Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 19. sentembra 1923. Leto GlasESo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesetno prilogo „Obiinska uprava". Ubat* 'ii^o ob 5- ^ »iutraj. — Cena bi )• 12 Dia. z« pol leta. Za Inozetnatro 36 Dia. za pol leta. Ptiiaim« »tevllk« t* prodajajo po t Dia. Spisi la dopisi t« potil jajo: Urednlltva .Domoljnba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacij« in inaerati pai Upravnlštvu .Domoljuba". Ljubljana. Kopitarjeva allca. Resnica fe pa tale. So ljudje, ki jim je prišlo laganj® v meso in kri. So zopet ljudje, ki sploh niso imeli nikdar čuta, kaj je častno in kaj je nečastno. če pa so morda sploh kedaj tak čut imeli, so ga pa v teku svojega živijo- I nju z lažjo in zavijanjem zapravili. Med te ljudi spadu čedna družba, ki se zbira j okoli g. Puclja iz Velikih Lašč. Temu mo- i žit jo igrača govoriti na shodu govor, v katerem je vse od začetka do konca ali laž ali zavijanje ali potvorjenje resnico. Ta mož krije tudi pisavo »Kmetijskega lista«, ki , si je nadel v slovenski javnosti nalogo, da postavlja resnico na glavo. To dela posebno robato v svoji zadnji številki. Razumemo te napore samoatojnišjrih generalov. Z lažjo, vpitjem, zavijanjem hočejo odvrniti od sebe strasno odgovornost, ki so xj jo s svojo nesrečno politiko, v prvi vrati s tem, da so pomagali izročiti Slovence )>olitični in gospodarski nadvladi Belgrada, naprtili pred vsem slovenskim ljudstvom na svoja ramena. To jih jezi in fcato skušajo odgovornost za vso gospodarsko nesrečo, ki prihaja sedaj na naš narod odvrniti od sebe s tem, da lažejo in zavijajo. Toda ves trud j? zaman: brez centralizma ne hi mogli Srbi gospodariti nad nami in nam vsiljevati zakonov, ki niso za nas in ki jih mi ne maramo. V zadnjem »Kmetijskem listu« so nanizali celo vrsto laži, enemu članku so dali naslov »Laž in resnioae, v celem članku pa nI mrvice resnice, od prve do zadnjo besede sama Pucljeva laž. Evo po vrsti: Kdo ima moč v državi? 1. V začetku pripisujejo SLS moč in oblast, da postavlja in odstavlja vlade. To »i bilo za SLS zelo častno in razveseljivo, m fe bi bilo resnično, se ne bi prav nič po-mišljala ln hI vzela bič v roke in bi izgnala vse sedanje srbske ministre iz vladnih palač tja, kamor spadajo. Na njihovo mesto bi pa postavila pametno vlado, ozi-jrorua če bi imela to moč, bi zavzela sama « svojimi zaupniki vladna mesta in državo Pametno vladala. Ali ne vidite po tem vso pupost gospoda Puclja in njegovih listov « njegovih agitatorjev, ki razširjajo to raco Po svetu? Ali ne uvidito pa tudi vse glupo- sti samostojnešklh vernikov, ki take glu-postl verjamejo? Stvar pa jo v resnici sledeča: V parlamentu je vsega skupaj 313 poslancev. Ker Radičevih poslancev nI v Belgrad, je v Narodni skupščini 243 poslancev. Kdor more dobiti večino tok poslancev zase, mora dobiti tudi sestavo vlade r roke in more potem v zbornici vladati. Srbski radikali so dobili pri volitvah 107 poslancev. Zase so pridobili še 13 Turkov, 8 Nemcev in še nekaj drugih, tako da imajo za seboj okrog 132 poslancev. To je sigurno voč *rakor polovica od 243. Ce so potemtakem radikali sestavili vlado, je to po parlamcc' urnem običaju v redu in nosi SLS za to ravno tako odgovornost, kakor za lanski sneg. Vsaka stranka, ki moro sestaviti večino, bi bila neumna, če no bi prevzela sestavo vlade v rokd tn tudi vladala. To je na celem svetu parlamentarni običaj. Lo gospod Pucelj ln njegovi samostojneži so tako glupi in neumni, da skušajo svetu dopovedati, češ, v Jugoslaviji nastavlja in odstovlja vlade SLS; ie on ie tako glup, da ne razume, da vlada tisti, kateri more sestaviti večino. In to večino so, kakor smo s številkami dokazali, sestavili brez SLS srbski radikali. Ti srbski radikali, ki nimajo pri nas nobenega poslanca, pa vlada,jo s pomočjo samosto -nežev in liberalcev proti slovenskemu ljudstvu oelo Slovenijo, ker so jim gospod Pucelj in njegovi samostojni poslanci s centralistično ustavo dali to moč. Sedaj se pa ti gospodje branijo odgovornosti, bloven-sko ljudstvo bo pa vzelo bič v roke še hujšega kakor 18. marca letošnjega leta ra njega in njegovo izdajalce še hujše izgnato a površja slovenske zemlje, kakor je to storilo 18. marca. Pucelj in vojaški zakon. 2 V drugi in četrti točki omenjenega članka pa so se samostojneži izmialdi novo laž in resnico potvorili. Pravijo da e SLS glasovala za naknadne kredite v znesto 1200 milijonov kron ln za vojaški zakon. II ljudje niti ne vedo, da so je takrat šlo ne /a 1200 milijonov kron, ampak za toliko dinariev T ljudje govore torej o stvareh, Stf nI poznajo. Potem ni ^dno da prihajajo s takimi lažmi na dan. Stvar je C pa takai Vlada Je zahtevala 1200 ml- lijonov novih kreditov, obenem je predlo« žila nov vojaški zakon ln zahtevala, da 84 to nujno obravnava. Kaj b« pravi to, da sel naj kak vladni predlog nujno obravnavat, To se pravi, da pride pred drugimi predlogi na vrsto. S tem pa ni rečeno, da mora biti potem vladni predlog sploh sprejet ali pa mora biti v posameznostih sprejet. Po-slanci ga lahko zavržejo ali pa spremen«. Poslanci Jugoslovanskega kluba 80 glasovali za to, da se naj predlog vlado o izrednih kreditih in o vojaškem zakonu nujuo obravnava, pred drugimi predlogi. Zakaj? Vsi poznate trdote in krivioO prejšnjega srbskega vojaškega zakona, ldl so ga radikali in liberalni demokratje razširili na celo državo. Naše ljudstvo je vzdihovalo pod težo tega zakona in jo jahto ■ valo, da so ta zakon spremeni, tako da g« bodo mogli naši ljud/e prenašati. In to so hoteli doseči poslanci SLS, da se prejšnji zakon nujnim potom obravnava ln kar naj-liitrejše vpelje nov znosen vojaški zakon. AH nI to pravilno? Ali nI to pametno? Ali ni to pošteno? In sedaj čujte! Ta vojaški zakon, ki je bil v zbornici sprejet, bo izdelali po večini že v prejšnji vladi, v kateri so sedeli tudi samostojneži. Poslanci SL8 so pa ta zakon temeljito.preštudirali in M spoznali, da je za naše ljudstvo vsled. svojih trdot nesprejemljiv. /Zato so izdelali Pozor! Preselitev! Popolnoma varno n»!ožiU» svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« r Ljubljani — r. «. ■ ki se tc dni PRESELI iz hiše UrSulinskcga samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve r lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti pole« hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestu|e|o po 6°/o brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5V«%, vez. tutfl po 6v.*/. ln viSje po dogovoru. - VARNOST za hranita* vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna oosolllnlca večino delnic stavbne delnUk. FPtl? tu>va"lepa ^TmSSS cesti! več ^tnThrtav« In j-l|Mjr tu, in Inozemstvu. - Denar se n-doi. lahko tudi po poStnih položnicah, rug vojaški zakon. V vojnem odseku in v joruici so vsi poslanci SLS z vso silo na-lopali proti temu vladnemu vojaškemu za-onu, so ga odklanjali v celoti in so pred->žili tak vojaški zakon, ki je za naše ljud-tvo sprejemljiv. Toda kaj smo videli? Vladna večina m rijatelji naših samostojnežev liberalci so osledno odklanjali ljudski vojaški zakon LS in so glasovali za vse trdote vladnega ojaškega predloga. V načelnem glasovanju o vsi poslanci SLS glasovali za to, da ta ladni vojaški zakon v celoti odklanjajo, ospod Pucelj pa, ki ima sedaj tako polna sta laži, je pa vzel svoj klobuk in svojo pa-ico in je sramotno pobegnil iz zbornice. ;bal se je zamere na dvoru in v vojaških rogih. Takrat ni prav nič mislil na to, kaj 0 reklo slovensko ljudstvo in kako bo tr-elo slovensko ljudstvo pod tem novim vo-iskim zakonom. V podrobni razpravi so pri vsaki točki poslanci SLS predlagali preminjevalne predloge; ker jih večina ni prejela, so glasovali vsi do zadnjega proti ojaškemu zakonu. Edna resna opozicija roti vojaškemu zakonu so bili poslanci LS. Ali vidite brezmejno lažnivost gospo-a Puclja in njegovih čednih prijateljev? Ravno tako je z glasovanjem glede iz-?dnih in naknadnih kreditov. Za mnoge vari so bili potrebni za Slovenijo novi rediti, ker je prejšnja vlada, v kateri je :del gospod Pucelj, tako sramotilo slabo 3stavila državni proračun, da ni bilo de-arja niti za najpotrebnejše elvari v Siove-iji. Posebno za kmetijstvo ni bilo v i'uc- i evem proračunu skoro nič drugega de-nrja, kakor za plače uradnikom. Novi kre-iii so bili za Slovenijo potrebni. Posebno aio potrebovali denar za naše ceste. Ko so i a poslanci SLS videli, da ta iz namili Sr- , ov sestavljena vlada za naše kraje noče i ati kreditov, da ne upošteva predlogov i aših poslancev, eo vladni predlog v celoti j obijali. Nastopali so kar najsrditeje proti ladi in glasovali proti celotni vladni predli o naknadnih in izrednih kreditih. To 1 resnica in le brezmejna nepoštenost in vMvost more kaj drugega trditi. Takih »ži bo zmožni pri nas samo naši samo-iojneži. Novi davki. 8. Ravno ista je glede novih davkov, 'oslanci SLS so pobijali vladni predlog o ovih davkih, tako v odseku kakor v zbor-.ici, in so tudi vsi proti tem davkom kot a mož glasovali. Sedaj pa berite, kaj go-orijo in pišejo naši samostojneži I Prepri-mi smo, da se morajo v svoji lastni lažni-osti vtopiti in se tudi bodo vtopili. Naši udje vendar niso tako neuvidevni, da bi neli belo za črno in črno za belo. Po toči oškodovani. O predlogu, da se pomaga onim, ki so m bila polja po toči uničena, smo že pi-ili v 32. številki »Domoljuba«. O tem so )rej naši bralci že podučenl. Pišemo pa o ;m še enkrat, da bodo vsi bralci spoznali, ako nesramno znajo samostojneži potvar-iti resnico. V članku pišejo, da smo mi omagali onemogočiti predlog, da se plača bo Prilepil kolek i)00 Din na svojo obsodbo, če se čutiš ne-do znega ter se pritožiš, plačaj za vsake pol pole 50 Din, odnosno 100 Din, kadar greš na kasacijsko sodišče. Seveda, če pa kakšna vloga ne bo prav ko kovana, potem roma v koš prav tako, vil n pr,av- Sflj j® znan°. ^ raznih Vlog v Belgradu sploh ne rešujejo, ampak £Sov ni°rajši piške'kot 8® ie t0 Ž0 Ta zakon so smatra lahko za sprejet. it W J'e biI navzo{i P" glasovanju o nI hb?rf.1?' ki i® glasoval proti, ostali n LeM U Lepo v ^grajskih kavarnah n gostilnah, da so ne zamerijo vladi. * " emlpradnikov, kjer je tudi Pucelj, .L bll° nobenega navzočega. V 8 V°?0zicionalci' katerim sta pred-„ 7. v boju proti temu zakonu zastopata Jugoslovanskega kluba Vesenjak in usenjak, so storili svojo dolžnost. Od pa Prokletstvo samostojne politike. S slovenskim ljudstvom se godi velika zaloigra. Samostojneži in liberalci, ki so leta 1921 glasova'-' za nadvlado popolno premoč Srbov nad Hrvati in Slovenci, so izročili za Judeževe grošo slovensko ljudstvo roparju centralizmu. Nt. !eli so slovenskemu ljudstvu vcri„„ vidovdanslo ustave, da se nc more niti geniti in v tem stanju ga Belgrad slači in izmozga^a. Nobeno vpitje, nobrna prošnja, nobeni protesti — nič no pomaga — samostojno-liberalni centralizem drži kot klešče, slači in izmoz-gava dalje ter je gluh za vse proteste. Zvišano takse. V finančnem odboru narodne skupščino se je pretekli teden obravnaval zakonski načrt o taksah. Takse, ki se morajo plačevati na sodniji, pri glavarstvu, pri notarju, na davkariji itd., bodo tako visoke, da bo pri vsaki stvari, pri vsaki dediščini, kupčiji itd. polovico požrla gosposka, pa no slovenska, temveč belgrajska, kateri so slovenski samostojneži in liberalci za Judeževe groše prodali slovenskega kmeta. Edini, ki se v finančnem odboru branijo kot lev proti temu novemu prekletstvu samostojno-liberalne politike, so poslanci Slovensko Ljudske Stranke. Toda Belgrad, kateremu so slovenski samostojneži in liberalci z Vidovdansko ustavo izročili vso oblast v državi, kakšno moč ima v centralizmu in da se 20 slovenskih po-slancev lahko v narodni skupščini na gla-1 vo postavi — pa proti 300 drugim ne mo-! rejo nič doseči. Semintja. male drobtinice, i toda v velikem bodo zopet potom zvišanih taks novi slovenski milijoni tekli v Belgrad. Te nove stotine milijonov, ki jih bo ■ izropal iz nas centralizem, imajo na vesti i tudi slovenski samostojneži in liberalci. 1 Pucljeva stranka — doma. Naravnost sramotno pa je bilo obnašanje novo Pucljeve srbske zemljoradniske stranke ob glasovanju za zvišano takse — zraven jih ni bilo. Ko bi bile vse protivlad-no stranko navzoče polnoštevilno kot poslanci SLS, bi vladni poslanci ostali v manjšini Tako pa so manjkali liberalni poslanci, 'manjkali samostojneži, to je srbska zemljoradniška stranka - in zakon je bil sprejet. v ..x To jo zopet dokaz, kar smo ze zadnjic trdili, da jo Pucelj s svojimi pristaši za vozil v stranko, v katero spada — v srbijan-sko, katera nikdar še ni pokazala kakšnega smisla ali celo kakšne ljubezni do pre- čanskih krajev. , Tako prihaja ena Jobova vest za dni-e barve, četudi rnst ko-bul ni povsem enaka. Pridel&ll bomo letos voč hmelja, nego smo pričakovali. Vei letošnji pridelek v Savinjski dolini so ceni na 6000 n>otrskih stotov, katerih vroduost znaša najmanj 60 mlljonov dinarjev. Danos se pla-čujo za kilogram od 105 do 110 dinarjev. Od vsega pridelka »o je dobra tretjina že prodala po 100 do 120 dinarjev za kilogram. Inozemski kupci pridno kupujejo na« izboren-hmelj, od katerega so prvi vagoni že na potu v Inozemstvo. Večjt hmeljarji pa še čakajo s prodajo. — Iz Zatca na Češkoslovaškem poročajo: Ceno so neizpromenjene in stan« M kg hmelja 3000 do 3300 češkoslovaških kron. g Ceno m«ti. Zagreb: Mast ftJ do 40 Din, slanina 32.50 Din n kg, mlako 8.60 Din za liter. ŽIVINA. g Cene živini. Zagreb. Zadnji tedra-iki živinski sejm je bil zelo dobro obiskan. Konj in goveje Sivine so prignali veliko ln tudi pripeljali veliko sena. Kupčij« je bila dobra. Posebno veliko povpraševanje je bilo po teletih. Cene, ki so ostale ▼ glavnem nespremenjeno, so bile sledeče: voli (domači) L vrste 14-50 do 15 Din, II. vrste 12.50 do 14. III. vrsto 11.50 do 12.50 Din, bosanske buše 1 vrste 12 do 14 Din. IL vrste 10 do 11 Din. živina za klobase 8 do 9 Din. teleta L vrat« 81 do 2150, n. vrste 19.50 doM, m. vrste 19 do 1950, svinje sremske boljše 24.50 do 14.75, slabše 28 do 28.50, domače 21.25 do 22.50 Din ca kilogram žive teže. Konji za kos: kmečki težki 10 do 20 tisoč Din, lahki 6 do 7 tiso« dinarjev. — Seno 90 do 100, otava 100 do 110, detelja 100 do 180, slama 50 Din sa meterskl stot, slama v snopih 4 do 5 Din snop. — M a -r i b o r. Na zadnji sej so prignali 281 svinj in 2 kozi. Cene v kronah: prašiči 5 do 6 tednov stari 680 do 1000, 7 do 9 tednov 1400 do 1800, f do 4 mesece 1500 do 8000, 5 do 7 mesecev $800 do 4600, 8 do 10 mesecev 5600 do 6000, eno leto 8000 do 9500. Meso: kilogram žive teto 80 do 90 K, mrtve 110 do 120. Koze komad 1000 kron. K Živinski sejem v Maribora ustavljen. Običajni živinski sejem, ki bi se moral vriitl v torek ™ II- t. m. v Mariboru, je bil ua ukas pokrajinske vl„de ustavljen. Prignanih je bilo na sejem okoli 575 glav, med katerimi je živinozdravnlk "gotovil slinovko, ki s« je pojavila pri it vini, ki 1» bila prignana is Hrvatske. Na prijavo živlno-Mravmka, je pokrajinska uprava sejem takoj usta- PROMET. g Tovornim na železnicah »e j® ivi-Mla za brzovozno blago za 100 odstotkov, » navadno tovorno blago od 20—100 odstotkov, kakor je blago, g Zeleiaiee m ie podražil« a 15. septembrom ln Biccr stane vožnja za osebo in za vsak kilometer v 3. razredu 30 par, v 2. razredu 60 par in v I. rat redu 90 par, pri majhnih razdaljah pa fie znatno ve. "lo je zopet en primer številnih dokazov o popolni nesposobnosti centralizma, ki nam prinaša na eni strani veduo večjo draginjo, na drugI strani pa popolno obubfžanjo delovnega ljudstva. DAVKI. „ T g Pjačevanje davka na Italijanski mejL V Ljubljani se sestane dne 15. oktobra komisija, sestavljena iz naših in italijanskih delegatov, ki bo rešila sporno vprašanje plačevanja davkov v obmejnih krajih Slovenije, kjer še ni določena detinltivna meja. Od tamošujega prebivalstva sta namreč doslej zahtevali davko obe državi. g Pred norim svitanjem carin? V finančnem ministrstvu so postavili posebno komisijo, ki naj določi one trgovske predmete, na katere bl se dala carina zvišati. — V Belgradu skrbe naši cen-trallstl, du se draginja še poveča. To je zopet ena posledica naše ustave, za katero so tako vneto glasovali naši samostojneži in njih očetje Uberald. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoi lesa iz Slovenije. Izvoz lesa iz Slovenijo v inozemstvo je bil poleti malenkosten. V zadnjem času pa so se Izgledi zopet izboljšali in je povpraševanje posebuo iz Italije močuo oživelo. Za večji izvo* v jeseni so picer zaloge majhne, toda veliki zaključki se delajo za poznejši čas, to je za los, ki se bo posekal to zimo. Povpraševanje je po vseh vrstah lesa. Zato naj bodo kmetje v cenah previdni. g Izvoz krompirja Lotos je obrodil I krompir nad vse dobro. Pred razsulom Avstrije smo izvažali krompir zlasti na Gornje Stnjersko ln na Primorsko. Na Gornje Štajersko je izvoz nemogoč, na Primorsko je pa Italija prepovedala uvoz krompirja s izgo-j vororn, ua se a njim prenašajo kužne .bolezni, i ki so — sinio po mnenju Lahov — razširjene v naši državi. Vlada je sicer odpravila carino na krompir, toda s tom je kaj malo pomagajo, če pa nimamo trgov, kamor bi ga prodajali- Dolžnost vlada je, da sloivvse potrobrie korake ln sicer nemudoma, da bomo moKll prodali odvisni krompir v inozemstvo. g izvoz vina na Češko. Is Belgrada poročajo, da je gospodarsko-flnaučul odbor ministrov sklenil razveljaviti s Cehi sklenjeni dogovor o izvozu /Ina iz naše države ns Češko, ker so Cehi besedilo dogovora tolmačili preveč po svoje in carinske postavke na naše vino slino dvignili. — Puoljeva politika se je s tem sijajno Izkazala. RAZNO. Sadna razstava v Novein mestu. Ker je letos veliko lepega sadja na Dolenjskem, ki bl se lahko prav lepo v denar spravilo, prl-red podruinioa sadjarskega ln vrtnarskega društva za Slovenijo v Novem mestu v prostorih državne kmetijske šole na stavo zimskega sadjaj ki se bo vršila v dneh 29. ln 30. septembra ter 1. oktobra t. .1. razstava ima namen: L dapokaie kupujočemu občinstvu i:akšr.o umsko sadje edoblM Dolenjskem ter kje ii v kaki množini je Iste-?a mog^ nakupiti 2. Ja poka* tom, kake vrste zimskega sadja lm je gojltt, kakoie sadje obirati, spravljati lu pa opremljatLRazstava bo združena s Predava-nii o sadjarstvu in o vporabl sadja. Vabimo v e pridelovalce, sadja . imajo lepo zimsko sadje (jabolka) na pro A*i n*lrSijKK Grmu na manj rt plodov Sf vfake^ste z navedbo Imena ln nfnnSiTiB ki je na razpolago. Najboljše je, ,nQ """ okem kraju en vnet sadjerejeo sadje Mdf"i..»I državo ogledajo. (U vi- dljo, katera vrsta sadja gre najbolj v denar ln k ntere sadne vrste je treba najbolj gojiti g Kmetijski pouk po deželi Oddelek za kmetijstvo priredi v drugI polovici mesca septembra sledeča predavanja: V nedeljo, dne 28. septembra: 1. Kal, o sadjarstvu, Ambrož. — 2. S t. Peter, okr. Novo mesto, o vinarstvu, Rafol. 8. Šolo pri leBdu, o kmetijstvu, Su3tič. 4. Zavod nje nad Šoštanjem, o kmetijstvu, Wernig. 5. Bogo j na v Prekmurju, o vinarstvu, Vojsk. 8. Gorica v Prekmurju, dopoldne, o živinoreji, Pavlica. 7. P u -ooncl v Prekmurju, popoldne, o živinoreji, Pavlica. 8. Lokvice, Belokrsjma, o vinarstvu, Kon-da. — V nedeljo, dne 30. sptembra: 1. Vrb nje Pri Radovljici, o luntijatvu, 3ustič. 2. 2 i r e pri Logatcu, o kmetijstvu, ZdolSak. 8. T ali ji vrh v Belokrajini, o kmetijstvu, Konda. 4. Ko ti je, o kmetijstvu, Wernig. 5. Sv. Kunigunda, okr. Konjice, o kmetijstvu, Stamberger. 6. Brezovo! t Prekmurju, o živinoreji, Pavlica. . 8 III. ljubljanski velesejm. Dne 10. t. m. je bil zaključen IIL ljubljanski velesejm. Število oseb, ki so posetlle ves čas trajanja sejma razstavni prostor, se ceni na okrog 140 tisoč. Obisk velesejma zlasti s strani kupoev južnih krajev naše države je bil zelo dober. Posebno je trebA omeniti, da je do-šlo letos na sejmišče kupcev iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hereegovlne, Banata, Vojvodine, Skopi ja, Soluna in ostalih balkanskih držav več kot v letu 1921 in 1922 skupaj. Kupčija je bila baje dobra, vsaj tako razglaša velesejmskl urad. Vendar poznavalci razmer trdijo, da so bile kupčije radi splošnega pomanjkanja denarja precej slabe. Ta velesejm pa je pokazal, da se naša industrija lepo razvi ja. Videli smo več novih stvari izdelanih doma, toda veliko odličnih raistav-Ijalcov iz prejšnjih let smo pogrešali. Zdi se, da jih bomo drugo loto še voč. Zlasti pa moramo povdariti, da naše zadružništvo se nikoli nI bilo tako slabo zastopano, kakor letos. Nujno bi bilo želeti da naše zadružništvo na prihodnjem sejmu nastopL Svoje is-delke so razstavile Čipkarska zadruga T. Ljubljani, Sodarska zadruga v Tacnu la Puškarska zadruga v Kranju. Bal velesejm je najbolj prikladen, da nale zadružništvo pokaže, kaj da zmore. g Trgatev ▼ DahnaeijL V splitski okolici se je pretekli teden pričela trgatev. Nabrali so manj kakor eo pričakovali. Novo vino prodajajo najdražje po 20 kron liter. g Trgatev na Hrvatskem. Pokrajinska uprava v Zagrebu je določila sa začetek trgatve na Hrvati skem in ▼ Slavoniji dan 29. september. g Begata fespljnra letina r aail drfari. Neka srbska tvrdka je ponudila Cehom 800 do 400 vagonov češpeli, postavljeno r Ljubljano ali Belgrad. Cehi bodo porabili čeiplje za izdelavo delane ali pa kuhanj« sllvovke. g Pregled dela ia reguliranj« Sar«. Ministrstvo za kmetijstvo in vod« j« določilo strokovne komisijo, katera bo pregledala tok Save in dela, n so se začela glede regulacije reke, čiščenj« strug« ln pripravo za paroplovbo. — Da ts komisija nf bo veliko videla, le gotovo. Krivda vseh vlad K ta — in ta krivda je prva — ker ni dala nikoli Uh dostnih sredstev na razpolago, ampak je skrbela, če se smemo tako izraziti, I« trn kakšne »fllkarije«. druga je pa ta, da pošilja komisijo, ki ničesar at vidL zraven so pa strokovnjaki, katerih s« sa® Bog usmili Regulirala se bo pa najbrž Sava sam* kakor Ji bo vSeč. g Državna posestva, U imajo 74 liso« Ml hektarov sveta, primerojga m oMdovanJe, H imela dohodkov od začetka funlk 1922 do kono« (unija 1923 42 milijonov, 654 tiso« 385 Dm 40 paf, ta dohodek n. ««U nlU tr.tjta. Uga. kar M imela država dobiti č« M t« gospodarilo pametotf ia zlasti polteno. 1 g Oestilniiarsk« nadaljerata« Ms »tanov« t Ljubljani, Celja ta Maribora. Za kmatijsko-imda. M šole pa nočejo imM n. ctoarjane fa* Pucelj jih Je « »vojim Jezikom dolgo časa ustfi navijal pa nil ustanovil g »«v enot« radarski lak«.1» J^u** Mlo državo. Ta zakon naj nadomadl vs« dosed^ T veljavi se nahajajoč« rudarske zakone. g Mednarodna rasatava mleka ta mlcčalk p«f lsvedev v Milana. V Milana s« vrši o.l 4. doJA novembri mednarodna mleka in mletoiS proizvodov- « ' Reka. Vse se zdi, da doživlje Jugoslavija ra-ii Reke zopet velik poraz, kot jih je v zu-anji politiki radi popolne nesposobnosti »elgrajskih politikov pa tudi radi neurejenih notranjih razmer že mnogo doživela. Žalostno je najbolj to, da moramo glavni račun največkrat plačati Slovenci in Hrvati. Reka z Barošem in Delto je edin izhod na morje za slovensko in hrvatsko industrijo ter trgovino. Naša industrija marsikaj izdeluje in naš kmet mnogo prideluje, za kar bi našel v prekomorsltih trgih zelo dober odjem. Ce pa nam morsko pot zapro — v Solun ne bo nihče vozil slovenskega lesa — ker je predraga vožnja, potem smo navezani skoro samo na domač trg aH pa na tuje trgovce, ki lahko po svoji volji narekujejo ceno našim proizvodom. Posledica tega bo, da ne bomo mogli konkurirati z industrijo in v raznih poljedelskih panogah v enaki stroki po drugih delih naše države in zadnji konec pa — gospodarsko propadanje naših krajev. Že izguba Trsta je katastrofalno vplivala na naš trg, mnogo siromaštva ,ki se že zdaj pridno oglaša po slovenskih domovih, ima svoj začetek v izgubi Trsta. Ce vzamejo še Reko, izgubimo še to, kar nam je ostalo. Naša vlada ne kaže dovolj interesa za Reko, ko bi morala vendar že v lastnem, čisto belgrajsko-srbskem interesu gledati na to, da dobimo Baroš in Delto in nam ostane Reka odprta. Zakaj kako nas bodo pa izmozgavali centralisti še naprej, čo bomo brez peneza Toda belgrajski politiki mislijo samo za en dan naprej. Z Reko 8;oji trenutno tako-le: Po rapalski in st. margheritski pogodbi pripadala Baroš in Delta brezpogojno Jugoslaviji, Reka pa postane popolnoma neodvisna država. Zdaj, ko bi se imela ta pogodba izvršiti, je Italija kot navadno snedla svojo be-uedo, zakaj Italijan jo vodno zahrbten, posebno če jc fašist. Zahteva, da Jugoslavija no šolo v Barošu.in.UeJti razširjati pristanišč,aa.Roko-pa^Mfiiva, da. jo upravljal komisija, sestavljena iz Jvgoslovanov in pa Italijanov. Toda ker fašisti izjavljajo, da na Reko ne bodo dopustili nobenega Jugoslovana, je Italija začela namigavati, da bo Reko priklopila Italiji. Italija namreč na vsak način hoče Jugoslavijo čimbolj gospodarsko oslabiti, zato bi ji rada zabranila vsak izhod na Jadransko morje, pozneje pa tndi v Egejako morje pri Solunu. Italijan, politika stremi za ,tem, da bi na Balkanu dobila popolno premoč. Ker ji je pri tem najbolj na pota Jugoslavija, jo pritiska ob ateno, kjer le more. Naša vlada Be zaradi Reke kljub svoji priznani prijenljivosti in popustljivosti ne uda tako hitro. Zato so menda začeli Italijani zbirati vojaštvo ob meji od Jesenic do Rakeka. Seveda so to samo umetno nareje- ne grožnje. Naš zunanji minister dr. Ninčič pa ie rapalsko pogodbo dal zapisati pri Društvu narodov, ki je vato poklicano, da žuva nje izvršitev. Italijani so radi tega zelo razburjeni, ker bi zOpet radi mimo Društva narodov dosegli uspeh svojemu nasilju * sporu z Grčijo. - (9 (5 Razgled po svetit. Orško-italijanski spor se jo končal s porazom Grčije, čeprav tudi Italiji ni bilo popolnoma ugodeno. Spor ni bil predložen v razsojo Društvu narodov, kot bi bilo to pravilno, ker se je Italija odločno branila — imela je pač slabo vest — Francija pa je potegnila z njo, ker je hotela nagajati Angležem. Naposled so se zedinili, da razsodi veleposlaniška konferenca, katera je poleg tega, kar je Grčija že sama obljubila, Italiji ustregla tudi v tem, da Grčija plača odškodnino ter da se uvede preiskava, pri kateri pa ne bo navzoč častnik italijanske armade, temveč japonski zastopnik. Italija je izjavila, da bo Krf zapustila, kakor hitro bo Grčija vse obveznosti izpolnila. Zelo verjetno pa je, da Italija Krfa ne bo zapustila ali da se bo vsaj do skrajnosti branila zapustiti ga, ker ga je pač zato zasedla, da za vse večne čase dobi trdno oporo na Balkanu. Da Italija ne ^lisli otoka tako kmalu zapustiti, se sklepa iz tega, ker gradi na Krfu trdnjave in velika letalir"3, Francosko-neniški spor sc morda vendarle bliža koncu. Novi kancelar dr. Stre-sOmann, ki je pristaš nemške ljudske stranke, si je postavil za nalogo, da so začno s Francozi direktno pogajati, dočim se je njegov p.cdnik dr. Cuno zanašal na Angleže in njihovo jezo na Francoze, ter je ubijal nemško marko, da bi bila plačilna možnost toliko manjša. Dr. Sfresemann jo tudi mnenja, da se naj pasivni odpor nemških delavcev, industrijcev in uradnikov vftVbrurju opusti, lier se na ta način dela ™ho škodo, ki Nemcem prav nič no koristteTranco-zi so izjave dr. Stresemannove vzele precej z dobro voljo na znanje in je zato upati, do pride končno vendarle do kakšnega sporazuma. V Bolgariji je začela vlada z vso silo preganjati komuniste, ker se jih strašno boji. -Na neki protestni komunistični diod je poslala; vojaštvo, ki je streljalo in je bilo zelo veliko mrtvih. Na stotine komunistov-je zaprla. V Španiji je izbruhnila avtonomistična revolucija. Dežela Katalonija, ki ima docela drugačne gospodarsko razmere kot ostala Španija, že dolgo časa zahteva avtonomijo. Ker so vlada nič ni zmenila, pač pa je vse gospodarstvo šlo stalno navzdol, se je Katalonija uprla. Na strani revolucionarjev je tudi del vojaštva. Vlada je proglasila obsedno stanje. Ko Je prišol kralj v Madrid in spoznal nevarni položaj, posebno ker se je celo vojaštvo nagibalo k revolucionarjem, je sprejel ostavko staro vlade in poveril vlado vstašem, in sicer voditelju revolucije, generalu Primo de Revera. ,GHZEUT ]• nova znamka. V dobrem lotu pa se Jo radi •voj« kakovosti tako upeljala, da se dobi pov- •od la jo Mh te vajo vse gospodinje. d Kralj za revizijo ustave. Iz Zagreba so poroča, da jo kralj nekemu hrvatskemu politiku izjavil, da želi Hrvatom ugoditi v vseh njihovih zahtevah, če pred lože kou-kretne predloge in da je potem on pripravljen od svojo strani staviti na dnevni roi/ revizijo ustave. — Če je to res, dobiva slo* venska in hrvatska politika vendarle ved. no jasnejše oblike. Zato ni čudno, da so bo liberalci in samostojneži po skupnem dogovoru v zadnjih časih posebno spravili nad SLS, ker bi radi vsaj v Sloveniji zbegali ljudi in tako preprečili avtonomijo. Našim zaupnikom naročamo, naj povsod vsakemu takemu samostojnemu srbskemu priganjaču s i op i jo na jezik. d Shodi SLS. Poslanec S u š n i k je imel dne 8. septembra popoldne zborovanje zaupnikov v L e s k o v c u. Udeležba na sestanku velika. Popoldne se je vršil javen ljudski shod v Cerkljah. Poslanec 3u8-nik je pojasnil sedanji politični položaj. Zborovalci so 83 prepričali, da so vse zahrbtno intrige liberalcev in samostojnih proti SLS pruzne. Z velikim navdušenjem je Lilo izraženo zaupanje jugoslovanskemu klubu. — V nedeljo, dne 9. t. m. je bilo zborovanje zaupnikov v Kostanjevici, Tudi tu je na pojasnilo poslanca Sušnika zbor ob veliki udeležbi izrazil svoje zadovoljstvo nad delom SLS. — V Novem mestu je bilo zborovanje zaupnikov v pondeljek, dno 10. t m. Govorili so poslanci dr. K u 1 o v e c, prof. Sušnik in Brodar. Vsi so odšli od zborovanja s prepričanjem, da je edino politika Jugoslovanskega kluba za Slovence rešilna. Samostojneži se bodo prepričali, da so naših zavednih mož ne da zbegati z lažmi o kuluku in novih davkih, naj tudi po sejmih in božje-potnih shodih pošiljajo svoje kričave agitatorje. d Shod Sls. V nedeljo se je vršil v Šmarjeti pri Novem-mestu veličasten shod SLS. Pred-množico 100C poslušalcevje poročal poslanec Sušnik o političnem položaju. Župan je hotel delati z medklici kuluk za samostojnejše, pa jo je tako skupil, da je osramočen zbežal. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico jugoslovanskemu klubu. Protestirali so tudi proti uvedbi ku-luka in proti vlaganju denarja v hipole-kamo banko v Belgradu. ' d Na vseh višjih mestih ljubljanske pokrajinske uprave sede liberalci in samo* stojneži ter njihovi prijatelji. Toda kaj "fr redijo proti centralističnim sulicam, ki jih vihte belgrajski politiki nad Slovence?. Ponižno molče in jih aasajajo Slovefl«** v srce. Tak je dr. Goršič, šef socialne po- tike, najhujši belgrajski priganjač v Ljub-ani in so ga celo belgrajski invalidi s pa« cami Čakali na kolodvoru radi njegove ljubezni do invalidov. — Za strokovnjak v taksah, ki so sedaj naravnost oderusK« povišane, so poslali liberalci v Beigrad ® Brenceta, o katerem je našim poslance® izjavil ravnatelj posrednUi davkov v m gradu, da se je strinjal z vsemi predor glede povišanih taks. Tako slovenski h««" ralci So vedno, kjer le morejo, nabodejo Slovencem v hrbet. d Zakaj belgrajska vlada Slovence tako urcganja. V zadnjih tednih je belgrajska vlada upokojila vse slovenske oficirje, ki bo služili v Avstriji, s sramotno nizko nokoiaino, tako da mnogi oficirji, ki imajo družine ne vedo, kaj bodo jutri jedli, čo Domislimo, kako so slovenski liberalci po Bvoiib Časopisih, uradno in privatno vedno tožili Slovence, da so veleizdajalci in sami /aJolje, ki jih je treba vse pobesiti, potem ni čuda, da Belgrad Slovencem daje same brco in prav nič drugega koi brce. Tako je Žerjav 1. 1919 odgovoril na vprašanje dravske divizije, ali naj se sprejmejo orož-niški častniki v jugoslovansko armado, ali ne, tako-le: Če se ti orožniški oficirji, ki so'pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim', da se takoj razporedijo v Južno Srbijo. Žerjav. — Daljo je isti Žerjav pordal maj-nika meseca 1. 1919 ministru vojue in mornarico sledeči dopis: Molim, da odmah ša-Ijeto što veči broj crpskih ofisira, pošto su slovenački ofisiri nepouzdani (nezanesljivi). Žerjav (lastnoročno). — Juda Iška-riot je za takega človeka prečasten priimek. d Oster protest- občinskega odbora na Ježiei proti »kuluku«?. Občinski odbor občine Ježica je v svoji seji dne 16. septembra t 1. soglasno sklenil odločen protest proti uvedbi zakona o popravljanju cest z ljudskim delom (kulukom). Svoj protest je utemeljeval s sledečimi razlogi: 1. Omenjeni zakon Je popolnoma nepotrebno občutno obremenjevanje slovenskega ljudstva, ki plačuje dovolj davščin, s katerimi se labko popravljajo vse javne cesto, kakor so se doslej. 2. Se vedno obstoje okrajni cestni odbori, ki oskrbujejo vse okrajne ceste. Nepotrebno in protizakonito bi bilo poseganje v njihovo kompetenco, posebno Že, ker se je institucija cestnih odborov pri nas dobro obnesla. 8. Občinske ceste oskrbujejo občinski odbori in jih hočejo tudi v bodoče. — Podoben protest so sklenile še mnoge druge občine, katerih imena bomo priobčili v prihodnji Občinski- upravi, d 20.000 udeležencev -je bilo na shodu samostojnežev na Bledu ha Mali Šmaren, tako laže Kmetijski list. Res je bilo veliko tisoč ljudi na Brezjah in na Bledu — razlika je le-ta, da so ti tisoči hodili na ta dan na Brezje in Bled žo takrat, ko je Pucelj že platno prodajal. Polovične vožnje so Be pa božjepotniki radi poslužili in so zato samostojnežem hvaležni. Se nadalje tako I d Srbi obračajo. V Belgradu se pogovarjajo, da bi bilo dobro, da bi prestolonaslednik postal hrvatski ban. — Zelo umestno bi bilo, da bi v Belgradu nekoliko Hrvate povpražali po njih mnenju, drugače se zna pripetiti, da bodo Srbi to reč po svoje obračali, Hrvatje jo pa po svoje — obrnili. d Hrvatski liberalci v franže! Na Hrvatskem se liberalcem, znanim belgrajskim valpetom, hudo tajajo tla pod nogami. Nič čudnega — suženj zasluži brco. Njihovi listi Imajo tako ogromne izgube, da so morali dva dnevnika prodati. Tudi ljubljansko >Jntro« ima večmilijoneke izgube. Plačale jo bodo liberalne banke, katerim naši kmetje in obrtniki nosijo denar zato, da petero >Jutro« z njihovim lastnim denarjem zagovarja in plete centralistični bič, ki jih tepe. Res, strašna slepota je človeka 1 d Draginjo pobijajo. Franc Jug, posestnik v Stolovuiku pri Sevnici je v januarju kupil par volov za 35.400 kron ter ih čez 8 dni prodal za 48.300 K; dalje je cupil zopet par volov za 51.500 kron ter ,ih v dobrem mesecu prodal za 55.062 K m šo par podobnih kupčij. Radi tega je bil obsojen na 14 dni zapora in na 5000 Din kazni. Sodišče utemeljuje razsodbo p tem, da je vole prekupčeval, kar je prepovedano. Dobro, paragraf je paragraf. Toda naj se z vso strogostjo izvaja tudi n. pr. pri bankah, ki tudi prekupčujejo in sicer z denarjem. Kmetu — čo je tako neumen, da nese denar v banko — plačujejo po 5 od sto, posojujejo pa po 30 od sto. Kuo pa bo to mrhe prokupčevalske zgrabil? Nihče 1 Zato ne, ker so gospodje teh bank sami ^ospodej ministri in njih prijatelji. d Ljubezen samostojnežev do bližnjega. V Jnrkavasi pri Straži 50 pognali posestvo posestnika G. na boben. Pretekli petek so se pa zbrali nekateri voditelji samostojnežev v gostilni pri samostojnem generalu Kulovcu v Vavti vasi. V gostilno je prišfl tudi omenjeni nesrečni posestnik G. V gostilni so bili tudi samostojni generali Hans Dular, Štrumbelj Tine hi še nekateri drugi. Vnel se jo pretep in so v pretepu nesrečnega G. tako zdelali, da eo mu zlomili dve rebri in ga nato vrgli na cesto. Med pretepači so bili tudi nekateri samostojni generali. Sodnija bo že dognala, kateri samostojni kmet je na tak ljubezniv način kazal svojo ljubezen do nesrečaega krnita G. d Žalostno razmere v Orni gori. Slovenski orožnik iz Črne gore nam piše: Čudno se nam zdi, da slovenski časopisi nič ne pišejo o žalostnih slučajih, ki se dogajaio v teh krajih. Zato hočem jaz malo opisati", kakšne mučeniške smrti se tukaj ponavljajo dan za dnevom, mesec za mesecem. Pred dvema mesecema je tukaj bilo ubitih 7 orožnikov, teden dni nato sta bila zopet dva ubita, pred enim mesecem zopet eden. In ta je pretrpel grozne muke. Razbojniki, takozvani komiti, so mu vsak ud posebej zlomili. Ko je siromak videl, da mu bije zadnja minuta življenja, je še držal v rokah svojo puško in je ni hotel spustiti, dokler mu niso vseh prstov polomili na rokah in mu vzeli puško. Nato so se začeli s tako surovostjo in neusmiljenostjo maščevati nad njim, da so začeli iz živega rezati meso. Siromak e trpel grozne muke, tako da jih skoraj ne more človeška roka popiti. Ko niso imeli več kaj delati mu feedenvzel njegov bajonet, ki je bil na-saien na puški ter napol mrtvega orožnika zabodel v erce. Zabodeni orožnik Je že za- klical: Pomagaj, Jezus Mar^a da se z va mi združim v svetih nebesih in natoizd1-Uii ftvoio dušo. Njegovo mrtvo telo Je bilo Drinešeno s plimine, takozvane Sinjavina v ^eTeglobZf kjer je bilo položeno v ve&e-mu počitku. počiva v miru! Pa to še nI Zadostovalo. Zopet je razširila smrt svoja Sa S in ponovno zahtevala žrtev, ki so fi nodleSe 29. avgusta. Orožniška patrul a ie vršila OTojo službo, šest orožnikov se jo Jodalo taVeko dolino, da gredo v bližnjo vas, kjer jih je počakala razbojniška dru-hal. Kar se začuje streljanje in vsi orožniki obleže na mestu mrtvi. Na tak način je lahko pobiti orožnike, kakor znajo Črnogorci: počakati za kamenom, pa samo sprožiti puško ali ročno granato vreči nadnje. Pri vseh teh slučajih je bilo navzočih po 15 razbojnikov. Tukaj je največ Slovencev in Bosancev pri orožnikih; sami mladeniči v najlepšem cvetju svojih mladih let. d Žrtov centralizma. V Skoplju je umrl vojak Martin Habjan radi slabih raz-, mer. K vojakom je šel čvrst in zdrav, —i Nekateri ljudje po so še tako zaslepljeni, da ne vidijo, kakšno gorje so zakrivili samostojneži, ko so glasovali za centralizem. In ko je SLS z vso močjo vodila boj proti vojaškemu zakonu ter zahtevala, da morajo naši fantje služiti v Sloveniji, tedaj jo Pucelj molčal, ni odprl ust, Pucljevi najožji prijatelji liberalci, pa so predlagali še hujše paragrafe kot vlada sama. Ljudje, let verjemite samostojnežem in poljubljajte, bič, ki so ga pomagali splesti proti vam. d Grozne številko. V Celju je izšla drobna knjižica z naslovom: Naše alkoholno gospodarstvo. V knjižici so statistike, koliko približno se zapijo v naši državi in kakšno škodo utrpimo vsled tega v narodnem gospodarstvu. Za Slovenijo je izračunano, da zapijemo na dan na vinu, pivu in žganju 1 milijon 252 tisoč 612 Din, to je približno 5 milijonov kron. Na leto torej 457: milijonov dinarjev ali skoro dve milijardi kron. Pisec je izračunal tudi, koliko se približno radi tega manj dela. In sicer izračuna na leto eno milijardo 600 tiso« kron. Skupni gospodarski izdatki za alkohol torej znašajo v Sloveniji na leto tri do štiri milijard c kron. — Zanimiva knjižica se naroča pri Fedor Mikič-u, Celje, Gregorčičeva ui, št. 3. — Stane s poštnino vred Din 3.20. d Jih no poznajo. Glasilo reških avfo-nomistov, ki se potegujejo zi samostojnost Reke, piše, da bodo pozvali na Reko or-junce, da bodo koš fašistom. Ubogi avto-nomisti no vedo, da so orjunci korajžni samo ponoči v ljubljanskih .ulicah, če jijt je 10 skupaj hi če napadejo mirnega pot-nika. Pred fašisti pa se jnn hlačiče stresejo, samo če pomislijo nanje. Saj je celal četa orjuncev doma iz Primorja, pa se niti domov ne upajo, tako korajžo imajo. Torej Reke orjunci zaenkrat ne bodo rešili. d Sedem milijonov mark stane v Nemčiji kilogram kruha. Marka je bila pred vojsko naša krona, pred letom pa še znatno boljša, kot naša sedanja krona. Pa se bo kljub temu Nemčija gospodarsko preje opomogla kot naša država, če bo še dolgo! vladal nad nami samostojno-liberalni centralizem. d Petdesetletnico tiskarskega dela Jej praznoval ta teden g. Ivan Komar, ki vsak teden kljub bolehnosti lopo uredi in »lomi »Domoljuba« po straneh, da ima čedno obliko. Zvestemu in tihemu sotrudnilm našega lista želimo še veliko zdravih let.in; Se mnogo, mnogo stotin >Domol,ubovih<; številk, fe naj gredo skozi njegove spretne roke. , d Sivolasi pesnik Josip Stritar je dne 15. t. m. v Rogaški Slatini praznoval svoj« zlato porokjfc ffJ d Umrl jc v Pišecah profesor Maka Pleteršnik, star 83 let. Polcojnik je s svojim slovensko-nemškim besednjakom slovenskemu jeziku dal tisto trdno podlago, ki jo ima danes in na kakršno bo srbo-hrvatski jezik še precej desetletij čakal. d Poštni a er o plan, ki je vozil pošto in prevažal potnike med Londonom in Men-cestrom na Angleškem, se je ponesrečil. Pet oseb je ubitih. d Požar je uničil v Črnučah hišo in gospodarsko poslopje vdovo Ramovš, p. d. pri Mihelnu. 16 letna bolna hčerka in njena 10 letna sestrica sta skočili z okna iz podslrešne sobe, da sta se rešili. d Brzovlak so je zaletel v tovorni vlak na postaji Št. Jurij ob j. ž. Ko je strojevodja brzovlaka opazil nevarnost, je zmanjšal hitrost brzovlaka na 20 km, zato je bil sunek toliko manjši, da ni bilo Sloveških žrtev. 10 vozov tovornega vlaka je popolnoma zdrobljenih. Strojevodja je dobil od potnikov 3400 Din napitnine, ker je kolikor mogoče preprečil nevarnost. d Paradiž za razbojnike bo kmalu Vojvodina. V Velikem Bečkereku je vsega skupaj 5 sodnikov, štirje gredo na dopust. Zato bodo sodišče za en mesec zaprli. Sodniki vsi beže iz državne službe. d Važno za trafikante! Pregovor pravi: dam si pomngaj in Bog Ti bo pomagal. Tega pregovora srno so začeli zavedati ilasi-ravuo pozuo, vendar šo ob pravem času tudi mi trafikant je. V četrtek, dno 13. t. m. smo imeli v Ptuju prvi sestanek, na katerem so je naredil sklep, da si ustanovimo svojo organizacijo 7,a celo Slovenijo v našo zaščito. Temeljito so ko pretresla vsa tozadevna vprašanja in se izvolil tudi pripravljalni odbor 7. nalogom, da izdela pravila in vrši agitacijo, dn se čimprej orguuizacija izpelje. Iniciativo za to je dalo v prvi vrsti dejstvo, da nam je svoj čas obljubi! finančni minister, da nam zviša dobiček od 6 na 10 odstotkov. To jo bilo pri volitvah. Volitve so minulo in s tem tudi za trafikante vsako upanje ua kak novišek. Namesto, da bi »o nam torej (lobičok zvišal, nam zdaj nameravajo istega znižali od ii na 5 odstotkov. Prosili smo in čakali. Sedaj je prošenj dovolj. Postaviti se moramo na svojo lastne nogo in zahtevati. Vsak kdor želi kako informacijo ali prijaviti svoj vstop, naj se ohrno pismeno ali osebno na pokrajinsko tajništvo Jugoslovanske strokovno zvezo, Maribor, Wilden-rninerjeva ulica 6-1. Tovariši in tovarišicc, na delo za ustanovitev »Strokovne zvezo trafikantov za Slovenijo«. d Občni zbor Orlovsko podzveze se bo vršil v nedeljo dne 30 septembra ob uri dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsak odsekovni zastopnik se mora izkazati s pismenim pooblastilom, opremljenim •i odsekovno šiampilijo in s podpisom dveh odbornikov. Brez teh pooblastil ne bo smel nihče glasovati. d Nabiranje jedilnih gob. Zelo veliko denaria so lani dobili nabiralci jedilnih gob. Izvozilo se je namreč iz Slovenije do 50 vagonov in, če računamo povprečno za en vagon 1,000.000 K, tedaj vidimo, da se je za ta predmet, pri katerem so ponajveč udeleženi revni sloji, izkupilo okroglo 50 milijonov kron. Po vsem sklepati obeta biti tudi letošnje leto zelo bogato in je le želeti, da bi ljudje z vso vnemo nabirali ta živež. Skoro pri nobenem predmetu se cena tako ne menja kot pri gobah. Letos spomladi so n. pr. dosegle 300 K za kg, ker je bilo vse mnenja, da bo letos revno Iclo za gobe. Ko se je pa pozneje obilo tega blaga pokazalo, pa jo cena padla za hip na 100 K. Zadnje dni so se plačevale od 1S0 do 200 K za kg. Poročila, ki smo jih dobili zadnji čas iz Francije, Italije in Češke, govore, da so se gobe močno pojavile tudi v teh deželah. Tudi pri nas je bila zadnja rast zelo obila. Najvažnejše pri gobah je, da so lepo sušene. Zatorej priporočamo, če bi trajalo dalj časa vlažno vreme, da naj se gobe suše na ta način, da se tanko narezane naberejo na vrvico in nato obesijo koli gorke peči ali nad pečjo. Gobe se posuše v enem ali dveh dneh. Tako posušene gobe so čedne, obdrže belo barvo in se dolgo časa ohranijo čiste. d 0 ljubezni. Tako se imenuje šesti zvezek globoko v naše moderno mišljenje in življenje segajočili govorov stolnega kanonika dr. Mihaela Opeke. Govornik je s tem načel predmet, kateri je danes bolj nujen in bolj pereč ko vsako drugo vprašanje, celo versko. Res, da je vera v nevarnosti, toda mnogo bolj je v nevarnosti ljubezen. In ta nevarnost je toliko večja, ker pogublja celo one, ki imajo globoko vero. In vendar je izmed vere, upanja in ljubezni slednja najvišja. Ko bi se pri nas toliko govorilo o nevarnosti vedno bolj manjkajoče ljubezni, kot se poudarja verska nevarnost — kar je tudi potrebno —, bi krščansko žvljenje in s tem še marsikaj drugega stalo mnogo više. V sv. pismu no stoji zapisano samo: Kdor ne veruje, bo pogubljen, temveč tudi: Brez ljubezni nič nisem. Zato smo g. kanoniku hvaležni, da je začel s svojo nad vso jasno besedo kazati med nami na rane, katerih se tudi mnogokrat tudi tisti, ki hočemo biti na vse strani dobri, ne zavedamo in ki so vendar pogubonosne za nas in za druge. Želimo, da ta knjižica o ljubezni ne bi bila zadnja, zakaj ledino je treba ponovno orati, preden je godna za setev in žetev. Naj bi knjižica romala v sleherno hišo in oznanjala evangelij, ki nam jo danes bolj potreben kot vsak drugi. Knjižica se dobi v Ljubljani pri Ničmanu (Kopitarjeva ulica) za 16 Din, po pošti 17 Din. d Svetniške in prazniSke pesmi. Zložil p. Hugolin Sattner. Svetniških cerkvenih pesmi imamo tako malo, da jih naši pevski zbori res občutno pogrešajo, zlasti naprednejši, katerim so tozadevne skladbe v »Ceciliji« preveč preproste in prepete. Zato bodo pevovodje g. skladatelju iz srca hvaležni za to lepo zbirko, ki obsega sest svetniških in prazniških pesmi v lepih melodijah, moderni a prav nič težki obliki in deloma v novem res pesniškem besedilu p. Krizostoma. Zbirka se dobi v Jugoslovanski knjigarni in stane 16 Din. d Ljubljanska porota. Tat Josip Cizelj, ki je kradel v Celju, v Glincah in na Vranskem, je dobil 15 mesecev težke ječe. — Florjan Drčar in Alojzij Sitar sta bila dva tatinska vagabunda, ki sta tudi grozila a smrtjo. Sitar se je v zaporih obesil, Drčar pa bo 12 let v težki ječi premišljeval sedmo božjo zapoved. — Jože Babnik, ki je uganjal grdobijo nad 10 letno deklico, b« | presedel 18 mesecev. — Radi podobnega ' hudodelstva je bil obsojen mesar Franc Spacal na dve leti. — Ivan Gornik, doma pri Cerknici, ki je roparsko napadel Janeza Jakopina, bo sedel 7 let. — Jože Mr- var, doma pri Žužemberku, star 21 let, j9 tudi roparsko napadal na samotnih cestah Dobil je 6 let težke joče. d Na smrt obsojena Jan«, ki je v Bo. gunjah na Gorenjskem s sekiro ubila svo. jega moža, je pomiloščena na 15 let joče. K. M. B.: Vidovdansko ustavo naročita pri Novi založbi v Ljubljani. Drugo smo it ročili uredništvu Občinske uprave. V 45 vrstah se izdelujejo testenine »Pekatete«. Nekaterim ugajajo debeli, dni-gim drobni makaroni, tem vrvice, onim polži itd. Vse pa so tečne, redilne in tako okusne, da jih hvalijo vsepovsod. d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko cPEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta. d Išie se lena Mihaela AmeriSek, kovala, p0 dorauče Mlhie, doma iz okraja Sevnica, sedaj biva-jočega v Ameriki. Žena naj so nemudoma osebno zglasi ali vsaj pismeno, glede važne zadeve iz Amerike pri: Juriju Kaliope, Rodel 7, St. Jurij pod Kumom, p. Kadeče. — Kdor bi kaj vedel o ženi ali otrocili, prosim, da tni proti nagradi sporoči. u , Sirom domovine. m&ež,^^.....\m..................MM v NOVEM MESTU je par frakrrjev, ki jim sijajni potek poteg« katoliškega škoda ne da mirno spati. Vpokojeni nad« svetnik Dolenc in davčni uslužbenec Bele sta st prod nedavnim lotila kmetskih ženic, ki >s prinesle Urila na trg r Noro mesto, io jih zmerjala, češ: »Na katoliškem shoda ste »»pravile denar, »daj pa hočete s prodaji čejpelj to notri spraviti; treba vam jo bilo iti nt katoliški shod.« — Gospoda, Je Bi io ne moreta ohladiti liberalnih moigan radi ogromne udeležbe na katoliškem shodu, ram« svetujemo, da storita te vsaj na kak dostojnejši način, napadati kmettee na trgu, ia katere niti ne veste, io 11 bile t Ljubljani aU ne, pa ai samo netaktnost, ampak surovost. Sieor pa vomo prav dobro k « vas čevelj iuli: Je bi Ml mesto katoliškega shod« v Ljubljani kak sokolskl tabor in ibran« taka ma»» Hudi kakor na katoliškem shodu, bi nobeden od vm ne odprl ust. Kaj ne, da je tako! Stenice na trgu M pustite v miru, saj tm nihče ■ ničemer ne sili. t« ni ia vas, kar prodajajo, pa pustite. okbklje na gorenjskem. Dele u električno raisvoUjavo gre hitro naprej. — 2upna cerkev je dobila nove klopi. I«d»-lal jih je domačin Brzar. — Minuli teden na« J« zapustil g. kaplan Tnrk Viktor, ki je odšel na nov« službo v Cerknico. Vslod svoje mačajnostl in jedrnatih govorov nam ostane r trajnem najboljSea spominu. Srca hvaležnih župljanov mu ielije v bodoče več veselih in srečnejših dni, kot jik je pr»0-vcl med nami. SV. KRM PRI MORAVČAH. Pretečem* nedeljo X i. m. smo imeli * Senožetih pri Rovškn shod volilcev za naso vellkolaško občino. Prišel i« namesto naše«« pa ▼ zadnjem hipu zadržanega poslanca čoaP-Kremžarja poslanec g. Gostinčar poročat o delovanju naših poslancev ▼ Belgradu. Pr»* poljudno in prijazno nam je pojasnjeval, kak« neumorno, pa nesebično (a odločno so delovali naši poslanci doii ▼ Belgradu predvsem za dobrobit našega trpina« vedno zapostavljenega slovenskega kmeta. , Udeležba ie bila bolj slaba. Nekd nfj se je mudilo na travnikih pri otarl, dmififj je bila pot preslaba in predaleč, aH pa so » komodnosti ostali doma. Le doma pri pe°> M' deti, pa zabavljati čez slabe »cajte«, pa P«* etiti druge, da sc zanje pehajo ln delajo — gre dandanes več I Taki ljudje se moralo vendar enkrat zganiti, s« organizirati in se pr* vsem politično naobraziti. In ravno ta cui w sleduiejo naši shodi voUlcev! PRESERJE. Umrl« jo v Prescrju gospa Ivanka Vllhar, . tukajšnjo vpokojeue poštarice Katinko Vil-k r Osekam, ki so pokojno obiskovale v bolezni in L Huroinile k zadnjemu počitku, bodi sam Bog plačnik. Nepozabni Ivanki pa naj »veli večna Iu«. OROBLJE PRI DOMŽALAH. V nedeljo 28. t m. priredi tukajšnji telovadni , k »Orol« svojo prvo javno tolovadbo na mUi-Unskeni dvorišču. Spored bo pester, zlasti bo za-i imiv ribolov. Sodeluje mengeška godba. Začetek 0| 4 uri. — To pot bo naii, pred tremi meseci ustanovljeni >Orel« tretjič pokazal javiroiiti, kaj taa kaj premore. Prvič smo poslali na katoliški ahod 9 telovadcev. Tu smo pokazali, kaj premore nri Orlo disciplina, kako delujemo, kako skrbimo Orli za telo. — Drugič smo se pokazali javnosti na praznik 8. t nt, ko sm-» imeli skupno sv. obhajilo. Pristopilo nas jo k angelski mizi 12 bratov v krojih To je bila nad vse lepa slika Pokazali smo avetu da nam ni lc za telovadbo ln veselice, ampak, 'da nam naša 2 Zlata knjiga« nalaga tudi ekrb m dušo, — V nedeljo, dne 23. t m. pa so bomo pokazali tretjič. — Da hi ta dan proslavili kar iiajsijajnoje, prosimo vso bratske odseke, naj prihitijo ta dan v Groblje. RAKA. Vse prijatelje orlovske misli vabimo v nodeljo 80 t m. na Rako, kjer priredo tukaj-,nji Orli javno telovadbo s sledečim sporedom: Ob 10. uri sv. maša, /c wuši tabor pred inpniščem, nato kosilo in skušnja za nastop. l'q litaaljab, ki hoda ob & ari popoldan javna telovadba in prosta zabava (srečo-lov itd.). Sodeluje šentjernejska orlovska godba. Vabimo posebne soseda« bratske odseke, — Bog ii-.il SV. GREG03. Tukajšnje prostovoljno gasihio društvo ponovi na splošno željo v nedeljo, dne 23. t m. igro »Deteti IraU t petih 'le Jan ji a. Začetek točno ob % ari popildn« t dvorani. Vljudna vabimo na obisk vse, ki jim je m napredek gasilnega društva. IZ DAVCE NA ITALIJANSKI MEJI. IJbM Domoljub, »poročamo ti zopet nehaj novic iz aaf.ih planvnt Začetkom avgusta SQ je Italijan spet pomaknil nekaj nazaj na staro kranjsko-gori&ko mejo ier nam prepustil zadnjih osem zasedenih htfi, tako, da ,16 sedaj cela Davča Jugoslovanska. Istočasno nas je obiskala tudi toča, ki Jo nekaterim posestnikom napravila na žitnih poljih zelo občutno Škodo: žito so morali pokosili. Najbolj veselo pa je sa nas, da je pret. tneroSkofijstvo v Ljubljani razpisalo duhovniško službo v Davčl kot samostojno duhovnijo. katera }e sedaj podeljena č. g. Itudolfu Potočnik, sedaj kaplana v 6t. Jurju pri Kranju. O kako željno čakamo prvega samostojnega dušnega pastirjal Kmalu ga pozdravimo v svoji sredi. Kličemo mu vze naprej: Dobrodošcll Pozdravljeni In tako bo Imel novi nag Častiti gospod priliko nastopiti kot prvič na zadnjo nedeljo v septembru t. j. 30. t. m., ko se vrši v Davčl veliki jesenski romarski shod. Vas romarje, ki ste prijatelji Davce, pa vabimo, da se te slovesnost; udeležite v obilnem številu! Postrežc-no Vam bo z vsemi IZ DOLA PKi LJU15LJAN1. Kolike koristi za kmeta je zadružništvo, nam zopet kaze letošnja precej Živahna kupčija s iizolom po naši dolini. Kamniška zadruga plačuje članom fižol po 5.59-G Din za kilogram, dočim so ga razni prekupčevalci še pred kratkim plače-van je po 4—5 Din, sedaj pa, prisiljeni cene izenačiti z zadrugo, strašijo, da kmetje ne nodo dobili obljubljenih svot od zadruge, če cene padejo. V resnici pa bo poslovalnica tud« onim članom, ki so oddali svoje blago ceneje, doplačala, ako je bilo prvovrstno in ga bo mogecc dražje prodati, L zadružnimi stroji smo lotos omlatlli fe Posestnikom, oglasilo se jih jo še več, pa n» bilo mogoče ustreči. Zanimanje je vsako ieto večje, ker vsakdo ve, koliko prihrani s lem na Času in denarju, zlasti, če ni pri hiši domačih delavcev. flENCUfc PRI KRANJU. Zanimiva in redka slovesnost je doletela v ponedeljek 10. septembra našo župnijo. Ugledni posestnik, čebelar Matevž Lautar -1 Murnov «*e — je s svojo tono Marjano obhajal zlato poroko. Precej let njunega skupnega življenja jc bilo jaU trdih in žilavih; lincla sta pridne roke, drugih ugodnosti ta življenj) pa zelo malo. Toda Bog ie obilno blagoslovil njuno delo, tako da je oče, ki jo začel z malim, prepustil precej obširno in lepo posestvo starejšemu sinu. Že na predvečer družinskega praznika jc nanovo poživljcni šenčurški moški zbor pod vodstvom domačega organista zapel zlaioporočencema kot podoknico par lepih domačih pesmi. V ponedeljek 10. septembra sta pa zlato-poročenca čila in zdrava koi ženin in nevesta v spremstvu treh sinov in hčere ter v spremstva svatov stopala med pritrkavanjem zvonov k zlati poroki, da se zahvalita Bogu >a blagoslov in srečo ln ga prosita šo nadaljne pomoči. Ob tem redkem slavju želimo zlatoporočcncema, da bi ju Bog še obilno blagoslovil in jima dal dočakati in obhajati še redkeje slavje — demantuo poroko) 12 ZMINCA. Zopet je legla v grob mlada moč, kot žrtev cetralističnc uredbe države. — i* Skoplja je prišla vest, da je tamkaj umrl Martin Habjan iz Zminea, Rajni je bil priden in vesten, ter zgleden član in svetovalce Marijine družbe. Spomladi je Sel k vojakom čvrst in zdrav, vsled slabih r^mer pa, ki sc vedno vladaj« pri vojakih, si je nakopal bolezen, katera ga jo spravila v prerani grob. — Ptoč s centralizmom, ki nain škoduje vedno in povsod! Drugega aaia ni prinesel, kakor slabe in težke razmere, v katerih živimo. Proč z njim! SfEOiJA IZLAKE, Leta 1921. so 33 v Podšenturju ustanovilo pre-potrebno gasilno drštvo. Skoro isti «»s si je nabavilo društvo brizgalno Ji Oohoslovaške, prejelo pa jo je šele letos koncem avgusta, Dolga doba pričakovanja Je povzročila nepotrebno besedičenje, dojim grovge no rovafi polževi počasnosti odgovornih laktorjev r Belgradu — Dno i, septembra se je vršila svetna proslava blagoslovitve brizgalne. Knmica brizgala« ga. Sešlar Marija se je izkazala požrtvovalno, zato ji najiskrenejša zahvala. Lep govor g. kaplana nas le presenetil, nato lepa hvala. Gmotni in maTalni uspeh prav lovoljea. 2al ?a, da se vsled prireditev in drugih ovir ni odeležilo več gasilnih društev te proslave, zato ]>a kličemo »a drugič. KRIZE PRH TRŽIČU. Zopet nekaj novega iz našega kraja. Dne 9. septembra je tukajšnji orlovski odsek na prav lop način proslavil obletnico svojo poživitve po vojjki. Priredil je popoldansko javno telovadbo na lepo prirejenem telovadišču, katerega so okoličani iu domačini popolnoma zasedli Ob sodelovanju godbe Mladinskega doma iz Ljubljano so Orli, Orlico in naraščaj prav precizna izvajali predpisane vaje. Krepak aplavz so odnesli bratje tclovadci na orodju, sestro telovadkinje z vajami Tri dobo čc: ške zemlje kakor tudi Križani s svojimi pariškimi prostimi vajami. Zastopnik OP iz Ljubljane brat Langus nam jc v svojem ognjevitem govoru pokazal pomen organizacij, posebno šo orlovske. Da jo prireditev taka lepo izpadla, jo pa tudi velika zasluga naših mož, lantov in deklet, ki so tako požrtvovalno delali na pripravah, pa tudi onih, tu so naklonili les in dobitko za srcčoiov /a vse se jim orlovski odseh v Križali tem potoni najisSre-nejc zahvaljuje, Bog živil IZ 6MIHELA PR! NOVEM MESTU. K-ičcča iaiirapaiiost in zanemarjenost naše f-rao cerkve je svoj čas vzbudila med našimi de kleti živahno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov v svrho popravo hišo božje. Posnemajoč vsiljivoga in neodgnanega svetopisemskega pr.,a-tcHa smo trkale pri sosedih in tujcih, bližnjih in (laihiih, prosile i« molile, > Jobovo Sotrpcžlj,voSt-o nrcnašale nep.ilikc in neuspehe, a s Tob.jcvo ,va?StJo sprejemne darove, k. so nam jih na naSe prošnje nal laajali dobrotniki, med katerim, mora, o " hio omeniti r.Iasti svoječasne učenko in trolenke samostanske šole. Uspeh hvalevredne ak-cllo lo razveseljiv in od Boga blagoslovljen Iz plo-donoonih naloženih prispevkov smo že dali po-nraviti sv Križev pot, da jc sedaj kot popolnoma Sov Večji del kapitala pa hranimo, da kupimo hožicmu Jetniku nov tabernahelj kar pa nam bo S tori , šele tedaj, kada, ho vsa cerkvica de bila drugo lepšo notranje in zunanje lice, ker bi sedanja umazauost sten lo otemnola blosk novega tabernakclja. Tudi ta novo zvonove smo izdatno priskočile na pomoč, ko jo sila pritiskala, tako, da sedaj radostnih src pričakujemo prihodnjega mesc-ca, ko bodo v našem stolpu zopet zapeli štirje krepki. čili, mladi bronast! pevci in ponesli utripe naših src v mogočni pesmi v višave ... Upamo, da bo pomlad začudeno postala vrh Gorjancev, ko bo zagledala pred seboj Smihel s svojimi novostmi: veliko in prenovljeno samostansko stavbo, a poleg nje kot hvaležno nevcstico v pražnji obleki — farno oerkev. — Tem potom si dovoljujemo Smilicl-fka dekleta javno Izreči zahvalo vsom blagim dobrotnikom in dobrotoicam, ki so so odzvali našim prošnjam z večjimi ali manjšimi darovi, vsem onim pa, kateri na prošnjo še niso odgovorili k deli usmiljenja, kličemo: šc no storjeno, ni zamujena Bog bodi plačnik za vsak vinarl Hvaležne Smiholčanke. IZŠLA JE m Beto 1924. Dobite jc v knjigarnah in vseh trgovinah^ Cena izvodu 5 Din brez poštnine. Preprodajalci dobe popust. - ZAHTEVAJTE JO POVSOD I Najboljša iu najsignrnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica v Ljubljani. HLtklo&tteva cesta St. 6 (tik sa frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5% brez odbitka rentnetja in Invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra >922 le imela nad 116 miljonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000'— kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni Uredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem i-ačanu. Cerkovnik Rok. (Z naših gorfl. — Spisal Pavel Pcrko) (Dalje) IV. Tisto nedeljo po pivi maši je počakal cerkovnik Kok za zvonikom, No-o?t je zategnil gospod Jernej. »Sem prišel... Um —t Dobro jutro nam D0R X daj I Kdo jo-? Rok, vi ste! No-o? »Rok sem in sem pričel... Hm! Iludika, kako bi ga ne rnfcdlo, ko je bil pa pri gospodu Jerneju tisti,, ki se ga je cerkovnik Rok najmanj nadejal... Gospod Matevži Kaj je, no? Pa tamle k peči sedite.5 »Sem prišel —. Odpovedati sem prišel I c >Ka-aj?c In gospod Jernej so je okrenil na svojem stolu in pogledal preko očal. Kadar je gospod Jernej pogledal preko očal, je bil ali slabe voljo, ali pa iznenaden. To pot je bil iznenaden. _ »Odpovedati sem prišel, ker —. Zdi se mi, da nekateri niao z menoj zadovoljni — (Rok je pogledal na gospoda Matevža, ki jo nekaj bral in so pomalem smehljal v Časopis) — ker da no snnzim dovolj. ..« Gospod Matevž je pogledal izza Časopisa, a rekel ni nič in tudi hud ni bil videti. V očeh se mu jo še vedno smehljalo... »Kako to? Kcio to pravi?« se je čudil gospod Jernej. »I —I Sv. Jakob, pravijo, ima predebelo in neotesano glavo.. .c »Kaj Rok, ali sle vi odgovorni za sv. Jakoba glavo?« se je zasmejal gospod Jernej. Gospod Matevž je skril glavo ta časopis. »Saj ravno to jel Gospod Jornej, saj jaz ravno to pravim Ali ni delal sv. Jakoba rajni Zalo-gar, Bog 11111 daj dobro? le »Seveda.« »Potem sem pa jaz kriv vsega... I11 pravijo, da cerkve ne snažim ... Povejte, gospod Matov/., ali ni bilo na Marijino Obiskovanje dosti posna-ženo?« »Dosti,« je odgovoril gospod Matevž. »Ce to ni dosti, gospod Jernej, jaz ne morem več. Trideseset let som inežnaril in vsem je bilo prav... Če sem naenkrat zanič, prosim gospod Jernej, odstavite me! Naj pa VerJaj zvoni in inežnaril Nj da bi rekel! In tudi kregat so nisem prišel!« »No, nol Kaj bi tisto! Rok — (in gospod Jernej ie vstal in šel do j»eči in Roka potrepljal po rami") — Kol., tisto pa ne! lioka iz Gaberško gore pa jnz no odstavim. Kaj bi rekel sv. Jakob? Trideset" let sa bila prijatelja, zdaj na stara lota pa bi se kregala?! Ma, čuicš! — (in gospod Rok ie odprl vrata, ki vodijo v kuhinjo in zaklical dekletu) — Čuješ! Prinesi stuklenico peiinovca! Za Roka! Za našega Roka!< Polem je bilo vse dobro. Gospod Jernej so jo smejal; gospod Matevž so jo smehljal; dekle je prineslo peiinovca, ki je bil zelo dober. Kaj je hotel Rok. Malo sram ga je bilo, a smejal se jel Saj tega jo bil lahko vesel, ko je videl, da je gospod Jernej popolnoma na njegovi strani. In niti to ni bilo gotovo, ali ga je gospod Matevž tožil, ali ga ni... Vendar, ko jo čez pol uro polem stopal navzgor proli Gaberški gori je premišljeval kako jo opravil, se mu je zdelo, čezdnlje bolj, da se ni obnašal tako odločno, kot bi so bil moral... Saj — če pomisli — zakaj pa jo pravzaprav bil šel v župnišče? Ali si ni bil namenil, da se bo dal pregovoriti le proti temu, da se mu zviša bira?! In, ali je Rok ves čas zinil le besedo o biri? Ko se jo gospod Jernej dobrovoljno stnejal, in ko se je po-linovec smejal v kozarcu: takrat je bilo vso drugo pozabljeno. Bira iu Rotija in Veršaj — vse je izginilo iz spomina! In gospod Matevž? Smehljal te je sicer, toda kdo ve, iz kakšnega namena?! Kdo ugane, kaj takim mladim gospodom roji po glavi, kadar se smejajo? No in sedaj ie pravzaprav pritrdil, da hoče mežnariti še dalje za tisto beraško plačo... Na vse to pa bo Veršaj še za ključarja in ga bosta z gospodom Matevžom šo nadalje ob-jedala pri ljudeh... Ljudje so sicer zadovoljni ž njim — soj Polona tako pravi — ampak Veršaj je Ie ključar in gospod Matevž hodi v njegovo hišo... Cerkovnik Rok se je bridko jezil nad svojo neodločnostjo. Vrh sopotja se je obrnil nazaj in resno je pomislil. 60 naj bi so no vrnil in gospodu Jerneju ne povedal tako, kot si je bil sestavil med tednom... Toda predaleč je bilo in 03mešil bi se Sravzaprav... Naj bo! Zavoljo sv. Jakoba naj bol sv. Jakobu naj se pa odloči! Do takrat bo cerkovnik Rok šo mežnaril za tisto biro. Po sv. Ja-3' kobu pa stopi Seenkrat k gospodu Jerneju in mu poreče: »Gospod Jernej, sv. Jakobu na čast sem napravil tako, da sem počakal; zdaj pa naj 6e sv. Jakob meni naredi, da se mi zviša bira.. .« hudni-lta, io^aj so pa cerkovnik Rok ne bo dal odpraviti kar s kozarcem peiinovca... Nak! Tako se je cerkovnik Rok naposled umiril ln potolažil. Nekam vesel in dobre volje je dospel do svoje kočice. Tam ga je žo čakala Polona, ki je bila prišla nakrmit leoze in povedat novic, ki si jih je bila nabrala na polu od jutranje maše. Oba gospoda — tako jo vedela — hočeta, da so zviša bira no le v čabračali, ne lo na Voljči, ampak tudi na Gaberški gori... V čabračah sta le dva zvona, na Gaberški gori trije... Cabraška soseska šteje štiri vasi, gaberška devet... Kaj se to pravi? »To so marnjel« jo je prekinil Rok. »V žup-nišču sem bil in z obema gospodoma govoril, pa uii nista tega niti omenila.« »V župnlšču si bil? Pa se nisi šel kregat?« »Pa če sem se — ?! Hudnikal« »ln klel si tudi?« <. »Eli, kaj me boš vedno! To rečem, da so to marnje, ker bi sicer gospod Jernej ne bil molčal o biri.« »To je ako — je razlagala Polona — to je sedaj dogovor le med Veršajem in med gospodoma. Nihče bi ne vedel, pa jo Veršaj od mase grede nekaj izklepetal. Veršaj je zoper biro, pa ga gospod Matevž pregovarja. Predno bo sv. Jakob, se bo vso izvedelo. Ce prej no, o sv. Jakobu pa gotovo!« Rok ni vedel, ali bi verjel, ali ne. Vendar, čo jo pomislil — Cabračo ... Voljča... Gaberška gara... Vse jo mogoče! Potemtakem bi gospod Matevž bil tudi za biro?l »Veš kaj, jaz sem ae pa bil odločil, da odpovem —« »Mežnarjenje —?« »Da.« »Ali si na glavo padel? Saj ljudjo so s teboj. Ali nič ne izveš? Pa kako b©3 izvedel, ko si le v hosti? Ne veš, kako so te žensko hvalile ob Marijinem Obiskovanju. Vso so je bliskalo po cerkvi, so rekle... Za sv. Jakoba bomo pa okrasili še vse drugače. Obe z Rotijo bova prišli in pomagali. Vos, jaz mislim: Rolija naj kar pride! Kar vzemi jo in tukaj naj bo. Ti imaš s smrekami dosti dela. Kozo bodo tudi čezdaijeveč potrebovale. V hlevu se preveč zaje; po grmovju jih je treba reganjati. In zato je Rotija lcakor nala2Č...« Polona jo znala govoriti. Seveda, govorila je pač tako, kot je njej kazalo. Iu pravzaprav, saj vse to je bilo res. Ce mu priobljubijo pri biri... In ker je gospod Matevž tudi za lo. In pritrdil je Poloni, da naj Rotija kar pride. Vsaj do av. Jakoba. »Kaj so pa gospodje rekli?« »Hudnikal Kaj bodo neki rekli!« >Ne kolni, saj sem že rekla 1 Gospod Muievž bo zvedel ln šo za preklinjevalca te bo imel.« »Gospod Malevž?! Tako ti povem: za gospoda Matevža mi nI toliko. Kaplan je kaplan, od danes do julri... Gospod Jernej je mož, to si zapomni!« »Nič ne rečem. Ampak za pobožne je gospod Matevž še boljši kot gospod Jernej.« »Za pobožno —?!« In cerkovnik Rok se je namrdnil nad Polono. »Tista vaša pobožnost?! To ti rečem, kar pravi gospod Jernej: Pobožnost je že dobra; ampak tiste, ki se štejejo pobožne, niso vselej dobre!« »Kaj? Ali nam hočeš ltaj očitati? AH nismo —? Ali se spodobi, da ti, ki si za cerkovnika, tako govoriš?« »Veš kaj, lo govorim, kar govori gospod Jernej. In gospod Jernej je župnik, jaz sem pa cerkovnik!« Te besode so bi!e tako odločne, da so prisilile celo Polono, da jo obmolknila. (Dalje sledi.) Izmed NAJLEPŠIH in NAJCENEJŠIH je DR. ZDESARJEVO »Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje«. V knjižici sta 2 sv. maši. Cena vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din ve8. Dobi so pri «NiČmanu«, v «Novi Založbi«, tSlogi« na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Kdor naroČi vsaj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta. Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klel, Pred Škofijo 1 otvorjena. — Točijo se fina pristna VINAI Zanesljivega mlinarja rt.- IVAN KOSIŠA, mlinar, Ilovk pri Kranju. Ržene rožičke, Szra planinski mah itd. kupuje vedno drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1, hi in vsa gotacea mora poginiti aJto uporabi )»to moja najbolj* prei/.iiuficua in EploJno hvaljena srccUtva kot: proti poljahira in biSnim mišim Din 7-50 za poduano Din. 7-60, r.a Ščurke Din. 7 50, ra htenioo Din. 7 S0, oničev. mo! jov Din. «•-, proti mrčusom Din. 7'tO, manilo proti uSem pri ljudoli in pri živini Din 4 —, na ui' V obleki in poiilu Din. 7-50, tinkt, proti mr^osn na sadju in na /.eloniavi Din. 7-50, proti mravljam Din. 7 SO. Preprodaialci dobe popust Po-ilja po povzetju Zavod za ekspcdicijo: AMTES, kern. laboratorij M. JitNKER, Petrinjskn ul. 3, Zagreb 1. » z jamčeno vsebino 17/18 % fosforovo kisline, najfinejo zmlelo, nudi svojim podružnicam in udom po Din 170.— aa 100 kg v celili vagonih franko Ljubljana Kmetijska družba za Slovenijo V LJUBLJANI. Vsa druga UMETNA GNOJILA, MOČNA KRMILA itd. alalno na zalogi. aEMEaESSBBSBBBBHaiSBBBBBHSKHSHBBBB OTVORITEV! Naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet otvorila mamifaktu™ trgovino in prodajo ionskih in otroških oblek in perila SV. PETRA CESTA 38 (prej Rogelj) Skrbela bom, da bom postregla cenj. odjemalcem po kolikormogoče najnižjih cenah. — Za obilni obisk se priporoča vsem starim in novim odjemalcem I. TOM91C. BBEaBBBBBBBBBBBBBBBBB-aaBBBaBaBSa dovito nizkih cenah feuplte Ictm u žcnstfs ln Buhno za možne k oMehe, tabor tudi vso drugo manufBhturno robo v veit-trgovini H. Slermechi, Celje. Trgovci engros-cene. Hadl splošnega pomanjkanln denarja treba povsod žtedltl ter la dolžnost vsakega, da ss pelje v Celje In poshusl enkrat lupili v BGloJpgovInl H. BtirmecM. j borovi hlodi *_o m debelost na tanjšem kraju 35 cm, se i.&iin no'najvišjih cenah. Cenjene ponudbe je K pSaU na upravo Usta pod »tevilko 5208. s^reimetn vajenca SSnAR, p^M. V Polju._5800 Mizarskega pomočnika, kr£K: „«iraem takoj. Hrana in stan v hiši, nastop fito Ukoj 1. Sitar, mizarstvo, Križe p. TrHču. 'vajenca za krojaško obrt ,prejme K. PUČNIK, Ljubljana, Sodna ulica 3. Kovinski sod van, ovinjen z belim vinom rabljen pred kratkim m, proda trgovina RUPAR, L,ubl,ana, Trža-ika cesta št. 11, za 3000 Din. 5777 Hrano in stanovanje i&oft t6 let, ki bi imela veselje naučiti se gospodinjstva in kuhanja, pod pogojem, da bi varovala malega 9 mesecev starega dečka pri zakon, paru v Ljub- liani -- Ponudbe na upravništvo .Domoljuba« ' pod šifro; »POČITNICE V MESTU 5790«. Diosesko semensko pšenico doma pridelano, prvovrstne kakovosti, ki pri nas Izvrstno uspeva, ima NAPRODAJ GRAŠČINA KRIŽ pri Kamniku. 5887 AKO SI HOČETE preskrbeti po najnižji ceni ma-nulakt.vrno blago za zimo, obrnite se na trgovino J. MENART, Domžale. EDINO tam bodete najbolj polteno in z nadvse solidnim blagom pod strogo stalnimi cenami po-itrcženl. — Ima veliko zalogo moških ln ženskih itoiov, blačevine, kranse barbente, flanela, modro tiskovino, oksforde, cefirje, razna kambrike, delen, etamin, plete; svilene rute, volnene (opice, dolge in kratke, nogavice, rokavice, klotaste ode- 1e, volnena posteljna pregrinjal«, flanelaste rjuhe, lonjske odej«, velika izbira vezenin«, krasna volna in bombaž v različnih barvah Itd. — Pridite in oglejte si zalofol Napravite poskuinjo in prepričali se boste, da te niste bili nikjer tako postreženil Oblačilno blago prodaja GLAVNA ZALOGA PRAVEGA BELEGA platnenega sukanca za KLEKLJANJE ČIPK za celi škofjeloški okraj. Istotam dobite razno MANUFAKTURNO BLAGO P° Izvanredno nizki ceni, Trgovina ANTON SAVNIK, 6KOFJALOKA, Glavni trg. Velika zalogal -- Nizke cene! Polhove kože ln KOŽE VSEH DIVJIH ŽIVALI v mali in veliki množini kupuje skozi celo leto D. ZDRAVIČ, trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv. Florljana nI. 9. »L'UNION« J?RANCOSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA v PA-! ^tIIZU, osnovana L 1828. — Skupna glavnica znaša 400 milijonov trankov. — Prevzema vse vrste požarna in življcnska zavarovanja — Pojasnila da)ejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO »Meaida«, d. z. o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33. jop- AGILNE ZASTOPNIKE sprejemamo pod ugodnimi pogoji! Veliko zalogo poljedelskih strojev priporoča Franc Kitti, Ljubljana, Sv. Itaitina cesta 2. ua manulaktuma trgovina JOS. STOPAH Ljubljana Dunajska cesča št. 2t. tovar. kož in čevljev d. d., KARLOUflC Prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta st. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev lz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delo! Znižane cene I lia oeii^B iii malo! Ift© ročumo tit^ fi— -ta rodbinsko in obrtno rabo, potrebočine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: Josip Peteline, Mm Sv, Petra aasip II. I Slavonski sok prijetno učinkujoče sredstvo proti naduSljivemu kašlju, kataru v prsih in pljučih, hnpavosti Itd., Pakračke kapljice zdravilo proti želodčnim bolečinam, in Feisri-Fugo nenadkriijivo sredstvo proti mrzlici m rnalarlji, se dobiva - najmanj po 3 zavo,e -^.SUljA karni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA Kunstek 8 Pleterski LJUBLJANA - VODNIKOV TRG 5, Podružnica v NOVEM MESTU priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. SPREJMEM ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, ki je priden in pošten, s hrano in stanovanjem; nastop S 1. oktobrom. — ANTON KOKALJ, čevlj. mojster v Poljanah nad Skoljo Loko. 5707 MAOTIU PrimcSai v krmo, angleški krmilni pra-l UubUaaa, Oanplrtia «■»!■ Porot, prstani Doable verižice Stenske ure Bndtlke Žepne ure Uhani *p!jtar«)Jatrj«»'ui£(ir,zlatnina In I «nmiM p# ČUDEN I LJUBLJANA 22, Prašernova 1 Brnite zuoniiiBe vliva najcenejo in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev tonama in SinjMiia, SI. VM nad Mabliane. RleiisasdroiMi cesta 5? priporeii cse m!c kandHoo |boa-bonsoj po naiBiZlib Jon^-m škili cenah. ZlffTEBHJTE EEfiiaS x x X X X X X X X X X X X X K X in UGODNE CENE nadete pri itakiipa suknerccga in ctienu-laMDrniiio blaga za mužhe in 2en«Ke w (Ljubljani X X X r, K X Pred SkoSijo Unilerieve Mctiarskc oltcc ^ I i i n (C X X X X X 'Z qH5 obstoj tvrdke Miza «0 let nozposnio k tudi po posn X X X X $ Združene opekarne d. d. UuMIona | <$> ni^ljo v poUuMi mno2lHi" (utoni! trem, Bififpriproslejše, # nafiirpeiBtcj&e lin najcenejše hrl($e siren sedanjosti, dalje zidno optiko. ♦ ♦ Na Seijo poSlieino popis In ponufi&e. Spretni zoslopnihi se sprejmejo. ^ ♦ ........................, .....# Preselite? fr Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino % železni no s 25. julijem t. 1. od Cankatjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v SlrMarfc?® ulice štev. l kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboIjSo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem »rcinlK & f rifccti trgovina i lelemino. Proda se 300 m1 TRAMOV v dlmenrilali 3/3, 3/4, 4/4, 4/5. 5/6, 5/7 6/7, 6% 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/ii. 10/12. — Cen« M m' (e DIN 418.75. — Frnnko vagon nakladal, postaja Slovenija. Ponudbe retnlli rcft.ktantov poa Slfro •TRAMU na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg St. 3. 5730 Neveste! NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti Stev. 6. — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, morsko travo in lepe preobleke. — Se stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča. xxxxxxxxxxxxxxxx I Tapetnik RUDOLF SEVER. BBMiniNniUHiniHHBieizin in strešna opeka stalno v zalogi pri H. JPETRIČ, LJUBLJANA DunajsSa CC9ta 33. — Telefon Številka 366. - Skladišče .BALKAN«. 5027 Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon žt. 57. Telefon St. 57. ▼ lastni palači (vis h vis hotela „UnIon"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000*- -----«----------— * —----— — Podružnice: Djahovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, fllbenlk. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo; dnrsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardlra vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaj* konzorcij »DonoUab««, Odgovorni urednik Anton S«faik v LJubljani, TUlca JttgMkrauMka U»ksro*