Štev. 36. Poštnine v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. septembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., V Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List paKalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za olovično ceno. Naro-ajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je V M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je l do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v» Poslanom 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50%, popüsta Rokopisi sa ne vračajo ALI ZNAŠ? Ali znaš, da bodo 11. septembra volitve? Či ti znaš, pa neve mogoče tvoj sosid, šteri ne čte Novine. Idi k njemi i njemi povej, kda so volitve. Ali znaš, da je pri tej volitvaj naša Škrinjica prva? Ti znaš, neve pa tvoj bližnji. Lübezen za pravico i za olejšanje davčni bremen, skrb za gospodarsko povzdigo naše krajine, lübezen do toga programa ljüdske stranke te naj nagne, da poveš sosidi, da je naša Škrinjica prva. Da de Šlo kemveč lüdi volit, da bodo Volilci v prvo škrinjico davali votume, to naj bo poleg gospodarski zadev tvoja najvekša skrb. Za dober Uspeh volitev 11. septembra je odgovoren vsaki naš somišljenik. Paziti mora vsaki, da nieden njegov sosid i prijateo ne ostane doma pri tak važnoj zadevi, kak so volitve. Zavednost vsake občine bomo sodili po tom, kelko lüdi de šlo volit. Brezi trüda nega sadü. Vsaki naš Človik se mora potrüditi i aldüvati. V tom pogledi nas nesmejo osramoti nasprotniki, da bi pokazali več dela kak naši moški. Ali že mate dogovorjeno, kak Spravite vsakoga našega volilca na volišče ? " Volilci kama se obrnete ? Ali z radikali ali z demokrati ?“ spitava dr, Žerjav, voditeo demokratov. — Mi pa njemi vsi odgovorimo: na den volitev ne bomo šli z radikali i ne z demokrati. Mí mamo našo ljüdi- sko stranko, štera je edina dozdáj vsikdar dala domačega človeka za poslanca, k Šteromi smo se lehko kdašteč obrnoli za pomoč. Slovenska Ljüdska stranka ma čiste roke, nas je ešče nikdar ne noriia. Našo Slov. ljüdsko stranko bomo volili. Naša stranka i mir. So doživlaji v človekovom živlenji, štere nemre pozabiti tak naskori. Takši doživlaj denešnjega človeštva je tüdi Svetovna bojna. Ne samo, da je 11 miljonov lüdi vesnolo na bojišči, ne samo da hodijo miljoni okoli z pohabienim, razmesarjen^ telom, ne samo, da so Vnogi zavolo peneza, šteri je zgübo vso Osvojo vrednost, zgübili vso herbijo i žmetno prišparane krajcare i tak postali gospodarsko vničeni, nego neizmerna je Škoda, štero je bojna napravila tüdi v düševnom pogledi. Kelko dece je zavolo bojne slabo vzgojene. Mati je morala nositi breme skrbi Svojega moža, je ne mogla vzgojiti dece tak kak bi to bilo potrebno. Moža, močne roke, potrebne za vzgojo je ne bilo doma, zato čütimo vsi, da je najvekši kvár bojne pač v düševnom pogledi. Vse te grozote Svetovne bojne morajo biti resen Opomin vsakomi i vsemi čioveštvi, naj se potrüdijo odgovorni lüdje, da do kaj takšega yeč nikdar nepride. Zmaga naj vseli, na kelko je mogoče, pravica, pa ne Sirova moč. Pred nekaj meseci je pa že pali preci močno ropotala sabla. Taljan, šteri je skoro pol miljona Slovencov Skopao pod Sebe i je preganja v vsakšem pogledi, je nikak ne mirüvao. Ne njemi je bilo zadosta to, ešče bi rad več. Tomi je bila kriva tüdi naša zvünašnja politika. Stranke, štere so štele, da bi se pri nas ravno tak delalo kak delajo v Italiji fašisti, stranka ki je podpirala društva ki so nadužnoga delavca Fakina brezi vsake prvejšne obsodbe strelaj i strahüvale vsakoga, ki je ne z njimi mislo, te stranke so vidle v Italjanskom fašizmi Svojega prijatela i Svojo moč da se obdržijo na oblasti. Zato Se je vsikdar zidalo samo na prijatelstvo z Italijov. Kakše je bilo to prijatelstvo, bi Se pač tej ljüdje morali navčiti med Svetovnov bojnov. Italijanski politiki so davali edno roko v prijatelstvo, drügov so pa brüsili meč proti svojim prijatelom. Da bi takša zvünašnja politika vodila v bojno, v novi svetovni ogenj, je več kak očivesno. Zato je tr-belo s tov politikov odločno pretrgati. Komaj je prišla naša stranka na vlado z poštenimi ljüdmi drügih strank, se je zasükala ta politika v čista drügo pot. Dr. Korošec je hodo v Bolgarijo, v Nemčijo, na Magjarsko i pripravlao pot za prijatelske pogodbe, najbole pa da se Sklene prijatelska pogodba s Francijov, štera je za zdaj v Evropi najmočnejša držáva. I posledica toga ? Italija je za zdaj vteknola meč v nožnico, ar je ne dobro soldake špilati z državov, štera ma močne prijatele. Cela Evropa Si je na to odejnola i vsi vekši evropski listi so z zahvalnostjov pisali od voditela naše stranke, dr. Korošca, da je tak srečno preprečo pretečo nevarnost. Volilci, ali ne veže tüdi nas zahválnost, da to politiko kak najbole podpremo, da tüdi mi javno posvedočimo, ka ščemo mir, ka ščemo v prijatelstvi živeti z vsemi tistimi, šteri , nam dajo mir? Kak pa se naj zahvalimo za to delo, kak naj podpremo to prizadevanje za mir? To je lehko, 11. septembra vrli kruglico v prvo škrinjico, štere nosilec je dr. Korošec, velki delavec za mednarodno pomirenje. Naša gimnázija. Pretečeni petek nas je kak Strela z vedrine zadeo glas, da se peti razred na gimnaziji v M. Soboti ne odpre več. Bili smo osvedočeni ne samo da peti razred ostane, nego da se odpre nanovo i sédmi razred, posebno ešče, ar so odločilno možje v Belgradi dali dr. Korošci i Vesenjak} moško reč za to. Toti se nam je resan Čüdno vidlo, ar je telko časa ne bilo z Belgrada merodajnoga odloka v toj zadevi, ali mislili smo, da je toga kriva pač znana belgradska počasnost. Zdaj pa naednok te vdarec. Najhüjše, ka bi nam što mogeo včiniti, je to. S tem, da so skračili naš najvišešnji kulturni zavod, so nas ranili v srce. Že pred Svetovnov bojnov so naši najbogši možje mislili na to, da bi Slovenci, šteri smo živeli v vogrskoj državnoj polovici dobili kakšo srednjo šolo v slovenskom materinom jeziki. Či bi zatajili jezik svoji mater, svoji očevov, bi se najbrž te žela Spunila, tak pa So nastavili popunoma magjarsko gimnazijo na meji Slovenstva v Monoštri, Odked bi naj prodirala magjarizacija med Sló- vence na jugi. To dejanje tistih, ki so ne meli drűge skrbi, Kakda bi prepravi naš materin jezik, je ešče bole zbüdilo naše narodno Osvedočenje. Kda je po bojni Madžarskoj lagoje prelo, kda se njoj je šlo za našo Slovensko Krajino, je Pešta zvala naše vodilne može k sebi i njim je ponüjala za Slovensko Krajino popuno autonomijo s svojov slovenskov gimnaziji v Soboti, či se postavijo proti odeepitvi od Madžarske. Pa tüdi toj pasti neso naseli. Znali so, da pride den, kda se zdrüži' mo z drügimi .Slovenci, kde bomo lehko nemoteno v šoli i uradaj rabili svoj mili materinski jezik, I kda smo po jezero letaj v narodnostnom pogledi pali odihavati slobodno, teda se je zaistino tüdi spunila naša tak vroča žela, štero smo tak globoko v srci gojiti. V jeseni leta 1919 se v gospodarskom! kulturnom Središči v Soboti Slovenske Krajine, odpro prvi gimnazijski • razred, šteromi naj bi se od leta do leta pridrüžo eden novi razred, dokeč ne bi gimnázija postanola popuna. Prvi šest let je šo zavod nemoteno naprej i že smo se veselili dneva, kda bomo mogli pozdraviti prve maturante svoje domače gimnazije. Te pa so začele kapati v kelih našega veselja prve grenke kaplice. VU. razred, šteri se je pred dvema letoma že odpro, so po nekaj tjednaj raprli i prvi naši dijaki so morali z domi inan dovršavat svoje študije. Bolelo nas je to, pa obvüpaíi nesmo. Ešče bole smo napnoli svoje moči, da dosegnemo cil. 2. NOVINE 4. septembra 1927. I dnes? Drügo gimnazijsko pokolenje že Stople prvič prag Muz; gimnázija pa je ešče izda ne popuna. Či bi nam pred leti nihali Sedmi razred, bi bila dnes gimnázija popuna i bi nam po zakoni ne bila odvzetiva dva razreda, tak da So ostali Samo ešče štirje razredje i šesti med višešnjimi. Nikaj je ne pomagao soglasen protest Slovenske Krajine, nikaj posredüvanja naših najbogši možov, paragraf je morao zmagati nad zdravov pametjov, šteri je pa v toj prigodi slüžo ešče poleg toga za krinko zahrbtno]' intrigi političnoga nasprotnika. Nas pa tüdi te vdarec nemre streti. Kak vsi dozdajšnji tak tüdi te, samo povnaža naše moči. Z našimi prvimi abiturijenti,Šteri so letos v Ljubljani dovršili gimnazijo i šteri steplejo zdaj v življenje, kde naj pokažejo sad svojega študija, se je našim vrstam pridrüžila nova vrsta bojevnikov. Za to nam je porok njihov sklep, šteroga so napravili itaki po naturi, kda so Stopili na domáča tla, da ščejo vse svoje moči posvetiti v prvoj vrsti popunoj spopuniti Sobočke almae matris. Kem hüjši de boj, tem lepša bo zmaga. Zadosta moči je v nas, da jo dosegnemo. V znamenji boja za njo naj živi naša- gimnázija ! Akademik. Agrarne zadeve. Občni zbor agrarne zadruge v Črensovcih. Vršo se je dnes tjeden, 28. aug. ob pol dvanajstoj vöri i trpo je dve vöri. Zanimanje za občni zbor je bilo Velikansko i to po vsej pravici, ar komaj pred ednim letom ustanovljena zadruga je tak močno narasla, ka njoj na lehci ne najti para. Kotrig ma najmre blizi dvejezero. I izmed teh jih je bilo navzoči jezeropetsto iz oba okraja Slovenske Krajine. Občni zbor je bio zato na napovedane vöro taki sklepčen. Odpro ga je predsednik Klekl Jožef. V svojem govori, šteroga ob priliki objavimo, se^ je zahvalo dobromi Bogi, ka je dao svoj blagoslov na delo zadruge i po njej rešo neštete siromaške Slovenske domove prepada. Zahvalo se je v njem tüdi vsem kotrigam načelstva, odposlancom, pomagačom zadruge, ki vsi so brezplačno, iz ljübezni do bližnjega delali za razširitev zadruge, predvsem pa Horvat Štefani tajniki, ki je pre~ obladao velikanski poseo tajništva i Žerdin Martini, blagajniki. Na konci svojega govora je pozvao vse dobro-volne i poštene pole deleč, naj pristopijo k zadrugi. Za predsednikom sta Poročala od stanja zadruge tajnik i blagajnik. Po tom poročili pa se se je zebrao na mesto v Canado odišloga podpredsednika za podpredsednoga Antolin Jožef iz Odranec, za kotrigo načelstva na njegovo mesto pa Lejko Martin iz Tr. nja, oba ednoglasno. Po volitvi se je prešlo na trétjo točke dnevnoga reda, za dovoljenje odkiipa veleposestniške zemlje. Splošno je bilo zadovoljstvo nad tem, da je veleposestvo v Beltincih v tak velikoj meri znižalo cene zemlje, ka med lan-skov i letošnjov cenov je približno 25 milijon dinarov razlike, to je teliko je falejša letos kak ,je bila lani. Veliko je bilo tüdi veselje na tem, ka zdaj ne prekiipcov i posredoikov kak lani, nego veleposestvo se neposredno obračo po svojem zastopniki na ljüdstvo po zadrugi. Povdarjam so pa kotrigo samo edno teškoče: letine je bila tak slaba, da se glada bojijo. Predsednik je nazadnje davao odgovore na razne ugovore i razgolio nesramno kortešacijo gotovih strank, štere ešče zdaj vüpajo trositi laži med narod, ka de zemljá prej kšenki. Tem je odgovoro etak : „Ce se dnes veleposestniki vzeme zemljá brezplačno, se po ooom istom zakoni že vütro tüdi vam lejko vkraj vzeme. Mi zahtevamo zmerno nizke a zato pravične cene, ropati pa neščemo. I ljudstvo je ednoglasno tomi pritrdilo: ..zemljá de po pravici naša, Če jo plačamo. (Vidite, takši je Kleklnov kommuni-zem. Vr.) Na predlog, se naj zemljá v ednom falati meri vö ali ne, so vsi ednoglasno sklenoli, da se nesme v ednom falati, nego naj ostane, kak je. Te sklep se naznani okr. agr. uradi v Maribor. Po vnogih odgovorah na razna pitanja se je te velikanski občni zbor z velikim navdüšenjom zakjiičo. Nešterne njegove točke pa Obširnej drügoč objavimo. Kak se očuvaš griže? Bodi vsikdar čisti in mujti, pred jelom i da prideš iz stranišča (kama casar peški ide), si muj z vodov i z žajfov, či mogoče roke i ne primi tüdi nikdar z zamazanov rokov jela. Sadje moreš vsikdar dobro zaprati i olüpati prle kak ga zavžiješ, ravno tak tüdi šalato. Pazi na čistočo v hiži i okoli hiže, Stranišče i gnojišče moreš večkrat posipati z živim (nega-šenim) vapnom. Ne hodi v hiše, gde leži betežnik grize, dokeč je nej oz-dravleni in hiža nej očiščena (desinficira). Betežnik na griži more vsigdar sam ležati v svojoj lastnoj hiži. V to hišo nesmi níšče drügi, kak tistij šteri befežniki dvori. V betežnoj hiši more vsikdar biti pripravlena: a) pososoda s 3% procentov lizolo-vov raztopinov (2 žlic! lizola na 1 liter vode), v šteroj si more tisti, šteri betežniki dvori, vsigdar zaprati roke, da se dotekne betežnika, postele, nočne posode itd., b) posoda z živim vapnom, šteroga se primeša za dobro prgiščo k blati betežnika; v blati i v vodi se namreč nahaja nájveč povzro-čitelov griže. Vsi lüdje, v šteroj hiži je befežnik, smejo jesti samo küjano hrano i piti prekiijano vodo. Pokončavati se more tüdi mühe i drügo mrčes, šteri prenaša klice betega i nesnage na človeka i na jela. Slovenska Krajina. — Dajte nazaj Siromaki zgübljene peneze 1 Dnes tjeden 28. augusta je zgübo Raduha Jožef z Nedelico hš. 12. trijezeropetsto dinarov. Te peneze je neso za svinje, štere je küpo od Dorenčeca v Trnji, tomi domo. Zgübo je pa te peneze na poti med Gomilcami i Trnjom. Prosi se pošteni najditeo, naj da ponesrečenomi peneze nazaj, ar je te siromak, na dvema plügecoma zemlje mora osmero ljüdi hraniti. — Občni zbor agrarne zadruge v Črensovcih. Ravno pred letom ustanovljena agrarna zadruga je 28. aug. ob pol 11 vüri mela svoj prvi i to zvünredni občni zbor v Črensovcih. Od toga občnoga zbora i od vseh agrarnih pitanj bomo odsegamao v posebnom predali poročali, šteromi damo naslov »Agrarne zadeve0. Pod tem naslovom dobijo tüdi odgovore agrar-ni interesentje na svoje pitanje i kotrigo agrarne zadruge od zadev zadruge. — Židovje dr. Korošca. Na velikanskom shodi, šteroga je držao dr. Korošec dnes tjeden v Črensovcih, je hvalevredno bilo navzočih tüdi par gospodov židovske vere, ki so se jako dostojno oponašali. Dr. Korošec je v svojem govori opominao ljüdi, naj si ustanavljale zadruge, ka je brezvesfni trgovci, kakše koli vere bi te že bili, ne gülijo. Vsakšemi trgovci, čeravno je katoličanec, šteri prehrano visike cene določi svojemi blagi, Slovenci pravimo, da je »židov«. D. Korošec je FRANJO HORVAT. Pokora za greh. (V. nadalj.) Pintar je od veselja skočo, gda je čüo, kak batriven je njegov sin* Nalejci ga je pobožao i pravo: .Peter? Dober dečko bo z njega. Ali zdaj se nepita to: Peški se nemrete rešiti na süho, to je gvüšno. Jaz lejko postavim svoje živlenje v nevarnost, ar poznam Müro. Če de mi smilena, Ostanem prí žitki, če pa nej, al-düjem svoje živlenje za vaj i to naj bo potem pokora za moj greh. Sedita si na konja, on vaj odnese na gvüšno mesto. Tüdi oba lejko odnese naednok. Samo hitro, Farkaš, da nede prekesno I" »Ka naj bo to?« — je začüdeno pitao starce. »Oda bota na sühom, to je na bregi, stopita s konja i ga pelajta za vüzdo domo. Dvorba njemi z obrokom, ar to zaslüži.« »Ko pa bo s teov, dober človek ?« »Za mene se ne brigajtal« »Što pa si?« — je pitao Farkaš, gda je že sedo z dečkom na konji. .Moje ime?" Pintar Kalman sem, šteri dela pokoro za svoj greh s tem da drügim pomaga z nevole. Pintar je nato drapno z dlanjov z vsov močjov po konjskom pleči i prle, kak bi stari Farkaš prišeo k sebi od začiidenja, jiva je konj prineso vö z nevarnosti i pogübelnosti na breg. Včasi sta stopila s konja i Peter je šteo iti nazaj po Pintara, šteri je bio njegov istinski oča, ali toga je on nej znao. Ravno, gda bi šteo stopiti s konjom na Jed, je Pintar premino pod ledom, zakaj v tistom nagnjeni, gda sta onjeva s konjom skočila na drügo okoro i jiva je neseo konj na breg, je okora, na šteroj je stao Pintar, počila tüdi na zahodnoj strani i se z velkov nagloščov postavila vojska i tak pokopala v mrzlij valaj, Pintara i je najšeo v njij pri dobrom deli smrt, te, gda je rešo gvüšne smrti svojega lastivnoga sina. Stem je sprijao pokoro za svoj greh i jo tüdi z dobrim delom spopuno. Žalostniva sta se napotila Farkaš i Peter proti domi 1 Okoli pounoči sta bila že pod strehov v toploj hiši. Konj njima je šteo med potjov po sili vujti nazaj k svojemi pravomi verti, da sta ga komaj držala. Hrzao je žalostno i kak da bi znao, da je te, gda je počo led i zaškripao, Müra Zapala za vsikdar z ledom Pintara. Naskori se je vreme spremenilo, led se je razstopo i po senožatoj je zacvelo prvo cvetje: beli zvonik. TU i tam se je. šče vido küp snega. I te je vrgla Müra Pintara na breg. Komisija je dognala, da je mrtvec Pintar, šteri je odskočo z voze. I te je pravo Farkaš Petri, gda sta sedela sama pri stoli: »Dragi moj, tisti človek, šteri je naj rešo gvüšne smrti, je bio tvoj oča. Toga sam ti nej šteo praviti, ar nej sem šteo kaliti tvojega srčnoga mirű. Vido si ga, kak ga je pogrozila voda pod ledom, gda je rešivao naj. Najšeo je svoj mir i se zadosta pokoro za svoje slaba djanja s tem, da je al-dilvao svoj Žitek za mene i za tebe, svojega sina. Ne joči za njim, samo moli za blaženstvo njegove düše, za njegovo zveličanje. Kak sva ti bila jaz i moja žena že od rojstva dale dozdáj kak tvojiva praviva stariša, ščeva i ostati nadale. Tvoja mati je mrla, gda si se t! narodo. Tisti grob, na šteroga si večkrat sadio cvetje na sprotoletje i je hodo poleti za časa süšave polevaj je grob tvoje matere. Dosta krat si mi pravo, gda si večer prišeo domo s cintora, kak je lepo spevao Slavec i kak ti je milo bilo pri srci, kak da bi te s tistim spevanjom blagoslavlala boža roka. Gvüšno je bila tvoja mati v tvojoj bližini i ti pošilala blagoslov te vsikdar." Peter se je zajokao. Polübo je svojega očo — hranitela, šteroga je mislo, da je njegov pravi oča. O, kelka Zahvalnost je vrela v tom megnje-ni iz njegovoga mladoga srca, punoga lübezni .... Pokopali so Pintare poleg njegove žene. Pri sprevodi je bila vnožina lüdi i nájveč je trpo Peter, ar je čüto v svojoj düši velko bol za svojima starišoma. Oda so že Cvele na sprotoletje dišeče rože na grobaj, so vsi trije, Parkašoviva i Peter, šli na cintor. Pokleknoli so pri gr baj i molili. Farka-šica je potom natíhoma pravila nad Pintaričinim grobom: »Draga moja, že duga leta spiš v grobi. Zdaj leži poleg tebe tüdi tvoj mož, šteri se je spokoro za svoj greh. Popravo je to, ka je zagrešo proti tebi, z darű var jom samoga sebe za rešitev vajnoga sina I« Peter je posado na starišov grob Ščipke, šteri so sledlra fak lepo razdeli i kazali sinovo lübezen. Oda je meo čas, vsikdar je šo na cintor i polevao grob s obilnimi skuzami svoje vroče lübezni. Oda sta njemi mrla tüdi stariša-hranitela, je dao zozidati lepo grobnico, gde je dao napisati: ,,Vsi štirje ste moji, ki spite svoj sen; ste edai rodili', a drügi vzgojili i kazali den ; vsi štirje ste moji, dáj Bog vam svoj mir 1 Lübéči sin." (Konec.) 4. septembra 1927. NOVINE 3. te trgovce karao, ki narod gülijo ne pa poštene, so Židovje ali drüge vere i tem je pravo, da so Židovje. Nikdar pa ne pravo, da so ,,židovske vere". Ne da bi te govor krivo tolmačiti židovske vere obrtniki i kaj zamerili, zato damo to tolmačenje. Dr. Korošec je gučo od vseh »židovskih« trgovcov, so ti krščeniki ali pa ne. Vere ne je omenjao. To v pojasnilo židovske vere poslüšalcom. — Bogojina. V soboto, 27. aug. nas je obiskao na 'svojem Slüžbenom potüvanji gospod velki župan iz Maribora. Sprejem je bio v istini lepi, domači pa prisrčen. Na občinskoj meji ga je počakalo sedem biciklistov dijakov iz domače vesi, šteri so ga spre vajali do občine. Tü so ga kratko pozdravili v imeni občine domači župan g. Horvat, v imeni Orla predsednik društva g. Pücko, v imeni di-jaštva domači akademik g. Bajlec ; na to njemi je pa podarila edna deklička pfišeo domači rož v Pozdrav. Med sprevajanjon.Orlov ino Orlic pa občinski poglavarov se je podao g. velki župan proti cerkvi, gde so njemi g. plebanoš pa oblastni poslanec L Baša obrazložüi potrebčine domačega lüstva. Oda so si poglednoli lepo novo cerkev, šteroj so se vsi čüdivali, so se z najlepšimi Vtisi — kak so vsi pravili — poslovili od nas i odpelali proti Črensovcom. — Nova meša v Bogojini. Naše lüstvo, ešče izda goji velko lübezen pa poštüvanje do 8voji'dühovnikov, ma den gda darüje mladi dühovnik svojo prvo daritev Bogi, vsigdar za lepi pa velki svetek. ‘To se 'je vidlo tüdi preminočo nedelo v Bogojini, gda je mladi dühovnik frančiškaoskoga reda g. Egidij Horvat, sin bogojanskoga,Župana darüvao prvo sveto mešo v domačoj cerkvi. Či tüdi je lüstvo malo prle zvedilo, ka de te den nova meša, je li prišlo od vsej krajov telko lüdi, ka so niti v novoj velkoj cerkvi ne meli vsi mesta. Vsa ves je bila pre-cimbno okinčana ; pri rojstnoj hiši novomešnike je bilo vse v zelenje] pa okrašeno z rožcami, kak si je to za-mislo domači abiturijent g. Küzma („ka de se šo za Plečnika včit"). Glavno vulico v občini so pa krasili trije lepi slavoloki („obladnostna vrata*'). Trnok lepo so sprijali g. novo-mešnika domači Orli, Orlice ino belo oblečene dekličke pa ga v lepom redi sprevodili v cerkev. Predgao je pri toj priliki g. p. Gjörköš. Lepo pa novo tak za Bogojino, kak za celo okroglino je bilo to, ka je bio velki tören nove cerkve dva večera krasno razsvetleni. Celo slavnost je povzdignolo tüdi mogočno strelanje z domačega brega, Lepa slavnost ostane tak domačinom kak dalešajim v najlepšem spomini. — Z Amerike. Našo Krajino so obiskali amerikanski plebanoš v Bridgeporti, g. Golob. Te gospod so plebanoš na fari, štero so nastavili naši lüdje v Ameriki. Med našim lüstvom v Ameriki so jako prilüblen! kak plebanoš, so goreči Širiteo .Novin", Marijinoga {lista* i ..Kalendara", Drüštva so nastavili, v šteri se zbirajo naši lüdje v tistom kraji. Obiskali so Vredništvo „Novin“ ino med drügim naročili, ka se naj po novinaj izročijo pozdravi njüvi farnikov v Ameriki domačim. Poleg drügi občin so obiskali tüdi Bogojino, gde so se čüdivali mogočnoj novoj cerkvi. Želemo njim, ka bi se dobro počütili v stárom kraji. — Premeščenje. Z M. Sobote je premeščen g. Dr. Žemljič živinozdravnik. Te dneve bo potüvao na svoje novo mesto v južnoj Srbiji. Zavolo svojega lübeznivoga ponešanja je vživao Splošno priličnost. Želemo njemi, ka bi se dobro počüto na svojem novom mesti I Na njegovo mesto je že prišeo novi živinozdravnik g. Štibler iz Ormoža. — Griža pri nas. Preminoče dneve se je zgrablivi beteg griža pri nas precej razširi. V Bodonci so zbetežali trije in tüdi vsi mrli. V Kruplivnik so zbetežali trije i dva od tej sta mrla. V Dolnji Slaveči je zbetežalo devet i dva sta od tej tüdi mrla. — Sv. Jelena (Pertoča). Na proščenje 21. augusta je bio pri nas rin-gliŠpio. Tüdi med mešov se je vrtio. Jako bi radi''znali, što njemi je dao dovolenje za to, ka tüdi med slüžbov božov nema mira. — Gasilska slavnost v Lotmerki. V nedelo 4. septembra bode blagoslovov nove šprickance na motor. Za to slavnost pozavle lotmersko gasilno drüštvo, tüdi vse naša društva, šterim je poslalo že tüdi vabila. Želi se, ka društva prinesejo sebov zastave. Spored je jako obŠiren. Zadvečara bode tüdi proba z novov šprickancov. Polovična vožnja je dovoljena. — Porzol. K toj številki »Novin" smo Pridjati tüdi plakati za ,,Porzol. To je jako dober pripomoček za odpravlajo smeti pri pšenici. Kak se more s tem ravnati,, to je dobro razloženo na plakati. Vsakši naročnik pa ne dobi te plakati, zato ka mamo dosta več naročnikov kak plakati. — Premestitev gg. kaplanov. O. kaplan Hauko so premeščeni v Dolnjo Lendavo, na njihovo mesto pa pridejo g. kaplan Stanislav Lah, dozdáj kaplan v Apačaj. — Pošta v Mačkovcih, t. sept se spremeni dozdašnja pomožna Pošta v Mačkovci v državno pošto. Vodstvo te nove pošte je zavüpano na g. poštara Aleksandra Beznec. K toj pošfi do spadale vesnice: Mačkovci, Dankovci, Prosečka ves, Kuštanovci, Otovci, Pečarovci i Moščanci. V vse naštete vesnice de dostavlala pošilja ke imenüvana pošfa na dom. — Vsem županom. Po nešternih vesnicaj so lüdje zavolo sklitoga semena lani, i ar so letos miši skoro fundale strmeno, pripovali komaj' štrtim) rednoga pova. Tem so po zakonaj odpiše dača. V te natnen naj si županje naročijo v Tiskarni sv. Cirilá v Maribori tiskovine, štere na] spunijo tak, da napišejo kelko so inda posejali i kelko so s toga naželi, potom pa kelko so lani posejali i kelko so s toga letos naželi, či se pokaže, da so po zakoni določeno količino menje pripovali, de njim dača odpisaná, — Strašna nesreča pri mlatitvi. V Mlajtinci so mlatiti detelična pleve. Ravnoč so odišli vsi z mašina, kda je pribežala na gilmno 10 let stara Cipotova Marika. Začela je z nogov kopati pleve v odprtine pri drumlini. Pri tom se njoj poskalilo i je porinola nogo v drumlin, šteri njoj je pri koleni naravnoč odtrgao. Mašin je začeo s čüdnim glasom muviti i vmes so se čüli obvüpani glasi male dekličke. Kda so mašin “stavili i šli na njega je že ležala sirofika i prosila spovednika. Itaki so njoj ponüdili prvo pomoč i jo spravili v sobočko bolnišnico, kde so njoj obvezan, i se njoj je že na bogše obrnolo, tak ka je vüpanje, da ozdravej. Nesrečam starišom naše sožalje, máloj pa srečno ozdravlenje. Tjedenska novine — Železniška nesreča se je zgodila te dni pri Maribor. Kmetje iz okolice Ptuja so pelali v Maribori na plac zelje. Ar so zatvornice na cesti, ki vodi v bližini Maribora prejk železniške ten nej bile zaprte, so se kmetje eden za ovim šteli pelati prejk terh Komaj pa je prvi prišeo na sredino, je že privozo proti njemi vlak i njemi zdrobo kola, ar je konja še pravočasno pognao v beg. Bole nesrečen pa je bio drügi, Šteri je šou za njim, tomi je namreč razmesaril konja. Iz-med lüdi, Šteri so ešče bili na vozi so vsi spadnoli samo z voza, edna ženska pa je dobila tüdi menše poškodbe. — Roparski napad na Kočevskl vlak. Med vožnjov vlaka iz Kočevje v Ljubljano je neznani ropar vdro v poštni voz i odneso 180 jezero dinarov. Uradnika, šteri se je pelao v tom vozi, je zvezao na rokaj i nogaj, na glavo pa njemi je navezao žakle, tak ka si je nikaj ne] mogao pomagati. Uradnika so tak najšli v Ljubljani, gde so ga oslobodili. Uradnik je bio za-sliŠan in je za zdaj zapreti. — Občina v ženski rokaj. V Varšavi so bile občinske volitve, na Šteri so nastopile samostojno s svojov posebnov listov tüdi ženske. Na ne malo začüdenje pa so volitve tak izpadnole, ka je zdaj občina v rokaj Žensk. — Naopačen špajs. V nikšem brzovlak! se je pelao doktor, šteri je meo sebov edno človeško glavo, ki jo je nücao za včenje mladi doktorov« Prišeo je v tistom vlaki med veselo drüžbo. Tej mladi gospodje so postali tak razigrani, ka so glavo postavili med dveri sosedaoga vagona, da je Šla železnica skoz tunela. Lüdje so se preveč prestrašili med šterimi je edna gospodičina omedlela, a da je k sebi prišla, so se pokazala na njoj znamenja blaznosti. — Novi bercegprimas. Na mesto nedavno preminočega hercegorima-sa Csernocha bi Vogri radi meli Julija Glatfeldera, Rim pa Justinijana Jürija Seredya. Zdaj se vršijo pogajanja, šteri med imenüvanima bo vogrski princ ali herceg. Rim zato žele meti svojega kandidata, ar je jako vučeni, ma lepi nastop 1 se je že ponovno skazao, da ma velko priličnost za cerkveno politične zadeve. On je bio tisti, ki je bio proti tomi, da bi bela garda preganjala židove, med šterimi je bilo dosta nedužni preganjani, čiravno je sam dosta trpo od komunistov. Seredy je tüdi bio kotriga tiste komisije bedeniktincov (sam je bene-diktineskoga reda pater), šteroj so rimski papa zavüpali, da vredi i popravi hibe v svetom pismi. — Stoletnica plüga. Sredi mino-čega meseca so v Pardubicaj na Češkom prestaviti^ Stoletnico prvoga plüga, šteroga je znajšeo kmet Francek Veverka. Te si je že od mladosti tro glavo, kak bi spopuno plüg, šteri je čista prosti bio. Bratonec kovač njemi je pomagao i sta ^sestavila plüg, kakšega ešče dnesdén rabimo. Veverka je mro vu velkom siromaštvi. — Pod vagonom se je vozo 800 km daleč eden Poljak. Obeso se je na naredi potačov i se tak pelao. Oda so ga prijali, je ovado, ka se je že večkrat tak vozo. Domača politika. Radikali so se razcepiti. Takzvani pašičovci delajo proti tistoj sküpini, štera ma v rokaj vlado. Pravijo, da dosta paiičovcov niti nede zvoljeni, to pa za to, ar se je v njihovoj senci svojčas vganjala korupcija. Priblčevičovi demokrati se jako cepijo. Dosta ugledni kotrig te stranke je priglasilo svoj pristop k davidovičovcom. Pribičeviči i Žerjavovi se tla ziblejo. Radičovci na vse mile kraje pritiskavlejo, da bi mogli obdržati svoje vrste. Organizirali so celo | tajne sküpina, štere delajo na to naj nihče ne pride do reči. Takši nahujščeni njegovi Privrženci so nedavno bujli ednoga pristaša nam bratske Pučke stranke zato, ar je pazo pri našoj škrinjici. Razbojnika sta pravila, da ga zato koleta, ar je .Jezusove stranke. Či bi mela kde, bí te bližala. Vidite, tak vövidi Radičova mirotvornost. Politični zapiski. Gospod Pavlek iz Bratonec je v zadnjoj številki .Kmečke moči* napisao, ka je sklenjena med predsednikom vlade g. Vukičevičom pa g. Dr. Korošcom pogodba, po šteroj se SLS zdrüži z radikalnov strankov. T o je grda laž, pozavlamo pospoda Pav-íeka, ka dokaže to ka je napisao. Tak pišejo Žerjavovi demokrati pa radičovci, ar Vüpajo da do stem kaj škodili našo] stranki. Z njüvi listov je vkrao to naš gospod Pavlek ino zdaj trosi dale. — Pa se šče dela prsastL ka je njegova »Kmečka moč" ne politična. Demokratskl shod v Soboti. Preminoči tjeden so meli Kodrovi demokratje v Soboti pri g. Bači Volilni shod. Z velkimi rdečim! plakati so bobnjarili lüstvo vküp. Vse to je pa malo pomagalo. Shod je bio točki, kakšega so se gospodje z daleka ne troštali, ništernim svojim ovčicam, štere cepečejo za njimi prek vsej grab so gospod Koder ino drügi oznanjü-vali svoj demokratski evangeliom. Na svoje oči se je lejko vsaki osvedočo, ka demokratska Zvezda vgašüje v Slovenskoj krajini ino bo U. septembra za vsigdar vgasnola. Izdali so se. Mi smo že ponovno konštatirali, da je »Kmečka moč« političen list i ne ^političen, kak to pravijo njeni generali. Trbe samo zadnje številke poglednoti pa je na prvi pogled očivesno, da ali ne vejo, ka je politika ali pa ščejo namenoma farbati lüdi. Či je prvo, te so pomilüvanja vredni, či drűgo, potom pa obsodbe. S kem pa te drži Kmečka moč ? Z demokrati. To nam svedoči razgovor njihovi generalov z demokrati na sokolskoj veselici v Ljutomeri. Ešče bole pa so se izdali na shodi v Črensovci. Kda so dr. Korošec govorili od pogübne politike demokratov, se je eden tej gessralov ščista natihoma oglaso, da je to ne istina. Kda pa so g. Korošec pozvali naj demokratje, Či je šteri navzoči, dokaže, da je to, ka so gučali ne istina, pa je tisti demokratski general bio tiho kak miš. Sprevidili so tej zblojenci, da so njim tla vroča, zato so jo iz shoda hitro odpihaü. 4 NOVINE 4. septembra 1927. DIJAŠKO POLJE. Trodnevni peš izlet po Goričanskom S. K. A. D. ,,Zavednosti" od 26. do 29. (V. del.) Blagohotni-g. župnik so nas ne samo prijazno sprejeli in dali prenočišče, ampak so nas tudi zelo lepo pogostili. Pri večerji smo se počütili prav dobrot Jeli, pili, godli in peli. (Redki gosti prí Gradi!) Vse bi bilo dobro pri večerji, ako ne bi imel eden izmed nas dvoboja z „nepokli-canirn gostom.“ Dvoboj se je končal z zmago vsiljivega gosta. Večjih posledic za enkrat ni bilo ... Po zadovoljni večerji smo se podali k počitka. Ker pa spanec dolgo ni hotel priti — smo se pa začeli prav po dijaško. — Drug dan zjutraj smo najprej konštatirali — če ni tistih tako zaželjenih posledic — namreč posledic .nesrečnoga dvoboja". In na žalost „tistih“, ki ... in na veselje nesrečnoga junaka se je ugotovilo, da ni treba ne zdravnika, ne koršmita (čiravno je z njimi bio. Ur.) Po jutranjem opravila smo se podali v cerkev ob f uri k sv. maši. Potem pa nazaj na Župnišče kjer smo dobili nad vse iznenaden^ ne samo zajutrek — ampak še „štamprl“ povrh. Sledila je korespondenca na vse strani .... Ko smo se primerno zahvalili g. župniku in vsem njihovim domačim, smo zapustili ob 8 uri Župnišče, ki nam je 'ostalo vsem v dobrom spominu. Pri Gradi smo si ogledali še kamnolom. Da nas bodo drugič Poznali pri Gradu, ne dvomimo. Vsi veseli in spočiti smo se pomikati proti Radovcetn. Pri neki hiži so se pripravljali za mlatitev. Hoteli so nas imeti, da bi njim pomagali — ampak pogajanja so se razbila. Seveda, zaigrali smo jim morali. „Kje pa je bila veselica" — je vprašala neke ženska v ^Poznanovci. — „Ja, pri Gradi smo igrali včeraj", se je oglaso šaljivo eden [izmed nas. Ročno ji pa vendar Povemo resnico, kdo da smo. „Agya, te ste pa ví j študenti — gya sam pa „mislo“, ka ste gyer igrali na veselici, ágya-gya“. — Šenka, ali bi nam dali malo mrzle vode. — „Agya, kuapa ne bi. (Dale pride.) Vsi Prekmurci 11. septembra na volišče i pokažite, da ste vsi za pošteno i delavno stranko. Püstite vaše kruglice v prvo škrinjico. GOSPODARSTVO. Preceplenje drevja. Dostakrat se čüje, ka nisterno drevje ne rodi ali pa jako slab sad. Tü je več zrokov: Ali smo küpili div-jak za cepleno drevo; ali smo takšo vrsto zbrali, ka Prinas ne rodi ; ali mamo v sadovnjaki takše vrste, ka so ne vredne nikaj; ali rade pozebcjo ; ali pa so podvržene razločnim betegom. Vse te je trbej precipiti. Pri tom deli pa moremo biti jako pazlivi. Lejko se nam zgodi, ka si drevo pokvarimo, če ne delamo pravilno. Tisto drevo, štero ščemo prece-piti, moremo najprle pomladi^. Spodnje veje se püstijo dukše, zgornje pa krajše. Navadno pa se spodnje veje püstijo. Te veje slüžijo v to, da hrano privlačijo do cepleni mest. Imenüjejo se privlačno. Privlačnice se pri-hodne precepijo, ali se pa odrežejo, če so za korono nepotrebne. Jablanovo veje, štero -so debelejše od 9 em i grüškovo nad 13 em navadno ne preceplavamo. Cepi se lejko včasi, da smo drevo pomladni ali pa te, da je že drevo pognalo. Cepiti začnemo pri najviše stoječi veka) i cepimo na rano drevo rano, na kesno pa kesno cepje. Cepimo pa lejko v kalanje, za skorjo ali pa okoliramo. Varvlimo pšenico smeti! Najvekšo škodo na pšenici nam gvišno napravi smet, ki ne samo da preci zmenša pridelek, nego ga s tala ali popunoma vniči, ar smetliva pšenica sploj ne za odati i tüdi za’do-mačo potrebčino skoro za nikoj. Smet jo glivični beteg; klice te glivice poderejo v Pšenično zrno i na mesto beloga meleka ma v smetljivom pšeničnom zrni le čaren smrdeči praj. Razločüjemo dve vrsti smeti: trdo ali smrdečo in prašnato smet. Zadnja docela inačiso napravi Pšenično vlat. Na mesto lepoga pšenič-noga vlaia mamo le čarno maso brez zrna. Prí trdoj smeti pa izgleda vlat kak navadno, le da se Zdravo vlatovje v časi zrelcsti obesi navzdol, stoji smetlive vlatovje vujška i je bole Odprto ; v tom vlatovjej je le gori opisane smeti ji vö zrnje. Proti prašiti smeti se je dosta žmetno bojüvati, er nam edino pomaga le namakanje v toploj vodi, štero pa je preci zamotane i za našega polodelavci! težko izvršilo; enostavnejše sredstvo je pomikati i se-žgati betežna betva itaki, kda jih opazimo, da se beteg ne razširi dale. Poprek pa je prasne smet pri nas preci redko i, če govorimo od smeti pšenice, štero gvišno vsaki kmetovalec pozna, mislimo navadno le trdo ali smrdečo smet. Trda smet je tüdi pri nas dosta rasširjena in je v Prekmurji n. pr. pred tremi štirami leti vničila skoro polovico pova. Klice ali pravico spore trde smeti se nahajajo na semem, s šterim pridejo v zemlo, kder se dalje razvijajo. Vničiti te spore na semem je najeno-stavnejši pa tüdi najbogši pripomoček, da obvarjemo pšenico smeti. Do novejšega časa se je v ta namen narna-kalo seme pšenice v Bordaleškoj broz-gi (raztopini modrega galica i vapna). Ar pa je dokazano, da moder galic ne vničüje samo klice smeti, nego tüdi klico pšenice in to najmenje 5*/o, to se pravi, da se od 100 kg. semena najmanj 5 kg. ne sklica, iskalo se je in naišlo druga sredstva, ki toti ravnotak zanesljivo vničijo spore smeti, ali ne kile semena; to so priprave živoga srebra. Ar pa je namakanje semena vse prle kak prilično in enostavno, napredni kmetovalci dnes pšenice za seme ne namakajo, nego prešlo z posebnimi sredstvi, štere popolnoma dosegajo namen, pa ešče poleg toga pa pomagajo kiicanje semena, so priproti v uporabi. Namakanje semenske pšenice se poprek ta nihavle i nadomešča z prašenjorn. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 260 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg.. 8—10 Din., teoci 12'— Din., svinje 15—17 Din. Krma : Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. Mali oglasi. Sprejmem eno do dve dijakinj! eventuelno dijaka na hrano in stanovanje. Naslov se Poizve v trgovini I. HAHN v Murski Soboti. Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjao), da sem se preseli! iz Cankove nazaj v KOROVCE kjer vodim svojo kleparskko obrt dalje. Prosim p. n. občinstvo za nadaljno podporo 1 Anton Branšperger, stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter monteža strelovodov (Blitzableiter). Popravila'prevzema iz prijaznosti g. Pollak, trgovec v Cankova kjer se popravljeni predmeti zopet lahko dobé. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri t HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in Šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Sobpti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. JABOLKA fina namizna vseh vrst vagonske množine kupujem po najvišji ceni. I. SANCAR trgovec MARIBOR Mlinska ul. 9. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članka dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki; Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Prodam Kompletno Tovarno za olje delat. Edno Hijdraulišno stiskal-nico, stroj za koščice luščit, stroj za čistit, Kupferna fun-dva za pražit, stroj za testo mèsit i en t . walzen za koščice mlet vse je skoraj novo. Proda po zelo niski ceni KONRAD VERNIK ORMOŽ. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam za prišestno šolsko leto v zalogi vsakovrstne šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorom, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilih Priporočam se IZIDOR HAHN trg. s papirjem in knjigami V MURSKI SOBOTI. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: IVAN JERIČ