2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. junija 2012  Leto XXII, št. 23 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 7. junija 2012 Porabje, 7. junija 2012 (G)RAJSKI FEST(IVAL) STR. 2 MUJS MORAŠ NIKA DELATI, ČE TÜ ŠKEŠ ŽIVETI STR. 6 Ob obisku vlade v Prekmurju O prekomejnem sodelovanju z ministrico za Slovence Slovenska vlada je 30. maja obiskala Prekmurje, ki ima največjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, plače pa so 15 odstotkov pod povprečjem. Razširjena vladna ekipa je osrednji dan obiska začela z delovnim posvetom v Moravskih Top-licah, nato pa so se vladni predstavniki odpravili na številna ločena srečanja v zdravstvene, izobraževalne, gospodarske, kulturne in druge ustanove v regiji. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je po pogovorih na Zavodu za informiranje in TV AS v Murski Soboti obiskala obmejno občino Gornji Petrovci, kjer se je v kulturnem domu v Stanjevcih sestala z župani in predstavniki raznih ustanov obmejnih občin. S porabske strani se je sestanka udeležila vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač. »Namen obiska vlade v Prekmurju je, da spoznamo prob-lematiko tega območja,« je izpostavila ministrica po pozdravnih besedah župana Franca Šlihthuberja in dodala, čeprav je tema pogovorov prekomejno sodelovanje, se bodo tudi druga vprašanja zapisala in posredovala ustreznim resorjem. Direktor RRA Mura Danilo Krapec je po predstavitvi nekaj skupnih projektov s Porabjem (Sosed k sosedu, Upkač) in tudi s širšo madžarsko regijo izpostavil, da pri teh projektih gre za predfinansiranje, kar pomeni velik problem, kajti občine in razvojne agencije nimajo denarja, zato morajo najeti kredite. Predlagal je, naj se pri projektih plačuje sproti. Njegovi pobudi se je pridružilo več govornikov, tudi Andreja Kovač, ki je dodala, da v Porabju pomeni problem tudi zagotovitev lastnega deleža pri evropskih projektih. Spomnila je tudi na to, da je v zadnjem zapisniku madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije zapisano, da bo Madžarska ustanovila sklad, iz katerega bi si lahko občine in organizacije zagotovile lastni delež pri evropskih projektih. Za dosedanjo tovrstno pomoč razvojni agenciji se je Kovačeva zahvalila Uradu za Slovence v zamejstvu, obenem pa zaprosila ministrico Novakovo za posredovanje. Namreč pripravlja se novi operativni program za naslednje obdobje, pri usklajevanju le-tega bi želeli sodelovati, da bi lahko vplivali na prioritete prog-rama. Oba sogovornika (Krapec in Kovačeva) sta prosila ministrico, naj se ohrani generalni konzulat v Monoštru, ki zagotavlja dobre pogoje tudi za RA. Po odgovoru ministrice zapiranje generalnega konzulata v Monoštru ni v načrtu. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki nekaterih goričkih šol, ki so ministrico opozorili na to, če bodo šole še naprej združevali, se bo povečalo odseljevanje in se bo Goričko še naprej praznilo. »Ljudje z Goričkega in Porabja so dobrodošla, poceni delovna sila v tretji državi, v Avstriji,« je povedal Jože Škalič, župan in ravnatelj iz Kuzme in se je zavzemal za razvijanje malega gospodarstva v pokrajini, ki bi ljudem zagotovilo zaslužek na domačih tleh, obenem bi jih pa obdržalo v pokrajini. Direktor Zavoda za informiranje iz Murske Sobote Dejan Fujs je izpostavil sodelovanje na medijskem področju in poudaril, da so projekti s tega področja ponavadi zavrnjeni. Ministrica Ljudmila Novak je na vprašanje našega časopisa, katera področja sodelovanja so po njenem pomembna ob meji, povedala: »Zagotovo je zelo pomembno sodelovanje na področju izobraževanja in kulture in seveda gospodarsko in med-občinsko povezovanje. Veseli me, da med sabo sodelujejo tudi razvojne agencije. Vlada ima namen, da bi olajšala izplačevanje sredstev, ki so namenjena programom, da pri tem občine pa tudi razvojne agencije oz. vsi tisti, ki pripravljajo prog-rame, ne bi vedno znova zahajali v težave. Torej financiranje bi bilo bolj direktno in pravočasno, da bi projekti lahko bili normalno izvedeni.« Marijana Sukič Pogovora v Stanjevcih so se udeležili župani goričkih občin, predstavniki razvojnih agencij, šol in drugih ustanov, ki so tudi do sedaj sodelovali s Porabjem (G)rajski fest(ival) Že kar nekaj ur pred odprtjem prvega mednarodnega festivala naravoslovnega filma v Sloveniji so se začele projekcije dokumentarcev v Viteški dvorani gradu na Gradu. »G-rajski festival« je vabil vse filmofile in ljubitelje narave v največji baročni grad v Sloveniji z namenom, da bi pospeševal osveščanje o trajnostnem razvoju. Sam tridnevni dogodek je bil povezan tudi s Porabjem, saj so ga izvedli v sklopu čezmejnega projekta Sosed k sosedu (Porabje in Goričko – povezana v kulturi). Članica organizacijskega odbora Stanka Dešnik nam je zaupala, da so podoben festival načrtovali že dolgo. Ugotovili so namreč, da ima film izredno moč pri opozarjanju ljudi na probleme v odnosu med človekom in naravo. »Festival smo priredili zato, da vidimo ponudbo, kaj snemajo drugi na področju varstva narave. Sicer so lahko ti filmi malo dolgočasni za laike, vendar so izredno zanimivi za naravovarstvenike« - je poudarila ena od glavnih organizatorjev festivala. Znotraj grajskega ambienta se je v treh dneh zvrstilo več kot 60 projekcij. Nekateri filmi so sodelovali v tekmovalnem programu, nekateri pa so se vrteli izven. Med temi smo naprimer našli otroške animacije in tudi filme, ki so jih pripravili v okviru projekta Sosed k sosedu. Vsak dan na festivalu je bil zaznamovan tematsko. Prvi dan je nosil naziv Dan parkov, saj obeležujejo 24. maj po vsej Evropi kot dan parkov. Ob tej priliki je Grad na Goričkem obiskal tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki se je popoldne sestal s predstavniki zavarovanih območij v prostorih gradu, nato pa slavnostno odprl G-fest. V svojem nagovoru je izpostavil, da je treba raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst na vsak način ohraniti. Poudaril je pomen zavarovanih območij pri zagotavljanju neoporečne pitne vode, zraka in zemlje, ta območja pa imajo po njegovih besedah tudi izjemen pomen za kmetijstvo in turizem. Predlagal je ustanovitev skupne blagovne znamke vseh parkov v Sloveniji in povečanje deleža zavarovanih območij v državi. Še pred slavnostnim odprtjem pa so obiskovalce pričakovali s številnimi sprem-nimi programi. Najmlajše je navduševal Vilinski park ob gradu, kjer so se lahko udeležili različnih igrivih ustvarjalnih delavnic, ki so bile seveda povezane z varovanjem narave. Na grajskih hodnikih med arkadami smo si lahko ogledali fotorazstavo z naslovom »Človek in narava. Sodelujeva?«. Razstavljene so bile fotografije, povezane z naravo in posnete v Porabju in na Goričkem. Svoje najboljše slike so poslali tudi učenci nekaterih osnovnih šol. (Zadnji dan smo lahko izvedeli, katere posnetke je žirija izbrala za najboljše.) Med ogledom dveh filmov pa so se lahko obiskovalci napotili po ekološki tržnici, s stojnicami so se predstavile eko-kmetije iz Pomurja. (O nekaterih izmed njih je šolska mladina posnela filme.) Ponujali so kmečke sire, zdrobe, kaše in moko iz različnih žitaric, našli smo pa tudi stojnico z lesenimi igračami. Organizatorji so program popestrili tudi z vrhunskimi glasbenimi koncerti. Prvi večer je tako v koncertni dvorani nastopal pihalni kvintet SLOWIND, ki je Grad obiskal v okviru prireditve Glasbeni maj PAC-a. V popoldanskih urah zadnjega dne so priredili 44. revijo pevskih zborov »Pesem ne pozna meja« (z udeležbo MePZ Avgust Pavel), zvečer pa je zbrane navduševala mednarodna glasbena formacija Balladero. Med obema dogodkoma so slavnostno podelili diplome z zlatimi in srebrnimi medaljami v okviru 5. mednarodnega ocenjevanja vin trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. Filmski festival je v „G-rajskem kinu”, na velikem platnu na dvorišču gradu pod milim nebom predstavil tudi celovečerne filme. Prvi od posebnih gostov festivala je bil madžarski režiser Ferenc Moldoványi, ki je v letih 2007/2008 posnel pretresljivi dokumentarec o žalostnih usodah otrok v Kongu, Kambodži, Ekvadorju in Mehiki z naslovom ’Drugi planet’. »Otroci so najbolj izpostavljeni, moji junaki niso dobili pravice do otroštva. V 5.-6. letu starosti so jih odvlekli v vojsko, nekatere so pri 7.-8. letih prisilili k prostituciji. Še mlajši otroci pa morajo opravljati težko in nevarno fizično delo. Tem otrokom so ukradli otroštvo in bodočnost« - je povedal režiser, ki je snemal tudi na izredno nevarnih lokacijah. Poudaril je, da so podob-ni filmi namenjeni temu, da spodbujajo razmišljanje in vzbudijo čustva v gledalcih. Moramo se namreč vsi zavedati, da si ne smemo zatiskati oči. (Po predvajanju filma je sledil pogovor z režiserjem.) Idejo za festival je pravzaprav pred leti podal Heinz Mayer, ki je režiser tridimenzionalnega filma o parku Nockberge v Avstriji in je bil posebni gost prireditve. Zadnji dan s poimenovanjem Dan slavja je bil čas za nagrade. Žirija je priznanje »Rajsko drevo« za najboljši dokumentarni film podelila filmu »WWW-H« režiserke Jasne Hribernik. Častno Rajsko drevo za življenjsko delo je prejel režiser Mako Sajko, sicer posebni gost prireditve (njegova retrospektiva je bila na ogled v soboto zvečer.) Na tekmovanju »G-fest junior« so se pomerile snemalne ekipe z osnovnih šol, najbolje sta se izkazali skupini z dveh šol iz Murske Sobote. Festival si že od rojstnega leta prizadeva postati osrednja naravoslovno-varstvena prireditev regije, z umestitvijo dogodka pa želijo organizatorji ponovno obuditi življenje na nekdaj zapuščenem gradu na Gradu. -dm- Stojnice na ekološki tržnici je obiskal tudi minister Bogovič Afriški prizor iz filmaFerencaMoldoványija 26. maja je Folklorna skupina ZSM Sakalovci nastopila v Zalalövőju. Povabili so nas na 5. madžarski binkoštni praznik. V organizaciji kulturnega društva Kerecsen so si obiskovalci lahko ogledali obrtniški sejem in kulturno prireditev ter okusili golaž z bograča. Med nastopajočimi so bili folklorne skupine, pevski zbori, otroške gledališke skupine in godci. Na drugem prizorišču pa so organizirali programe za otroke in njihove družine. Spretnostne tekme, knjižni sejem in tudi sejem golobov so pričakali udeležence. Tudi pivniški šotor in sveže pečene palačinke so privlačili goste. Po predstavitvi porabskih in goričkih plesov smo se najedli, pogledali smo sejem in se napotili domov. Vsi smo uživali v prelepem sončnem dnevu na prostem. Lilla Fasching Binkoštni praznik v Zalalövôju Nove knjige Zlati red za zasluge Ernestu Eôryju UROŠ LIPUŠČEK: SACRO EGOISMO – SVETI EGOIZEM Slovenski predsednik Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval Ernesta Eőryja iz Murske Sobote, častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije, za njegovo dolgoletno, predano in uspešno vodenje organizacije slovenskih gasilcev. V obrazložitvi so zapisali, da je Eőry pri skoraj dvajsetletnem vodenju Gasilske zveze Slovenije močno zaznamoval najstarejšo slovensko prostovoljno organizacijo. Posebno se je zavzemal za množično vključevanje ljudi v gasilsko organizacijo, zlasti mladih in žensk, ter za uspešno izobraževanje in usposabljanje gasilcev. V obrazložitvi še piše, da ni mogoče spregledati njegove dejavne vloge pri oblikovanju in uveljavljanju slovenske politike do narodnostnih manjšin, saj je bil tudi pobudnik sodelovanja med manjšinami sosednjih držav in eden od pobudnikov za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti v Sloveniji. Zlati red za zasluge je prejela tudi Gorska reševalna zveza Slovenije za izjemen prispevek k varnosti državljanov v gorah, za požrtvovalno humanitarno pomoč otrokom pa je predsednik države z redom za zasluge odlikoval predsednico komisije za humanitarna vprašanja pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Anito Ogulin. Danilo Türk je ob nagovoru poudaril, da nimajo prav tisti, ki mislijo, da je v Sloveniji globoka kriza vrednot, saj to po njegovem govorijo samo tisti, ki ne vidijo organizacij in plemenitih ljudi, ki kažejo pot in odgovore na vprašanje, kakšni angažmaji so v družbi potrebni, »da bomo lahko govorili o slovenski družbi kot družbi, kjer se etičnost ceni, kjer je nesebična pomoč sočloveku dragocena in kjer je vse to skupaj bistvena prvina naših pričakovanj. Tokratni odlikovanci vse to simbolizirajo.« Novinarski kolega s Televizije Slovenija, tudi večletni dopisnik iz Združenih držav Amerike, dr. Uroš Lipušček, zdaj ob Trzinu pri Ljubljani še malo Goričanca z obnovljeno domačijo v Vadarcih, je avtor obsežne knjige Sacro egoismo/Sveti egoizem-Slovenija v krempljih tajnega londonskega pakta 1915, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Knjigo je doslej predstavil v Ljubljani, Trstu in tudi v Murski Soboti. Avtor poudarja: »To ključno temo slovenske zgodovine z začetka 20. stoletja je doslej preučevalo več priznanih slovenskih zgodovinarjev, vendar se nihče ni odločil, da bi vprašanje, ki je usodno zakoličilo tok slovenske zgodovine v preteklem stoletju, obdelal v posebni monografiji.« Gre namreč za pomanjkanje arhivskih virov, zadnji iz časa prve svetovne vojne so bili odprti šele v 70. letih prejšnjega stoletja, vsi dokumenti pa še zdaj niso dostopni. Avtor slikovito prikaže politike, ki so nam krojili usodo in bili ob tem vendarle samo ljudje kakor vsi drugi. Za primer: predsednik britanske vlade Herbert Henry Asquith je bil do ušes zaljubljen v 35 let mlajšo Venetio Stanley in ji tudi med sejami vlade pisal pisma, ki se jih je nabralo kar 650 (pozneje se je poročila z njegovim tajnikom). Zato je eden slovenskih časnikov pogovor z avtorjem naslovil Predsednik vladal, kot je svetovala ljubica. Uroš Lipušček je na predstavitvi v Murski Soboti poudaril, da državne meje v Evropi, in potlej tudi slovenske, niso tako nedotakljive, kot se nam zdi ta hip, vendar se aktualna politika tega ne zaveda, kakor se ni pred skoraj sto leti, tedaj, ko se je odločalo tudi o usodi Prekmurja (in Porabja). Če ne bi bilo Douglasa Johnsona (sicer kartografa predsednika ZDA Wood-rowa Wilsona), ki je bil naklonjen jugoslovanski delegaciji (za razliko Italije, ki si je prilastila velik del slovenskega ozemlja in ljudi, kar je trajalo vse do konca II. svetovne vojne) in njenemu članu dr. Matiji Slaviču, bi postalo (na predlog Italije) Prekmurje priključeno Madžarski. Slednja je dobila Porabje tudi zato, ker je zgubila največ ozemlja in prebivalcev. Seveda govorimo o Trianonski pogodbi in ne Londonskem sporazumu. Uroš Lipušček bo še letos v ZDA proučeval vlogo Douglasa Johnsona in druge, doslej tudi v slovenskem zgodovinopisju premalo obdelane a pomembne teme. E.Ružič Uroš Lipušček, avtor knjige Sacro egoismo – Sveti egoizem-Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915 in Tine Logar iz Cankarjeve založbe, ki je delo izdala. JOŽE HRADIL: SLIKE BREZ OBRAZOV Doslej srednješolski profesor angleščine, prevajalec predvsem iz madžarskega jezika, avtor slovarjev, glavni urednik Pomurske založbe, prvi Slovenec, član Madžarske akademije znanosti, svetovni popotnik ...zdaj tudi avtor obsežnega romana Slike brez obrazov, ki je izšel pred kratkim v zbirki Branje pri mariborski založbi Pivec. Predstavitev romana je bila v Beltincih, avtorja in roman je predstavil književnik in publicist Jože Horvat, odlomke iz romana so brali novinarka Danila Hradil Kuplen (avtorjeva hči, katere hčerki, torej avtorjevi vnukinji Katki, je knjiga posvečena), prvak drame SNG Ljubljana Igor Samobor in novinar Boštjan Rous. Prvovrstni kulturni dogodek, na katerem se je zbralo izjemno veliko število obiskovalcev, je z glasbo dopolnil mladi cimbalist Dani Kolarič. Vsebinsko zanimivo spremno besedo je napisala Jerneja Katona Zajc (vdova po vrhunskem slovenskem pesniku Danetu Zajcu), urednik je bil Nino Flisar. »Roman Slike brez obrazov je privlačno, zanimivo branje; pripoved temelji na veliki evropski zgodbi 20. stoletja: na obeh velikih vojnah in komunizmu, ki se v svojih pojavih prelamljajo na usodah posameznikov,« je pripovedi Jožeta Hradila napisal Jože Horvat. Ali poenostavljeno: roman zajema obsežen zgodovinski in politično razburljiv čas od konca 19. stoletja do današnjih dni, v katerem so živeli romaneskni liki, Prekmurci in Madžari, Sobočanci, Beltinčani, Odrančani, Budimpeštanci in Debrecenčani ter Banatčani. E.Ružič Toliko obiskovalcev, kot se jih je zbralo v Beltincih (ker je avtor tam obiskoval osnovno šolo) na predstavitvi romana Jožeta Hradila Slike brez obrazov, vidimo le redko, če sploh kdaj. OD SLOVENIJE… Reformacija v Prekmurji Gnesnedén smo cüjnavčeni, ka na našom konci svetá vsikši leko tistomi Baugi slüži, šteromi šké. Eške zdaj pa gratajo veuki konflikti med lidámi, šteri v ovaškoga Bogá vörjejo. Pomalek de že petstau lejt od toga, ka je 31. oktaubra 1517 Martin Luther, nemški predgar v Wittenbergi začno paut reformacije, štera je cejlo Evropo na glavau obrnaula. Gnes najdemo v Sloveniji največ protestantov (zvekšoga lüteranov) v Prekmurji, nam sausednjoj krajini. Nej davnik so v Slovenskom domi v Varaši oprli razstavo, štera nutpokaže, kak je nauva vöra prišla v Slovensko okroglino (gnešnje Prekmurje pa Porabje), kak so njene vörnike preganjali pa zakoj je eške gnes najdemo v krajini. Pa tau tö zvejmo, kak je protestantizem dau Slovencom med Mürov pa Rabov prve knige, pa ji navčo šteti v domanjom geziki. Dvajset lejt po začetki reformacije so že bili takši v Radgoni, šteri so k nauvoj vöri cujstaupili. Po tistom je reformacija brž dale prišla v Slovensko okroglino, je raztomačo mag. Franc Kuzmič, šteri je razstavo vküppostavo. »Prejk té krajine je pelala trgovska paut, tak so se informacije brž minjavale. Že leta 1539 se je v nemškom Wittenbergi včiu teologijo ‚panonski Gašpar’, šteri je prva živo v Monoštri. Deset lejt kisnej je že delo kak predgar. Protestantizem je v Porabji sploj brž mauč daubo. Eške poseba na Gorenjom pa Dolenjom Siniki, pa v vesi Ritkarovci, štera je cuj k dolenski fari slišala« - je povödo sodelavec Pomurskoga muzeja Murska Sobota. V tisti cajtaj pa so bili zemliški gospaudge tisti, šteri so odlaučali o vöri svoji lidi. V Lendavi je držina Bánffy brž na protestantsko stran staupila, pa nauvo vöro pripelala daleč, celau do Bogojine. »Grof István Bánffy je na svoj grad pauzvo drukmajstra Rudolfa Hofhaltera, šteri je v dvej lejtaj nadruknivo tri kuste knige v madžarskom geziki. Tau je biu prvi veštauk za druknivanje na slovenskoj zemlej, ljubljanski Mandelc je meštrijo začno dvej leti kisnej« - je povödo Franc Kuzmič pa cüjdau: »Protestanti so dosta dali na šaule. Lüstvo se more prej svojo vöro navčiti pa utemeljiti. Moreš pa znati šteti pa pisati, ka se leko včiš iz knig. Zatok so – ovak dvejstau lejt po začetki reformacije, v 18. stoletji - oprvin v prekmurskom guči vödali Lu-therov Mali katekizem, šteroga je dojobrno Ferenc Temlin. Za deset lejt so gorprišli, ka morejo vödati abecednik, iz šteroga de se lüstvo včilo šteti. Tak so prišli do Svetoga pisma: Števan Küzmič je dojobrno Nauvi zakon, Šandor Terplan Knige žoltarske, Janoš Kardoš pa knige Moses i Josua.« Te knige so dosta pomagale pri tem, ka je leko gezik Slovencov med Mürov in Rabov gorausto. Povrnimo pa se dvejstau lejt nazaj: tistoga ipa so se v Romi sploj bodjali, ka protestantizem pride v Italijo pa v Vatikan. Zatok so avstrijski casari začnili »bojno« prauti reformaciji. »Najoprvin so reformacijo stavili v Radgoni püšpek Brenner leta 1600. Za osem lejt so se lendavski Bánffyji tö nazajobrnauli pa katoličanstvo nutvpelali v svoji vesnicaj. Pri držini Nádasdy so se ženske dugo nej njale« - je tapravo avtor razstave pa raztomačo, ka se je v Prekmurji reformacija zatok tak dugo gordržala, ka so Törki sploj nevarni bili. »Törki so steli titi prauti Beči. V Prekmurji je bila živa stena, zatok so tolererali ovaško vöro. Eške z drügi slovenski krajin, s Štajerske pa Koroške, so sé bejžali protestanti. Gda pa so krščani pri Varaši dojzbili Törke pa podpisali mer v Vasvári, je bilau dosta žmetnej lüteranom.« V Slovenskom Porabji pa so se protestanti bole držali: v paperaj piše, ka je leta 1628 evangeličanski pastor na Gorenjom Seniki Mihael Medvedovič biu na sinodi (zsinat) v Csepregi. Leta 1698 pa je Kazójova vizitacija najšla na Gorenjom Seniki samo 187 katoličanov od 600 lüdi, v Dolenci pa samo 27 katoličanov od 258 lüdi. Do leta 1732 so vse cerkve spadnole v katoličanske roké. Petdeset lejt po tem so zvali »cajt kmice«: »Protestant se je leko spakivo vkraj, tak je gratalo 13 slovenski vesnic kauli Šurda v Šomodskoj županiji. Šteri so doma ostali, so leko k Božoj slüžbi ojdli samo v takzvane artikularne kraje. Za Prekmurje sta bila najbližanja Nemescsó in Šurd. Dvakrat na leto so šli: gnauk za vüzem, gnauk pa geseni, gda so se Baugi zavalili za dober pauv. Ta paut je trpela en keden ali dva, ojdli so pejški. Ništerne ženske so rodile, starejšo lüstvo je meralo. Dostakrat so jim gesti vkradnili po pauti.« Vörnicke so prosili casarico Marijo Terezijo, aj jim donk edno cerkev dopüsti zozidati. Una je tau nej stejla, eške nauvo püšpekijo je stvaurila v Somboteli. »Njeni sin Jožef II. je biu bole toleranten, v svojoj monarhiji je dopüsto vsikšo vöro: protestantsko, pravoslavno, židauvsko. Tak so v Prekmurji gratale tri cerkvene občine: Hodoš, Križevci pa Puconci« - je raztomačo muzejski svetovalec Kuzmič. V 16. stoletji so se protestantski predgari eške na Nemškom včili, tam so meli veuke pa kvalitetne univerze. V 18. stoletji pa je bila že bole bližanja Bratislava (Pozsony). Tü so se leko prekmurski študentje včili po slovaško, šteri gezik je biu sličen prekmurskomi guči. V Prekmurji najdemo eške gnesnedén protestante. Tau kaže na tau, ka je krajina vsikdar tolerantna bila, gde je živelo več narodov, šteri so ovak vörvali v Bogá. Razstavo je v Varaš pripelo Muzej krščanstva na Slovenskem, pri postavlanji jim je pomago Franc Kuzmič. Postere do dale pelali na več mejst, aj bi s kem več lidi zvödalo, kak je najvekša verska sprememba v zgodovini krščanstva vplivala na malo krajino med Mürov pa Rabov. -dm- Foto: Tomislav Vrečič Vlada obiskala Pomurje Vlada je opravila drugi obisk slovenskih regij v tem mandatu. Tokrat se je premier Janez Janša in ministrska ekipa nahajala v Pomurju, kjer se je najprej sestala na delovnem posvetu, nato pa so Janša in ministri obiskali več kot 50 regijskih inštitucij in podjetij, za konec pa so se srečali z gospodarstveniki, župani, poslanci in državnimi svetniki. Premier se je po delovnem posvetu v Moravskih Toplicah v družbi notranjega ministra Vinka Gorenaka srečal s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti, nato pa je skupaj z gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom obiskal še proizvajalca avtodomov Carthago v Odrancih. V Beltincih se je sestal še s predstavniki romske skupnosti. Premier je izpostavil, da je bilo v času zadnjega obiska v prejšnjem mandatu njegove vlade zaznati bistveno več optimizma, ki je temeljil na takratnih pozitivnih trendih in makroekonomskih kazalcih. Kljub temu so tokrat našli tudi “otoke optimizma”, podjetja, ki ne le da dobro poslujejo tudi v kriznih časih, pač pa imajo tudi dobre načrte za prihodnost tako glede investicij kot glede zaposlovanja. Po Janševih besedah so problemi regije povezani predvsem z viri financiranja, kljub posebnemu zakonu za Pomurje, pa tudi s predolgimi birokratskimi postopki. Vlada je po njegovem sredstva iz omenjenega zakona kljub rebalansu proračuna ohranila nedotaknjena, a bi ta morala biti v prihodnje bolj racionalno uporabljena. Minister Žerjav je dejal, da številke kažejo na to, da je stanje v regiji zelo resno, saj v primerjavi s slovenskim povprečjem ne dosega niti 70 odstotkov BDP na prebivalca, zadnja številka na področju stopnje brezposelnosti pa kaže na to, da je brez dela skoraj petina ljudi. Omenil je nekaj tujih neposrednih investicij, ki so se zgodile v zadnjem času in so bile spodbujene z zakonom o Pomurju, s čimer naj bi bilo ustvarjeno okoli 1200 novih delovnih mest. Vlada želi po njegovih besedah z že sprejetimi ukrepi in s paketom, ki ga pripravljajo za obravnavo v državnem zboru, še pred počitnicami pripraviti ukrepe za še večje možnosti tujih investicij. Franc Kuzmič bi venak cejli den znau pripovejdati o reformaciji v Prekmurji Tisti, steri so prišli na razstavo, so z zanimanjom prebirali besedila. Če so nej znali slovenski, so najšli vogrski prevod tö … DO MADŽARSKE Pesem ne pozna meja na Goričkon Prauška pa izlet porabski slovenski penzionistov Letošnji gostitelj revije Pesem ne pozna meja je biu Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, steri je revijo organiziro 26. majuša pri Gradi na Goričkom. Na reviji je spejvalo devet slovenski zborov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Vogrskoga. (Šest moški zborov, en ženski zbor pa dva mešaniva zbora.) Zvün meja Slovenije so prišli: Ženski pevski zbor iz Križa pri Trstu, Moški pevski zbor iz Doberdoba (Italija), Moški pevski zbor iz Priberka (Avstrija) in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika v Porabji (Madžarska). Navzoče pevce in pevke sta pozdravila žüpan občine Grad Daniel Kalamar pa predsednik vinogradniškoga drüštva. V programi, steri je biu na grajskom dvorišči, smo leko čüli različne pesmi, prekmurske, koroške, primorske, škoda samo tau, ka je malo publike bilau. Lepau pa je, ka se na takšnji srečanjaj pevci leko drüžimo. Po večerji smo se ešče malo pogučavali s starimi prijateli, vküper zapeli kakšne pesmi. Na tej reviji, stera je letos bila 44., smo Porabci vcüj že dvajsti lejt. Vsakšo leto se srečamo v drugom kraji, v drugom rosagi. Hvala letošnjim gostitelom z Goričkoga. Vera Gašpar Foto: Gy. Bajzek Porabski slovenski penzionisti smo 21. majuša romali k Mariji vnebovzeti v Turnišče. Na leto več gezero prauškarov pride na te lejpi kraj, da bi se priporočali Mariji, ji povedali svoje želje, prošnje. Mladi župnik Robert Brest so bili trno prijazni, lepau so nas gorprijeli. Že pet lejt slüžijo v tej fari, cerkev so znautra dali lepau obnoviti. Na glavnom oltari se bleščijo pozlačeni kipi (szobrok), Marija z malim Jezušom v naročji, kauli so sveci in angeli. Kak smo zgučani bili, v 12. vöri se je začnila sveta meša, stero so slüžili domanji župnik g. Brest, romarji smo pa spejvali. Gospaud župnik so po svetoj meši pokazali nam staro cerkev, škoda, ka so freske že v slabom stanji. Gospaud župnik so nam za slobaud dali kejpece pa z nami vred zapeli. Za vse to njim Baug plati. Eštje pred svetov mešov smo se pelali v Dobrovnik v Tropski vrt, gde smo vidli čüdovite sorte orhidej in dosta drugoga cvetja. Tü smo se mogli raztalati na dva tala, ka za dva busa lidi nejga mesta. Zatok so se Števanovčani pa Varašanci pelali v Nedelico, pogledat muzej, Seničani pa Sakalovčani so pa ostali v Dobrovniki. Potistim smo se pa zamanili. Rojstna iža Štefana Kovača, narodnega heroja, je v Nedelici lepau obnovlena. Cimprana pa s slamov pokrita iža je bila postavlena 1877. leta. V njej je do 1968. leta živela Verona Kovač. Leta 2000 je Štefan Kovač, ml., steri je do svojoga šestoga leta živo v tej iži, dau vküper z žlatov obnoviti domanjo ižo. Popodnevi sta se obadva busa že vküper pelala k Bukovniškomi jezeri (tó). Te kraj dosta lidi gorzišče zavolo energetski točk (energiapontok), stere pomagajo pri razni betegaj. Tü nas je že dež sprvajo, zatok smo se nej dugo zadržavali. Z našim vodnikom gospaudom Darkom Horvatom, steri nas je vodo od zazranka mau, smo se napotili v Šalovce, gde so nas v gostišči »Pri Rudiji« čakali z obedom. Pa ranč tak nas je čako naš dugoletni harmonikaš Lajči Nemec tö. Gda smo staupili z busa, je že igro. Po obedi, steroga so nam trno brž gorznosili, so se tej mlajši penzionisti zavrteli, hvala Baugi se ešče ne vidi na njij, ka so v penziji. Lepo se zahvalimo gospéj sekretarki Slovenske zveze Klari Fodor pa predsednici našoga društva Elviri Mešič, da sta s pomočjauv šalovski penzionistov zorganizirale program toga dneva. Nam, starejšim dobro spadne, če smo na stara lejta leko vküper z znanci, nekdenešnjimi sodelavci. Baug daj, da bi eške dostikrat leko bili v takši lejpi krajaj, se vküper veselili in B.D. Marijo častili. V srci bogatejši smo se srečno in veselo vrnili domov. Vera Gašpar Foto: M. Ropoš Antal Rogán je vodja poslanske skupine FIDESZ-a Z 2. junijem je Porabec Antal Rogán postal vodja poslanske skupine provladnega FIDESZ-a, zamenjal je Jánosa Lázárja, ki bo v rangu državnega sekretarja vodja kabineta premiera Viktorja Orbána. Antal Rogán se bo zaradi nove funkcije odpovedal mandatu v glavnomestni skupščini, bo pa ostal župan petega okrožja Budimpešte, kakor tudi predsednik gospodarske komisije v parlamentu. Po izvolitvi je Rogán izpostavil, da se je koncentrirala poslanska skupina v zadnjih dveh letih na probleme države in da kljub gospodarski krizi ni pozabila, da je od volivcev dobila pooblastilo za reorganizacijo države. Potem se morajo poslanci vladne stranke osredotočiti na probleme navadnih ljudi. V parlamentu si želi debate na podlagi trezne pameti. Na Madžarskem vsak deseti otrok živi v relativni revščini Po podatkih UNICEF-ovega raziskovalnega poročila, ki je razkrilo razsežnosti prikrajšanosti in stopnjo revščine otrok, živi na Madžarskem vsak deseti otrok v relativni revščini. Poročilo pristopa k ugotavljanju obsega revščine otrok na dva načina. Prvo merilo je indeks prikrajšanosti otrok. Otrok je prikrajšan, če mu manjkata dve ali več izmed 14-ih osnovnih dobrin, med katerimi so trije obroki na dan ali dostop do interneta, nekaj knjig doma, igrala doma ali lastni kotiček, kjer lahko napiše domačo nalogo. Najvišjo stopnjo prikrajšanosti najdemo v Romuniji (72,6 %) in Bolgariji (56,6 %). Madžarska je na tretjem mestu 31,9 odstotka. Drugo merilo je stopnja relativne revščine in predstavlja delež otrok, ki živijo pod pragom revščine v posamezni državi. Stopnja relativne revščine otrok je po pričakovanjih najnižja v skandinavskih državah in na Nizozemskem, kjer znaša približno 7 %. V to skupino se uvršča tudi Slovenija, kjer je stopnja relativne revščine otrok 6,3%. Na Madžarskem je stopnja relativne revščine otrok 10,3 %. Mešani pevski zbor A. Pavel na grajskom dvorišči V cerkvi v Turnišči so meli penzionisti mešo Ogledali so si Tropski vrt v Dobrovniki tö Mujs moraš nika delati, če tü škeš živeti Tamaš Grebenar z Gorejnjoga Senika je nikdar nej sto vö iz vesi titi, kak pravi, ranč si je nej zmišlavo na tejm. Njemi je na Seniki celau dobro, sploj pa že zdaj, gda se je že oženo, pa si je zozido kučo. Tamaš, ranč kak oča pa starejši brat, se je tö za tišlara vönavčo, pa delo štirinajset lejt. Zdaj je tau pistiu pa nika cejlak drügo začno delati, dapa od tauga de on pripovejdo zdaj. - Tamaš, ti si nikdar nej zmišlavo na tejm, ka vö iz vesi bi üšo? »Nej, tau je mena venak nikdar nej na pamet prišlo, ka bi ge vö iz vesi odišo. Istino, tau sem tö nej brodo, ka mo kučo zido, zato ka sem vsigdar tak mislo, ka doma ostanem. Sestra pa bratje so vsi meli že kuče, mati je sama doma, zaka bi te inan üšo. Te gnauk je prišla ta ideja, ka bi bilau, če bi leseno kučo zidali, pa smo te tak vcujstanili zidati.« - Tau je potistim bilau, ka si se že oženo? »Nej, prvin sva začnila zidati, pa samo potistim sva se zdala.« - Zaka sta ranč leseno kučo zidali? »Vejn zato, ka iz cügla zozidani že dosti geste, če od tisti ne zozidaš baukšo, kak oni majo, te si že dojzaostanjeni. Zato smo pa te leseno zidali, ka tašo v vesi eške niške nejma. Drügo pa tau, ka sem ge tišlar pa brat tö, pa tau se je dosta štelo, zato ka dosta vse smo sami leko napravli.« - Zdaj že vejš, kelko dela je tau, iz lesa kučo zidati. Če bi znauva začno pa bi lesena bila? »Iz lesa bi delo znauva, samo dosta vse bi ovak delo, dapa leko povejm, ka eške mi je nej žau, ka sem leseno kučo zido. Zdaj če bi eške gnauk zido, te bi že ge nej delo, bola bi samo tanače davo.« - Oča so tišlar bili, brat je tišlar, pa ti si tö za tišlara üšo, zaka? »Tau vejn vrag ne vej, zaka sem se za tišlara včijo. Vejn zato, ka se mi je povidlo, da sem doma pomago, potistim sem pa gorprišo, ka s tejm peneze tö leko slüži. Drügo pa tau, ka si tü vsigdar na toplom, pod strejov, nej kak tisti, štere snejg ali dež pere.« - Dosta dela maš kak tišlar? »Dela je dosta, zaman vsigdar več tišlarov je, zato ka mladi že ne delajo. Gda šaulo skončajo, te dejo v Opel ali v kakšno drügo fabriko delat.« - Ti si kama üšo delat, gda si šaulo zgotauvo? »Ge sem v Varaš k Šimon d.o.o.-ji üšo delat, tam sem se dosta vse navčo, zato ka zvün škrinje smo vsefele delali.« - Gde si se več navčo doma od oče ali pri Šimon d.o.o.-ji? »Pri Šimoni, zato ka doma smo vse bola tak po starom delali, pri d.o.o.-ji pa vse bola z nauvo tehnikov. Zdaj že ge taša tehnika tam, ka se več ge na rezmejm vcuj, tau že bola tisti mladi delajo, šteri se bola razmejo k računalniki. Ka računalnik dela, tisto je bola genau gé, dapa vse ne moreš z računalnikom naredti. Ka se ročno dela, tisto je zato lepšo pa bola poštüvaš tö. Mašin ti zvrta, pa zdejva, pa künja gotova, ranč ti nika nej trbej zmišlavati. Dapa če v računalnik lagvo nutnapišeš, te on lagvo napravi.« - Na Seniki so se vsigdar bola v vesi ženili, pa ti si ženo tö iz vesi vöodbrau. Leko zato ka mate folkloro, pevski zbor pa so se mladi tam bola leko sparali? »Tau gvüšno, ka dosta je bilau, šteri so se tak spoznali, dapa müva sva nej plesala pa nej spejvala, pa itak sva vküpprišla. Vejn zato, ka paulak sva bila doma, če sva vö na okno gledala, te sva se vidla.« - Dočas sta se gladala, ka sta na konci vküpprišla. »Na srejdi sva pa kučo zidala.« - Kak tau, ka ranč tam? »Na brgej smo steli zidati, zato ka tam lesena kuča bola kaže kak na raveni.« - Kak tau, ka si ti nej pleso pa nej spejvo? »Kak bi, če glas neman pa noge tö neman vcuj, ka bi pleso. Edno ka mam, tau so lampe, zato se pa fejst rad lutke špilo, gda sem eške v osnovno šaulo odo. Ranč zdaj sva se pogučavala z ednim, šteri je tö lutke špilo, ka bi najger bili, če bi eške znali tau lutkovno igro tazašpilati ali nej.« - Zaka ne sprobata? »Venak če bi gnauk taprešto, tak mislim, ka bi znau. Najbola pa bi tak šlau, če bi tisti film leko vido, ka so nas snemali pred dvajstimi lejti. Lutke bi eške vejn zato nin najšli v šauli na paudi, če so nej taspaukali.« - Tišlarsko slüžbo si tam njau, pa si nazaj v ves prišo delat k Razvojni agenciji Slovenska krajina. Ka maš tam zdaj za delo? »Zdaj te par mejsecov, ka sem začno, nika drügo sem nej vido samo trnje, zato ka vöpucam tisto parcelo, gde baude vzorčna kmetija. Tam je tašo trnje bilau, ka si ranč skaus nej vido, samo grmauvge.« - Nej se ti je vnaužalo, gda si cejli den samo trnje vido? »Nej, zato ka sem znau, ka drügi den, pa of keden mo tö samo trnje vido. Te gda sem tau delo, se je nej smelo kürti za volo süče, zdaj gda je že vse zeleno, zdaj še te küpe tö moram vse tazakürti. Zdaj je trnje že sfalilo, zdaj pa dolapucan tiste njive pa tranke, gde de se kosilo pa oralo. Ka leko, tisto s traktorom zmulčam, dapa dosta tašo je, ka v na-jemi mamo, ka sprvoga samo z motoržagov leko se dolaspuca, zato ka tak je že vse gorzaraslo. Sedemnajset, osemnajset hektarov mamo vsevküp, ka se mora spucati, tak ka de se leko delalo. Tak ka tau leto mi nej trbej zmišlavati, ka mo delo.« - Znau si ti s traktorom delati ali tü si se navčo? »Doma mi mamo traktor, pa dosta sem delo z njim, istino, nej tak velki kak te, steroga razvojna agencija ma. Dapa kak pravijo, traktor je traktor, k dobroma se naleki vcujvzemeš. Tau nemo gučo, ka fejst, de pa dobro de, zato ka tašoga ipa, če ga fejst vališ, te drügi den stane.« - Zdaj če te osemnajset hektarov vred vzemeš, tü na Seniki, tau de se že zato vidlo v vesi, nej? »Od tauga de gvüšno lepša pokrajina, sploj pa zato, ka mi smo zvekšoga vse tiste tranke vzeli v najem, šteri so vse vküpzaraškeni bili.« - Mislo si, ka gnauksvejta eške pavar baudeš? »Ge tak mislim, ka mujs moraš nika delati, če tü škeš živeti na Seniki, ovak ti trnje vse nutzaraste v okne. Zaman, če nega mare v vesi, te tranki tak zarastejo. Vüpam, ka ta vzorčna kmetija (mintagazdaság) dobro pelda baude, za tau, ka leko se eške, pa splača se krave držati. Če se tau posreči, te več krav baude v vesi, bola de se kosilo pa ves tö lepša baude. Karči Holec Mladi Gorenjeseničar Tamaš Grebenar, steri rad živi v svojoj vesi Traktor Razvojne agencije Slovenska krajina, stera de v projekti Upkač čistila pa kosila travnike OTROŠKI KOTIČEK IZLET V SLOVENIJO PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Učenci in učitelji DOŠ Števanovci smo se 25. maja zjutraj ob šestih napotili na dvodnevni izlet v Slovenijo. Bili smo radovedni, kaj vse bomo videli in kakšna pot nas čaka. Program je bil zelo premišljen in zanimiv. Na začetku bi se radi zahvalili višji svetovalki za porabsko šolstvo Valeriji Perger za organiziranje in finančno pomoč, hvala Violeti za turistično vodenje in šoferju Robiju za varen prevoz. Naša pot je najprej peljala do Postonjske jame, kjer smo bili okrog druge ure. Ogledali smo si največjo jamo klasičnega krasa. Peljali smo se 3500 metrov z jamskim vlakom, peš pa smo hodili okrog 1700 metrov. V jami smo videli vse, kar je podzemskega, na veliko in na drobno: od vrtov filingransko tenkcenih stalaktitov in sigastih zaves do velikanskega stalagmita iz 1400 kubikov sige, od velike podzemne koncertne dvorane do nenavadnega močerila, človeške ribice, ki lahko živi v večni temi. Pot smo nadaljevali proti Lipici, kjer so nas že čakali. Svetovno znana šola jahanja se nahaja sredi zelene oaze kraškega ozemlja. Leta 1580 jo je dal zgraditi avstrijski knez Karel II. Danes Lipica nadaljuje 400-letno tradicijo vzrejanja znamenitih belih konj-Lipicancev. Ogledali smo si kobilarno, male žrebce, razstavo in predstavitev. Tudi hleve smo si lahko ogledali. Mnogo zanimivih informacij in podatkov smo dobili. Lipikum-kviz z delovnimi listi smo morali izpolniti in s tem smo se veliko naučili. Na predstavitvi, ki je trajala okrog eno uro, so pokazali, kaj vse znajo ti inteligentni konji, kako jih jahajo in vozijo kočije. Večer smo zaključili na slovenski obali, okrog pol sedmih smo se pripeljali v hotel Belveder v Izoli. Ob sedmih nas je čakala večerja, po večerji smo šli k morju. Naši učenci so se zelo veselili, da so lahko stopili v vodo. Naslednji dan po zajtrku nas je pot peljala do Pirana. Med vožnjo smo si ogledali obalo, ceste, čudovito panoramo. Ob desetih nas je čakala ladja, ki je z nami zaplula na morje, od koder smo videli lepe hotele, stara skladišča, hrvaško mejo, soline, polotok Savudrija in nasade školjk. Pred kosilom smo imeli kratek sprehod po Piranu. Videli smo Tartinijev trg in rojstno hišo skladatelja, ostanke obzidja, župnijsko cerkev svetega Jurija in Benečanko. Po kosilu smo se še ustavili malo v Kopru in s tem se je zaključil naš dvodnevni izlet. Zvečer ob osmih smo prispeli domov v Porabje. Z zelo lepimi doživetji in spomini smo prišli domov. Še enkrat hvala vsem, ki so nam pomagali pri organiziranju tega izleta. Agica Holec ravnateljica DOŠ Števanovci Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Fude, kak vsikše druge fude Veseli fudaš je malo enjo z muziko. Že skur eno vöro je vleko svoje fude. Malo si trbej spočinouti. Gostüvanjčarge so si v gümli dola vseli. Pa so že čakali tö, ka de njim gostüvanje tadale gor držo. Zdaj več nej z muziko. Čakali so na njegvo pripovejdanje. Depa, najprva si je vgrizno falat mesa pa si ga doj splavo s soudo. Samo si je eške lampe oblizno pa je že začno tö. »Leko mi vörvlete ali pa tö nej. Kak stoj šké. Depa, tak je bilou, kak vam povejm,« je vsigdar gnako začno. »Tou je bilou v ednom nej najbole velkom pa nej najbole malom varaši. Njegvo menje sam že davnik pozabo. Tam sam biu s svojo indašnjo bando. Vsi so se že davnik rastepli po cejlom svejti. Samo ge sam doma ostano. Na, igrali smo v ednoj velkoj krčmej. Na, neje ranč krčma bila, tou je bila velka, velka, najvejkša restavracija, ka sam je gda svejta vido. Nut pa lidi … Nut pa lidi, ka se ji je nej dalo prešteti. Vejn ji je bilou za stou takši gostüvanj, kak je gnešnje. Ja, pa vsi so geli, pili pa vsefelé guče so držali. Mi smo pa kuman čakali, ka gora stoupimo, ka začnemo igrati. Pa se je tou zgodilo tö. Vrezali smo prvo nouto, lidgé so tak včasin začnoli plesati. Pa smo po tistom tak igrali, ka se mi je vö iz fud že vse kadilo. Ja, najbole za istino, ka so se tak gor segrejle. Ka je mali?« je tak malo čemerasto pogledno pojbiča. »Če ne vörvleš, nej trbej poslüšati.« Pojbič je samo na velko začno klumati. Je začno klumati, aj veseli fudaš samo tadale guči, aj se dola ne stavi. »Kak povejdano, fude so vroče bile skur kak pekeu. Brž smo zgrabili vejdro vode pa je ladili z vodou. Kuman, kuman smo je razladili. Na, po tejm je trbelo dale igrati. Kcuj k meni je stoupo eden možakar. Leko bi pravo, ka je biu moji lejt. Malo me je gledo pa pravo, ka un s seuv ma svoje fude. Vcejlak nouve pa vekše od moji. Leko mi je posoudi, če škem. Te mi je pa dun pokaži, ka vidin tou tvojo čüdo, sam njemi pravo. Prineso ji je. Povejm vam, ka sam takši fud eške nej vido. Vido sam je, depa, samo na reklami. Pa sam si je že trno dugo želo. Depa, pejnez nigdar nej bilou zavolé. Potegno sam je gnouk. Boug moj, kak se je lepou čülo. Potegno sam je ške gnouk. Boug moj, kak bi angeli popejvali. Tisti možakar pa me je gledo, ka na vse tou povejm. Samo sam ga pogledno pa njemi pravo: Fude, kak vsikše druge fude. Možakar me je tadale samo gledo, nika je nej na tou nazaj povedo. Zatoga volo sam ge gučo tadale: Depa, moje so zato dun boukše. Na, po tejm je un začno gučati. Proso me je pa li proso, naj fude vöminiva. Aj, njemi ge svoje tadam, un pa meni svoje da. Gvüšno, ka sam nej brž biu za tou. Nin za pou vöre sva si v roke vdarila. Tak sam doubo te fude, ka eške zdaj na nji igram. Ka je bilou s tisto mojo staro pajdašico? Ka ge vejm. Leko, ka je na drugi den že raznok spadnola. Ovak, si brodim, ranč ne more biti. Če pa se je tak segrejla, ka smo jo mogli z vodou polejvati. Ja, ja, tak je tou bilou pa nikak ovak nej,« si je oblizno lampe pa že potegno fude. Miki Roš MLAŠEČI KAUT OGLAS PETEK, 08.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, RAZVEDRILNO-POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 NOČKO: J.W.GRIMM: TRNULJČICA, OTR. SER., 10.30 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 10.50 (NE)POMEMBNE STVARI, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: ENAKOST V RAZLIČNOSTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.55 MARČI HLAČEK: KONJI, RIS., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 BALI, RIS., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER 2012, 21.25 ANSAMBEL ANTONA BIRTIČA - BENEŠKI FANTJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PETEK, 08.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.55 IRAK: ZGODBA O ŽENSKAH, DOK. ODD., 13.45 OSMI DAN, 14.15 IZVIR(N)I, 14.45 MINUTE ZA ..., 15.15 ČRNO-BELI ČASI, 15.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.05 KNJIGA MENE BRIGA, 16.25 RAD IGRAM NOGOMET, 17.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 17.50 POLJSKA : GRČIJA, PRENOS IZ VARŠAVE, 20.35 RUSIJA : ČEŠKA, PRENOS IZ WROCLAWA, 23.00 POLJSKA : GRČIJA –VRHUNCI, 23.15 RUSIJA : ČEŠKA – VRHUNCI, 23.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.55 PONOVNO SREČANJE, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 09.06.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: PRAV ČRKA A V AJDOVŠČINI, 7.20 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 7.40 VOLK IN KOZLIČKI, LUTK. IGRICA, 8.15 RISANKA, 8.25 BINE, LUTK. NAN., 8.45 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 9.30 PALČEK DAVID, RIS., 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.40 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 10.55 2012, LETO NIČ, NIZOZ. NAD., 11.25 NAJBOLJŠI NA ŠVEDSKEM, ŠVED. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 16.00 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 IDEJE 30 LET KASNEJE - ANDREJ ŠIFRER S PRIJATELJI IN ZA PRIJATELJE, 21.55 PRISLUŠKOVANJE, AM. FILM, 23.45 POROČILA, 0.15 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.55 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA, DOK. SER., 1.45 OZARE, 1.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 09.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 SLOVENCI V ITALIJI, 7.40 POGLEDI SLOVENIJE, 9.05 POSEBNA PONUDBA, 9.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: POLJSKA : GRČIJA, 11.25 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SVETOVNI POKAL, 13.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: RUSIJA : ČEŠKA, 14.45 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M), SLOVENIJA : PORTUGALSKA, 17.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 17.50 NIZOZEMSKA : DANSKA, 20.35 NEMČIJA : PORTUGALSKA, 23.00 NIZOZEMSKA : DANSKA – VRHUNCI, 23.15 NEMČIJA : PORTUGALSKA – VRHUNCI, 23.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KANADE - KVALIFIKACIJE, 0.15 NA LEPŠE, 0.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 10.06.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 ALPSKI VEČER 2012, 15.05 DAISY MILLER, AM. FILM, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - ALEKSANDER KROŠL, 18.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - MRAČNE SKRIVNOSTI, ANG. NAN., 21.30 VEČERNI GOST: BARBARA BIZOVIČAR, 22.20 POGLED NA ..., DOK. SER., 22.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.00 POROČILA, 23.40 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.15 IGRALCI BREZ MASKE - ALEKSANDER KROŠL, 2.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.50 INFOKANAL NEDELJA, 10.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.05 MINUTE ZA ..., 7.40 GLOBUS, 8.15 SLOVENCI PO SVETU, ODDAJA TV MARIBOR, 8.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.15 TURBULENCA, 9.50 GLASBENA MATINEJA: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN ANTON NANUT, 10.55 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SVETOVNI POKAL, 12.00 ŽOGARIJA, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 13.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.20 NIZOZEMSKA : DANSKA, 15.10 NEMČIJA : PORTUGALSKA, 17.50 ŠPANIJA : ITALIJA, 20.10 ŽREBANJE LOTA, 20.35 IRSKA : HRVAŠKA, 23.00 ŠPANIJA : ITALIJA – VRHUNCI, 23.15 IRSKA : HRVAŠKA – VRHUNCI, 23.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KANADE, PRENOS IZ MONTREALA HD, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 11.06.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, 10.15 RISANKA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: MEHURČKI, 10.40 NOTKOTI, LUTK. NAN., 11.00 TOMAŽEV SVET, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM PAJČEVINA, 16.20 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.30 RIBIČ PEPE: ALI KAKADUDUJI LETIJO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: ANDREJ MEDVED, MAJA VIDMAR, MARCELLO POTOCCO, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.20 IRSKA : HRVAŠKA, 15.10 ŠPANIJA : ITALIJA, POSNETEK IZ GDANSKA, 17.50 FRANCIJA : ANGLIJA, 20.10 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.35 UKRAJINA : ŠVEDSKA, 23.00 FRANCIJA : ANGLIJA – VRHUNCI, 23.15 UKRAJINA : ŠVEDSKA – VRHUNCI, 23.30 L ... KOT LJUBEZEN, SLOVENSKO-ČEŠKI FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 12.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: OSEBNA ČISTOČA, LUTK. ODD., 10.50 RIBIČ PEPE: ALI KAKADUDUJI LETIJO, 11.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM PAJČEVINA, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: NOČKO: TRNULJČICA, 11.35 CIAK JUNIOR: SMS, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.20 PISAVE: ANDREJ MEDVED, MAJA VIDMAR, MARCELLO POTOCCO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.30 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 ŽANOV SVET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 KLIC Z GORA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 AMERIKA, ZGODBA O ZDA, DOK. SER., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 12.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.20 UKRAJINA : ŠVEDSKA, 15.10 FRANCIJA : ANGLIJA, 17.50 GRČIJA : ČEŠKA, 20.10 ŽREBANJE ASTRA, 20.35 POLJSKA : RUSIJA, 23.00 GRČIJA : ČEŠKA – VRHUNCI, 23.15 POLJSKA : RUSIJA – VRHUNCI, 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 13.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: POKLICI, LUTK. NAN., 10.25 ODDAJA ZA OTROKE, 10.45 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.10 ZLATKO ZAKLADKO: BOROVNIČEVI KOLAČKI, 11.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 KLIC Z GORA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.35 POKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ZBEGANI, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.10 TURBULENCA, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL SREDA, 13.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.20 GRČIJA : ČEŠKA, 15.10 POLJSKA : RUSIJA, 17.50 DANSKA : PORTUGALSKA, 20.10 ŽREBANJE LOTA, 20.35 NIZOZEMSKA : NEMČIJA, 23.00 DANSKA : PORTUGALSKA – VRHUNCI, 23.15 NIZOZEMSKA : NEMČIJA – VRHUNCI, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.06.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ, 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 POTPLATOPIS: KRAVE, BOGRAČ IN ŠE KAJ, MLADINSKA NANIZANKA, 11.30 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA, DOK. NAN., 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 14.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 ŽOGARIJA, 13.20 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.20 DANSKA : PORTUGALSKA, 15.10 NIZOZEMSKA : NEMČIJA, 17.50 ITALIJA : HRVAŠKA, 20.10 ŽREBANJE DETELJICE, 20.35 ŠPANIJA : IRSKA, 23.00 ITALIJA : HRVAŠKA – VRHUNCI, 23.15 ŠPANIJA : IRSKA – VRHUNCI, 23.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.55 ZABAVNI INFOKANAL Hotel Lipa/ Porabje d.o.o. išče sodelavca/ko za delovno mesto trženje/ tolmačenje Naloge: • Pomoč pri delu poslovne direktorice, upravljanje z roki, administracija • Vzdrževanje stikov s partnerji, poslovna korespondenca v madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku • Projektni menedžment, PR, tolmačenje, prevajanje. Kriteriji: • Znanje slovenskega jezika na visoki ravni • Osnovna računalniška znanja • Precizno, natančno opravljanje dela s sposobnostjo reševanja problemov • Odlične spretnosti za komunikacijo in navezovanje stikov Ponujamo: • Stabilno delovno mesto na dolgi rok • Timsko delo v dinamični, mladostni ekipi Prijave s fotografijo pošljite na elektronski naslov: porabjekft@gmail.com Spominska stebra Emlékoszlop Az Országos Szlovén Önkormányzat „a szlovén anyanyelvi kultúra elszármazott megőrzőinek és átörökítőinek tiszteletére” 2012. augusztusára emlékoszlopot állíttat a következő felirattal: Akikért itthon már csak a harang szól – Sterin doma samo vözvonijo. - Szentgotthárd – Rábatótfalu városzrész temetőjében - a Kétvölgy ritkaházi településrészén lévő temetőben Amennyiben a fenti céllal azonosulni kíván, a következő számlaszámon támogathatja a kivitelezést 2012. augusztus 15-ig. Számlaszám: 11747068- 20021692 Hivatkozás: Kétvölgy-Ritkaháza Számlaszám: 11747068- 20021685 Hivatkozás: Szentgotthárd-Rábatótfalu Državna slovenska samouprava bo avgusta 2012 postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednjim napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól. - na pokopališču v Slovenski vesi in - na pokopališču na Verici. V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete do 15. avgusta 2012 z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Verica-Ritkarovci Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Monošter-Slovenska ves