ur zatem bili skoraj vii nemški agenti v Angliji pod ključem. Tedaj so ujeli 55 velikih nemških vohunov ter nad 400 nranjših agentov; le nekaj jih je u.oežalo p-ek meje. Pa ne samo to; v ;stem času, ko so jih po- lovili, je Intelligence Service že razpolagal z vsemi podatki o teh ljudeh, po večini tudi z njihovimi fotografijami ali vsaj opisi, z na- slovom njihovega bivanja, z imeni njihovih zaupnikov — to se pra- vi z vsemi dokazi o njihovem delovanju, ki so brli potrebni 2» obsodbo. »VELIKI UDAREC« INTELLIGENCE SERVICEA Vsi večji agenti so bili nekaj mesecev dan in noč nepretrgoma pod stalnim nadzorstvom angle- ških detektivov. Spremljali so vsak njihov korak. Policija in protiobveščevalna služba sta po- znali vse njihove »kontakte«. Nji- hove fotografije so bile naprav- ljene na posebno domiseln na- čin. Ko se je takšen agent brez- skrbno sprehajal p>o ulicah ka- kega angleškega mesta, ga je v oddaljenosti nekaj korakov sprem- ljal majhen tovorni avtomobil, na katerem je bilo napisano ime tvrdke kakega peka. slaščičarja aH mesarja. Takšnih avtomobilov je v Londonu :n v drugih angle- ških mestih na tisoče. Toda skozi majhne odprtine tega avtomobila je bila na agenta namerjena pre- cizna filmska kamera, ki ga je snemala od spredaj in od zadaj, ko je stal ali hodil, iz profila itd. Tako je v kratkem času vsaka policijska postaja razpolagala s točnimi fotografijami vsakega od teh važnejših vohunov, kar je omogočilo aretacijo tudi tistih, ki so ob množičnih aretacijah takoj v začetku vojne uspeli pobegniti. Toda glavna stvar šele pride: Nemci so zvedeli za propad svoje mreže številka 2 šele osemnajst mescev po začetku vojne! Ves ta čas pa, od množične aretacije vo- hunov pa dokler Nemci niso zve- deli za to, je Intelligence Service vsak dan pošiljal nemškemu ob- veščevalnemu centru v Berlinu »vohunske« »podatke, za katere' so polkovnik Buchs in njegovi mi- slili, da prihajajo od njihovih agentov. Vsi ti lažni vohunski podatki so prihajali v Berlin po naprej določenih kanalih in so bili napisani s tajno šifro, s ka- tero so se uneli posluževati agenti — kakor je bilo dogovorjeno, preden so odšli iz Nemčije. Ta »vohunska« poročila so bila tako sestavljena, da so vzbujala vtis originalnosti, toda podatki v njih so bili takšni, da so morali do- vesti nemško vTho\'no komando do prevare. Naj navedemo samo en tak primer, kako so .Angleži prevarili s to metodo svoje nasprotnike. Nekega dno je v nemško obve- ščevalno centralo v Berlinu pri- spelo šifrirano »vohunsko« poro- čilo, pod katerim je bil konspira- tiven podpis enega od onih 35 agentov, ki je že davno sedel pod ključem. To poročilo je javljalo, da je podpisani agent prišel do nekih izredno važnih obvestil in podatkov vojaškega značaja, ki pa so tako obširni in obenem tako nujni, da jih ne more poslali po navadni poti lem manj, ker gre za neke risane načrte, ipd. Zarad tega je potrebno, da on osebno p.-ide v Nemčijo, kar bi pa bile najlaže, če bi nemška vojna mor- narica poslala ponj na določen dan m na določen kraj — kar je vse bilo točno označeno v šifri- rani brezžični depeši — eno nem- ško podmornico. Nemci so nasedli. Že po nekaj urah je radio sprejemna postaja Intelligence Servicea prejela od- govor, da se bo ob določenem času in na dogovorjenem kraju pojavila nemška podmornica, na katero se bo agent vkrcal in tako najhitreje dospel v Nemčijo. Tako se je neke noči pojavila ob pusti obali VVallesa neka nem- ška podmornica Z obale so ji po- slali dogovorjeni svetlobni signal, ki jo bil tako napr,wljen, da se je mogel videti edino s tistega mesta, kjer je bila podmornica. Podmornica jc odgovorila s prav takim signalom, kar je pomenilo, da je kontakt vzpostavljen. Nato so s podmornice spustili gumi- jast čoln z dvema članoma posad- ke, ki sta zaveslala proti obali Podmornica ie bila v tem času :xi obale oddaljena vsega kakih sto metrov. Vtem pa, ko je njen kapitan č^kz] na povratek čolna 7 aoo-itnm se je P'^dmornica na- enkrat znašla v slepeči luči re- flektorjev, sekundo, dve nato i se je vsul nanjo strahovit topov- ski ogenj iz več angleških vojnih ladij, ki so jo pod okriljem teme obkolile in se ji pritihotapile v neposredno bližino. V nekaj tre- nutkih je bila podmornica potop- ljena, a njena preživela posadka skupaj s kapetanom ulovljena. Vse to se je zgodilo tako hitro, da radiotelegrafist podmornice niti ni uspel poslati v Berlin po- ročila, da je podmx>rnica zašla v past. Nemška komanda je sma- trala, da je bila podmornica po- topljena slučajno, potem ko se je vanjo vkrcal agent, po katerega je bila poslana, in ni niti slutila, da je bila podmornica zvabljena v nenavadno prebrisano nastav- ljeno past. Angleži se niso mogli več po- služevati imena svojega agenta pri varanju Nemcev, so se pa zato kasneje posluževali na podoben način imen nekaterih di"ugih agentov, ki so jih držal! v za- poru. Tako so s pomočjo prebri- sane prevare potonili Nemcem več podmornic, preden so oni prišli na jasno, kaj je pravzaprav s stvarjo. Kaj je pomenila poto- pitev tudi ene same podmornice v času. ko se je že začela velika '■^h■]f^ka At'antik«, pa lahko mislimo. (Konec)