List m v • lecaj LIV. i I 0 po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic4'. V Ljubljani 31. januvarija 1896. Vv Politiški oddelek. Nov volilni red za koroški deželni zbor. in graščaki, kakšna pravica je potem to, da imajo kmetje samo 14 poslancev, mestjani in graščaki pa skupaj 22?! Potem seveda se ni čuditi, da se delajo take postave, kakor jih želi mestna gospoda, kajti na Koroškem go- spcduje liberalna kapitalistična mestna gospoda, kar je Deželni odbor je izdtlal nov volilni red za koroški pravih grcfov, ti pa kot peto kolo za njo tečejo. lov- dežeini zbor. Náčrt, o katerem se ima še ta mesec skle- skih î gozdnih in pašnih zadevah pa spet mestni liberalci pati, ima v primeri z dosedanjim volilnim redim dve z graščaki potegnejo, ker jim je za kmeta malo mar. To glavni řprcmeiiibi: Do zdaj imel volilno pravico, ne bo bolje, dokler se kmetom ne da toliko poslancev j kdor plačal gld cesarskega davka; zdaj se pa pred- kolikor jih jim po pravici gre ; kadar pa to število po- laga, naj voli vsak, da le v mestih nekaj neposrednega slancev dobijo, imeli bodo dobro večino v deželnem zboru, davka plača, in vsak, kdor ima svojo iišo ali kočo. 2. Naj tedaj volilne okraje sučejo in predelujejo, kakor ho- Do zdaj so bile kmetske občine razdeljene na 7 okrájev, čejo, volilni red ostane vedno krivičen in nam zopern, in vsak t(h okrájev je volil po 2 poslanca. Zdaj se pa dokler kmetje nimajo več ko 14 poslancev. Kar zadene predlaga, naj se dežela (ra mest) razdeli na 14 vo- ta novi volilni red, ki ga je izdelal deželni odbor ? lilnih okrájev, kateri vsski naj voli po enega poslanca. se mu, da so ga liberalci naredili v svojo korist. vidi Ker Ti okraji so tako sestavljeni 1 Sodnije Pliberk in so po zadnjih volitvah slutili, da bodo po starem vo Kspla Scdnije Velikovec in Doberla ves. Sodnija lilnem redu propali najmanje v štirih od 7 okrájev, da Borovlje in od celovške sodnije občine: Žihpolje, Vetrinje tedaj zgubijo večino v skupini kmetskih poslancev in Kotmara ves, Hcdiše, Bilčoves in Vesica. 4. Od celovške enega deželnega odbornika, zato so rekli: „razdelimo vo-scdnije občine : Medgorje, Badiše, Grabštanj, Slov. Šmihel lilne okraje in naredimo iz 7 okrájev 14, morda se nam Tcmaž. Trdna ves Žrele Peter pri Celovcu i vendar posreči, da večino še obdržimo ali pa vsaj se- Bupert Martin Škofiče Poreče. Kriva Vrba Dole dežev u Po naši sodbi jih bo pa ta račun goljufal, morda ----^---7 ? - * ' a ' r Dhorše, Št. Jur, Gcspa Sveta, Št. Peter na Gori, Otmanje, so si s tem načrtom le sami jamo skopali. Scdnije Beljak in Božek klcšter in Trbiž. Od zgoraj Sodnije Paternion, Pod- naštetih 14 volilnih okrájev utegnejo nemški katoličani Sodnije Mohor Kotiče Sod zmagati v 1 in 14, Slovenci pa v 1 in To nije Kot, Zgornja Bela in Sovcdje Sodnije Greifun- bi bila že polovica sedežev in te skoraj gotovo pridobimo. burg Špital in Millstatt 10 Sodnija Trg (Feldkirchen) Ostalih 7 okrájev pa liberalcem nikakor ni gotovih. Ako in od celovške scdnije občini Dholica in Blatograd 11 nam bodo nemški katoličani res kaj pomagali, znamo Sodnije Staridvor Vid in Svinec 12 Sodnije Breže, Krka in Slovenci zmagati tudi v m » morda celo v okrajů. 13 Sodnija . 14. Lenart in nekaj občin od sod Špitálu, Trgu, Št. Vidu in Brežah pa ne bodo voljeni nije Wolfsberg. od sodnije Wolfsberg Sodnija Pavel in ostale občine liberalci, ampak nemški nacijonalci, ki vsaj v gospodarskih stvareh ne bodo vselej z liberalci glasovali. Slednjič Kaj mi k temu náčrtu pravimo? To je brž pove- še eno opazko. Da hočejo malim davkoplačevalcem in dano: nobena volilna preosnova ni za nič, ako ne po- kočarjem (bajtarjem) volilno pravico dati, tega ne storijo množi števila kmetskih poslancev. Kmetov roškem 300.000, mestjanov in graščakov pa na Koka kih iz „svobodoljubja" (liberalnosti), ampak zato, ker so taki ljudje odvisni od graščakov in fužinarjev in glasujejo, 60.000 ; kmetje tudi več ko dvakrat toliko davka plačajo, kakor se jim ukaže. Kdor tega ne verjame, vojakov dajejo pa gotovo desetkrát toliko, ko mestjani vprašat v Vetrinje, ali na Bistrico pri Svečah naj ali gre pa v Prevalje in Guštanj, ali pa v Črno, Káplo, na Rudo, v Ovbre itd. Od teh revnih ljudij pričakujejo liberalci pomoći, zato jim hočejo dati volilno pravico tudi za deželni zbor, ker so se pri občinskih volitvah tako pridno in ubogljivo obnašali. Nemški nacijonalizem in avstrijsko domo- ljubje. Poslednja leta se večkrat sliši, da se v nemškona-rodnih krogih vrše protiavstrijske demonstracije. Posebno so pa taki dogodki na dnevnem redu v nemškem Gradcu* Ko je bila petindvajsetletnice obstanka nemškega ce-sarstva, je bila v Gradcu zopet podobna slavnost. Upokojeni profesor Aurelij Polzer je imel pri tej priliki slavnostní govor, v katerem je poniževal Avstrijo in povzdi-goval Prusijo. Vládni zastopnik je razpustil shod, na katerem se je blatila naša slavna država. Pomenljivo je vsekako, da je proti Avstriji zabavljal profesor, ki dobiva avstrijsko pokojnino. Seveda Nemci so bili zaradi raz-pusta jako razžaljeni in interpelovali so v deželnem zboru namestnika štajerskega, ki je jim seveda dal primeren odgovor. Tudi pritožili so se proti razpastu. Podobne slavnosti bile so tudi drugod, ali so go-vorniki znali svoje pravo mišljenje nekoliko bolj prikrivati, ali je pa vladni jzastopnik bolj prizanesljivo postopal. Že to je znamenito, da avstrijski Nemci proslavljajo vse važnejše dogodke v Nemčiji. Će Bismarck proslavlja kak jubilej, proslavljajo ga tudi avstrijski Nemci, proslavljajo se v Avstriji pruske zmage, rojstni dnevi nemškega ce-sarja. Vse to kaže, da Nemci Avstrijo zmatrajo že za del nemške države. Kaj bi rekli Nemci, ko bi mi Slo-vani slavili vse podobne ruske slavnostně dneve, častitke pošiljali ruskim državnikom in generalom. Po vseh nem-ških listih bi se pisalo o slovanském veleizdajstvu. Pri vojaščini tudi že spoznavajo, da ta nemškona-rodni duh se ne vjerna z avstrijskim domoljubjem. Vo-jaško častno sodišče je vzelo trem rezervnim častnikom častniško dostojanstvo, ker so se udeležili priprav za nemškonarodne slavnosti. Nemškonarodni listi kriče že o preganjanju nemštva v Avstriji. Krivično bi pa bilo, ko bi krivdo izvračali na nemško narodno stranko samo. Ta stranka je le plod napačne politike avstrijskih vlad. Skoro vse vlade, kar smo jih imeli od začetka do danes, so na vso moč po-speševale nemštvo in ovirale razvoj slovanstva. Kdor se je kazal Nemca, je imel v državni službi avstrijski upanje, da bode hitro napredovah Tako se je nemško-narodno mišljenje zaneslo mej uradniške kroge. Profe-sorji, ki so v šoli gojili nemškonarodno mišljenje s pa-čenjem zgodovine, bili so pri vladah v milosti. Ni čuda, če se je mladina navzela potem nemškonarodnega daha. Glavna krivda za take žalostné dogodke zadeva nemško-liberalno stranko in vlade in višje uradnike, ki so pripadali tej stranki. Mišljenje nemških liberalcev je bilo od nekdaj popolnoma jednako, kakor je sedanje mišljenje nemškonarodne stranke, samo da ga je znala malo pokrivati z avstrijskim domoljubjem. Slovani so večkrat po svojih glasilih opozarjali na slabe nasledke take politike, ali odločujoči krogi se zato niso změnili. Tacih pojavov bi dandanes ne bilo, da se je v Avstriji bolje gojil pravi avstrijski duh, v katerem je izražena tudi narodna jednakopravnost, če bi že v šoli se bilo otrokom vcepila, da se vsa zgodovina ne suče okrog Nemcev, temveč so vsi avstrijski narodi deležni slavnih činov avstrijske države, in če bi se ne bilo govorilo le o nemški kulturi, temveč tudi kaj povedalo o napredku druzih avstrijskih narodov, da bi bili tudi nemški otroci vedeli, da Čehi na pr. v kulturi nikakor ne zaostajajo za avstrijskimi Nemci. Ob jednem naj bi se pa bila gojila povsod stroga narodna jednakopravnost, pospeševalo tudi slovansko šol-stvo. Tako bi se ta nemškonarodni duh zlasti v meše-vitih deželah ne bil tako razvil, kot se je pa sedaj. Najhujše se vspodbuja tak nemškonarodni duh s politiko, kot smo jo doživeli s celjsko dvojezično gimnazijo, ko se je stvar odlašala, da so jo Nemci lahko izkoriščali za agitacijo. Ko bi se slovenske uzporednice bile v Celju kar otvorile, ko so se v Mariboru obnesle in bi se bilo Nemcem kar povedalo, da nimajo misliti, da imajo kako večjo pravico v Avstriji, kakor drugi narodi, pa bi nemška ošabnost ne bila tako zrasla in bi se danes ne upali Nemci prirejati prusofilskih slavnosti. Če tudi nas veseli, da so višji krogi spoznali ne-varnost, ki se skriva v nemškonarodnem gibanju, vendar ne moremo odobravati policijskih naredeb proti temu gibanju. Z vazpustom shođov še ni prav nič doseženega, s tem tudi ne, ako se nekaterim rezervnim častnikom od-vzame častništvo. S tem se bode le to doseglo, da se bodo nemškonarodne slavnosti malo previdneje prirejale, da se bodo za take shode razpošiljala vabila na imena se glaseče, da vladni zastopnik ne bode nngel blizu. Možje, ki so rezervni častiiki, bodo malo previdnejši, zato bodo pa drugi toliko glasnejši. S policijskimi nared-bami se nobeno gibanje ugonobiti ne da. Jedino pravo sredstvo proti temu je, da se bolje podpira slovanski živelj v Avstriji. Čim Rrepkejši bode slovanski živelj, tem manj se bode košatilo nemštvo. Vpelje naj se popolna narodna jednakopravnost, pa bode kmalu konec nemškonarodnemu gibanju, to tem prej, ker je to gibanje najsilnejše v meševitih deželah. Ko bodo Nemci videli, da niso nič več kakor druge narodnosti, da nimajo nobenemu zapovedovati, pa bode zginila njih sedanja preširnost, zginile bodo prusofilske slavnosti, ker bodo dobro čutili, da meševita Avstrija je za Veliko Nem- čijo vedno izgubljena. Vedeti je treba, da se podpira prusofilstvo v Avstriji iz Prusije same. V Berolinu še vedno goje nade, da kedaj razširijo državo do Trsta. Če se pa v Avstriji okrepi slovanski živelj, bi pa tudi v Prusi ji opustili to misel, kajti nikakor bi ne želeli pridobiti na milijone za-vednih Slovanov, katerih bi ne bilo moč več potujčiti, 43 ker bi vedno gledali, da se odtrgajo od Nemčije. Če se Bolgarija. Knez Ferdinand se mudi te dni v Rimu. očitno pokaže, da so glavni živelj v naši državni polovici Uprosil si je avdijenco pri papežů, da se z njim posvetuje o Slovani, pa bodo Prusiji zginili skomine po avstrijskih prestopu svojega sina k pravoslavju Ministerski predsednik je pokrajinah in izpodrezane Avstriji. bodo korenine prusofilstva v Politični pregled. v sobranju naznanil, da Boris přeje prestopi k pravoslavju, kot se bo sobranje zaključilo. Neki angleški list celo ve po-vedati, da je ruski car obljubil biti kum Koburžanovemu sinu princu Borisu, kadar prestopi k pravoslavni veri. — Bol-garsko sobranje se bavi sedaj z novim kazenskim zakononom. Dosedaj so v Bolgariji še \eljali turški kazenski zakoni, ki Isterski deželni zbor so Slovenci ostavili. Slovenske pa pač niso prikladni za krščansko državo. interpelacije so se v zboru čitale le v prevedu, v slovanščini Rusija. Poroča se, da hoče car tik pred kronanjem pisani predlogi se pa niti prečitali niso. Vladni zastopnik je svojim izdati ukaz, po katerem se bode zelo razširila svoboda pa to mirno gledal in na slovansko interpelacije celo italijanski v Rusiji. Temu poročilu nasproten je ukaz carjev, katerega odgovarjal. Ko je većina zavrgla volitev slovanskih poslancev lavno priobčujejo listi. Ukaz opominja ljudstvo, da po moči Jenka in Mandića, dasi je vladni zastopnik odločno zatrjeval, skrbi za to, da se vse nameravane slavnosti ob kronanju vrše da je njiju izvolitev popolnoma postavna, so slovanski poslanci v najlepšem redu, da se na ta način pokaže svetu, kaj vse spoznali, da v Port ču nimajo ničesa iskati in so ostavili de- premore mogočna Rusija. V tem ukazu se pa tudi prosi Vse- želni zbor. To postopanje so pa pojasnili osrednji vladi Ba- mogočnega, da bi utrdil vlado rusko in jo vodil po stopinjah déni ni nic posebno zadovoljen, da Rinaldini ni proti Itali- nepozabnega ranjkega cara, čegar življenje in delovanje v ko- janom pokazal vfčje odloČoosti in govori se, da se utegnejo v rist drage domovine, mora biti vedno svitel vzor ruski vladi. kratkem izvršiti važne premembe na Primorskem. V goriškem deželnem zboru so Italijani stavili predlog, naj se vlada pozivlje, da se osnuje italijan^ko vseuČi-lišče v Trstu. Slovenski poslanci bodo seveda glasovali proti Iz tega sledi, da hoče car vstrajati pri načelih svojega očeta, ni dal svobodě svojemu narodu. Italijani v Afriki. Trdnjavo Makale, v kateri so Abesinci tako trdo držali italijansko vojsko, je ta zapustila, temu predlogu. Zastran slovenske šole v Gorici se je zopet Znano je, da je sovražnik zaprl vso vodo italijanskim vojakom, stavilo vec inteipelacij od oběh stranij. Z vladnim neodločnim Vendar so mislili, da bodo prodrli zmagonosno iz trdnjave, a postopanjem niso zadovoljni niti Slovenci niti Italijani sila jih je ukrotila, pomankanje vode in izgubitev vsakega Državni zbor snide se Še dne 18. februvarija in upanja na zmago jih je prisilila, da so poprosili pri Abesincih bode zboroval do konca maja, potem se bodeta pa sklicali de- za svoboden odhod. Ta se jim je tudi dovolil. vsem so legaciji, letos zborujeta v Budimpešti. V pomladnem zase- Italijani sprevideli, da ne bodo nič opravili v Afriki. Jim je danju bode državni zbor řešil volilno reformo, proti kateri se že do tega, da se sklene mir. Uviděli so, da stroški vojske, pa pojavljajo že pomisleki celo v Galiciji. Spodtikajo se Po- če tudi bi zmagali ne bi bili v nobenem razmerju z dobičkom. ljaki nad tem, da v novi kuriji Češka imela 3 poslance Po drugi se pa tudi boje Abesincev, ker ti so močni in bro-vec kakor Galicija, dasi Galicija ima več prebivalstva kaker jijo do 60.000 vojskujočih mož, kateri so z vsem dobro pie- skrbljeni. Kakor stoje razmere danes, ni upati Italijanom na Namestnikom češkim je imenovan grof Couden- nobene vspehe v Afriki. Češka. hove, kateri je bil dosedaj deželni predsednik v Slezij Čehi se nimajo povoda veseliti tega imenovanja, pa tudi bati se je. Grof Coudenhove je dober uradnik, druzega pa nič. Vešč je obeh deŽelnih jezikov. Storil bode vse, kar mu bode veleval grof Badeni. On gotovo ne bode na potu sporazumljenja mej aft ftflferttftuikA «fe iteto. rfr. &&& ifi rfr rfc rfcrfr: rfc & rfr. ft ^ £ ...........................................................................................................TTTtt.ifc Čehi in vlado Češka adresa Odseku za sestavo češke adrese Náčrt novega obrtnega zakona Bolj předložil poslanec Kramař popolno izdelano adreso. Ker se adresa opira na češko državno pravo, so Nemci kar da se odsekovih sej ne bodo več udeleževali, ker v obnovljenje češkega državnega prava nikdar ne privolijo Češki Nemci přete, da ostavijo deželni zbor, ako se ne dovolijo narodne kurije. Njih pretenja se pa vlada preveč ne boji. Za izstop so se največ oglasili liberalci, a nemški kako omejila svobodo velikim kapitalistom, mešati se v nacijonalci so pa izjavili po svojih glasilih, da se bodo še rokodelstvo. II. če pregledujemo vladni načrt, tem manj nam ugaja. Njegove določbe bodo pač obrtnikom delale marsi-kake neprijetnostij, a varovale pa ne bodo rokodelca pred velikim obrtnikom. Vlada noče nič vedeti o tem, da bi __» m ' premislili. Liberalci pa ne bodo hoteli iz zbora, ko jih nacijonalci ne silijo. Predlog o narodnih kurijah bode najbrž ob- ležal v odseku. Vlada se čehov izrekla a siliti pa ne misli da taki spremembi deželnega reda pritrdijo in jih tudi utemeljevanju svoje predloge trdi, da skušnje kažejo, da poleg velikih obrtnij lahko obstoji tudi mala obrtnija. Po mnenju trgovskega ministra nič ne škoduje tovarna s 100 ali 200 delavci, ki izdeluje ne more Čehi pa pravjjo i da dokler se ne dovolijo narodne čevlje ali pa obleko, čevljarjem in krojačem. Seveda teh kurije v Sleziji in na Moravském, jih tudi na Češkem ne pri- nazorov je pač malo kedo. volijo vladi Dunaj ski liberalni listi jako razdraženo pišejo proti in pretijo z opozicijo nemških liberalcev v državnem Po vseh shodih se zahtevalo 5 da se naj tudi od zboru, a jim nikdo prav ne ver jame vladi delati opozicijo. da se upali zares tovarnarjev, ki se hočejo baviti z rokodelstvom V predarelskem deželnem zboru se je hotela raz- širiti volilna pravica Vladi pa stopnik se je izrekel proti temu. Poprej se mora rešiti dr zahteva dokaz zmožnosti. To željo je pa vlada popolnoma pre-zrla. Po njenem mnenju se od tovarnarja ne sme zahte-ni ugajalo in vladni za- vati dokaza sposobnosti, ker je njegov posel pri obrtu vse žavnozborska volilna reforma in še le po tem naj bodo deželni zbori volilne rede premenjavali. Badeniju se je menda zdelo, drugačen bavi ) da bode baš predarelskega deželnega zbora volilna reforma predaleč segala kakor posel navadnega mojstra. On se bolj s kupovanjem blaga in prodajo izdelkov, kak pa z delom samo. Delo vodijo delovodje, ki so se obrta iz- Po tem takemu tovarnarju ni treba dokaza zmož- učili 44 Barvene vezenine rade zgube barvo, če se pero Da nosti. Vidi se, da vlada pomena dokaza zmožnosti ne pozna, ali ga pa spoznati noče. Obrtniki ne zahtevajo se tej nepriliki v okom pride, se krompir olupi in zreže, ter tega dokaza zaradi tega, da bi kdo obrta ne začel, ki zaradi premajhnega znanja izhajati ne more, temveč dene v vodo, v kateri se bodo prale. Ta zoaes se potem po stavi na kak hlađen kraj. Na vsak liter vode vzame se pet zaradi tega, da bi se ljudje, ki niso od rokodelstva, v ro- krompirj V tej vodi se potem vezenine lahko opero brez mila in brez gorke vode. Naposled se izplaknejo še v čisti kodelstvo ne mešali in škode delali. Vladno opravičenje, mrzli vodi. Barva se pri tem najmanj poškoduj da se je opustil za tovarnarje dokaz sposobnosti, pač povsem podobno, kakor bi kdo potegoval se, da se komu če prizna odvetništvo, ki se pa odvetništva ni učil, če morda KmetijstVO. ima dotičnik dovolj denarja, da bi imel popolnoma spo- sobnega jurista za vodjo pisarne. Tu se tudi lahko reklo, čemu mora sam imetnik pisarne dokazati dokaz sposobnosti, ko vendar le vodja njegove pisarne vse posle vodi. Će se pri višjih stanovih postavno varuje tišti, ki Kako delajo s kmeti? sploh Neki dunajski list, ki zastopa koristi nižjih razredov je priobčil ta zanimiv dogodek Mladoletna se je kaj učil, zakaj bi se pa pri rokodelstvu ne. Ko grofa F. in A. T. sta posestnika grajščine R., ki ima smo čitali vladno utemeljevanje predloge, spomnili smo 1814 hektarov zemlje se da smo čitali v neki knjigi, da v neki fari na posestva i ki meri Kmet oral ali St. v selu pa ima 87 2 ara torej niti cei Štajerskem, kje se več ne spominjamo, bil neki pleme- hektar. Oba imata torej 2080krat toliko zemlje, kakor nitaš za župnika, ki ni bil niti duhoven. To je bilo ne- kmet, po zimi živita na Dunaju, po letu na nekem leto-kako ob času reformacije. Mož je svoje posle povoljno višču. Kmet ima ženo in pet otrok v starosti do osmih opravljal. Imel namreč vedno kaplane, ki so župnijo let, in je po letu in po zimi navezan na svojo zemljo. bilo sadje na vrtu, katero je opravljali. Dandanes se slednjemu kaj tacega čudno zdi, Jedino njegovo veselje ď a v resnici pa ni nič bolj čudno, kakor če se s čevljar- že 14 let gojil, katero mu predlanskim že rodilo i a stvom, krojaštvom in drugimi rokodelstvi bavijo možje, mu ga je uničila zima 1894. na 1895. leta. Bogata graj ki se ga učili niso. i Nekateri obrtniki so zahtevali tudi mojsterski izpit. ščaka sta pa po izpovedbi njiju gozdarja za svojo mnogobrojno divjačino kupila le za pet goldinarja zinuke krme. Tudi to je vlada odklonila. V tem pa dajemo vladi prav. Zima Je biIa huda, tako huda kakor že petnajst let ne Če se vpeljejo dobre druge določbe, se bode pač brez tega izpita lahko dognalo, če kdo pripada obrtu ali ne. Mojsterski izpiti bi večkrat dajali sedanjim mojstrom pri-ložnost, da bi delali ovire izučenim pomočnikom, da bi popřej, sneg je bil debel, divjačina ni imela kaj jesti in prišla je v vas. Vrt omenjenega kmeta je bil ograjen in je mej hi- šami, a vendar so vanj prišli zajci in drevesa objedli mojstri ne postali. Na ta način varovati sedanjih obrt- jeden meter visoko. Drevesa so se po tem po letu po-nikov seveda ne gre, kajti to bi delavce tiralo le v tabor sušila. Uničen je bil dohodek od sadja, ki je znašal na socijalnih demokratov. Obrtnih šol pa ni povsod, da bi leto kacih 10 do 15 gld. in s katerim je kmet lahko se na teh zavodih mogli delati izpiti. Tudi so zahteve na plaçai obresti od nekega svojega dolga. Kmet je zahteval kmetih in v mestih tako različne, da se ne da določiti, od grofovega gozdarja z lepa 100 gld. odškodnine. Gozdar kako znanje naj se zahteva od mojstra. je ponudil 5 gld. in odšel smejoč se, ko jih kmet ni Splošno pa moramo reči, da pri mojstru ni glavna vzel- Stvar Je Prišla P™d politično oblastvo, ki ima dolo-stvar, da je dober delavec, temveč, da ima tudi nekaj cevati napravljeno škodo po divjačini. podjetniškega, trgovskega duha. Kdo delavec utegne biti Nekega jutra ob osmih dobi kmet naznanilo, da ob najboljši, pa kot mojster večkrat ne vspeva. jednajstih pride komisija ceniti škodo in on naj si pre- __________skrbi jednega izvedenca, kar je njegova pravica. V tem času seveda kmet ni mogel po izvedenca v blizu tri ure oddaljeno kmetijsko šolo in njegova pravica je bila ilu-zorična. Komisija je prišla in gozdar je takoj našel v plotu Obrtnij ske raznoterosti. Dober kit za porcelanske in beloprstene stvari se dobi, ako se zmeša 10 gramov ribjega lima in 20 gramov zgoščene ocetne kisline in se to skuha, da postane gosto. Ko se ta zmes shladi, se strdi in se lahko spravi. Če se ta lim 10 do 15 centimetrov široko odprtino. Če tudi je kmetski hoče rabiti, se ogreje in potem se ž njim skitajo porcelanske Dober je zaradi tega, ker se ne omeči v gorki vodi in reči. se zatorej ni bati, razletele. da skitane stvari pri po mi vanj u se izvedenec izrekel, da skozi to luknjo bi mogel zlesti večjemu kak sestradan zajec, in da krivda zadene le grajščaka, ki ne krmi divjačine, da lačna zahaja na Kako se odpravi rja s črtal ali lemežev? Če čr- tala in lemeži zarjave pri plugu, se jih močno prijemlje prst in to ovira oranje. Plug kar skoči iz zemlje. Rja se pa da odpraviti s črtal in lemežev, ako se pred rabo namažejo s kmetske vrte. Kmetovo pritožbo so odbili. Dobil ni no-bene odškodnine, temveč še naročilo se mu je, da mora pri okrajnem glavarstvu plačati skoro 20 gld. komisijskih stroškov. Kmet nima več sadnih dreves in še stroške karbolinejem, kateri razstopi rjo. Ko se začne potem plug ra- mora plačati za komisijo, ki je odbila njegovo pravico biti, se kmalu črtala in lemeži kar svetijo. Pritožil se je pri namestništvu, kar pa ni nič pomagalo » 45 Pritožbo na poljedelsko ministerstvo je opustil, in bi bila najbrž brez vspeha. se ^otroci v šolah po Koroškem vadijo le nemške pes ni popevati; slovenskih pesnij mili glas se žal ne sliši iz To pa še ni vse. Kmet ni mogel plaćati stroškov njihovega grla. in so mu zarubili jedno od njegovih dveh krav in jo tudi na dražbi prodali. Drugo kravo je moral prodati > da je Pri tako žalostnih razmerah je pač opravičena želja vsakega odoljuba, da se prej ko prej odstrani ta rana plačal davke in neke druge potrebščine in sedaj je uničen, na sjcer zdravém telesu slovenskega naroda Ta dogodek kaže, kako škodljiva je za kmeta do ločba tem. da se domaća poštena pesen razširi med najširje sloje našega î da mora zavarovati svoja drevesa. Pomisliti je pri ljudstva. To so izkušali doseći pri nas naudušeni prija da kmetov plot pri vrtu po zimi lahko podere vihar ali pa sneg. Res se govori, da na Češkem nekateri kmetje telji slovenske pesni s tem, da so ustanovljali pevska društva, prirejali pevske veselice in tako širili slovensko še ne marajo za premembo lovskega zakona, ker sedaj petje v raznih krogih. Ali to se več dobe za lovske škode, kot bi jim sadje donašalo. Če je to res, ne vemo, a jako dvomimo. Če pa tudi češki kavalirji škode kavalirski plačajo, iz tega še ne sledi godilo bolj po da bi drugod bile dobre take določbe, kajti povsod posestniki deniče in deklice mestih in trgih. Na deželi, med priprostim slovenskim narodom, pa se še niso dovolj razširila pevska društva. Le tu pa tam je kak naudušen rodoljub zbral vaške mla- lova škode tako kavalirski ne plačujejo, kakor kaže baš omenjeni dogodek. ) vadil jih v petju ter tako stvaril majhen pevski zbor. Taki pevski zbori se morajo med Slovenci pomnožiti; slovenska pesen mora dobiti tudi v Kmetijske raznoterosti. najmanjši vasi svoje častno mesto. tem smislu imajo naši učitelji in oni duhovniki, ki so zvěděni glasbeniki j Molženje krave do tega časa, da ima mleko, je pa tudi orgljarji mnogo lepega in zaslužnega delà med škodljivo. Navadna krava zgubi mleko tri mesece, predno na§im ljudstvom. Vsaka večja župnija bi naj imela svoj ima tele. Dobre krave mlekarice pa molzejo tudi tako dolgo, ki zbor Duhovnik ali učitelj ali d izurjen da imajo tele. Dobro pa jih ni tako dolgo molsti, ker se J ® J * . potem tele dobro ne razvije, ker se s tem krava oslabi in bl Prevzel mesto Pevovodje. Ob nedeljah m praznikih bi ker potem krava nima toliko mleka, kakor bi ga imela sicer. imeli po dosluženi službi • božji skupno pevsko vajo, in Zato naj se pa urnetno ustavi mleko, ako ga tako krava ne tako bi se oživljale med našo odrastlo mladino ne zgubi. Od 12 tednov predno ima tele, dalje naj se vedno redkeje molze, sprva po drakrat, namesto trikrat na dan, potem pa jedenkrát na dan, nato pa jedenkrát na 36 ur, nato pa najedenkrat na 48 ur. Če se tako ravna, bode krava zgubila mleko. Pomolsti se pa krava mora vselej popolnoma. Nikakor ni dobro, ako se pušča mleko v vimenu. cerkvene, temveč tudi druge poštene domaće pesni. Uspeh takih društev bi se kmalu pokazal ; saj je vsakemu znano, kako blažilno vpliva na človeško srce lepa pesen. Velika ovira in zadržek pri snovanju pevskih društev pa je bilo in je še zdaj med drugim tudi to, da je težko dobiti potrebnih muzikalij, t. j, tiskanih napevov z «s Poučni in zabavni del. i» i s besedami vred Res j da je mnogo pesnij in napevov iz dala zaslužna naša „Glasbena Matica" v Ljubljani, toda vse te skladbe so za naš priprosti narod predrage. Marsikateri naudušen prijatelj slovenskega petja je Zdi se nam potrebno, prijatelje družbe sv. Mohorja morda že tu in tam na kmetih nameraval osnovati kako še posebej opozoriti na jedno knjigo, ki začne to leto pevsko društvo, ali preveliki stroški so ga zavirali v nje- Slovenska pesmarica kot družbena knjiga izhajati. To je » Slovenska pe- govern namenu, in dobra misel je ostala neplodovita in smarica u mrtva. Koliko vrednost ima pošteno petje za ves narod j To oviro hoče odstraniti „ Slovenska pesmarica a 1 kakor za posameznike, tega nam ni potreba tukaj raz- katero začne to leto izdajati družba sv. Mohorja. Uredbo znana naša glasbenika in skla- kladati. Omenimo le krasne besede našega nepozabnega te pesmarice sta prevzela škofa Antona Slomšeka, katere je zapisal pred tri in datelja župnik Jakob Aljaž na Dovjem (na Gorenj štiridesetimi leti v svoji pesmarici: „Šola vesela lepega skem), in koncertni vodja „Glasbene Matice" v Ljubljani petja dri « On pravi ondi: „Vesela pesen žalostno srce zve- Matej Hubad. „Glasbena Matica" sama proti primila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je merni odškodnini dovolila, da sme Mohorjeva družba vse, božji dar." pojejo, toda naše krasne pesni so še vse premalo prodrle v sredino naroda. Pri policu Glasbeni Matici" izdane skladbe porabiti za Slovenci v obče radi po „ pesmarico svojo „Slovenska pesmarica" bode v treh ali štirih sno-sladkega vinca ali omamljivega žganja res da marsikdo pičih izšla, izmed katerih bode vsak okoli 200 stranij v povzdigne svoj glas in zakroži kakšno pesmico, ali ne prav lični in praktični obliki obsegal. V letošnjem prvem vprašajmo, kakšna je ta pesen Čestokrat je prav nespo- snopiću bodete našli skladbe raznih priljubljenih sklada dobna in nelepá. Zlasti ob jezikovnih mejah, v prvi vrsti telj ev j in sicer moške zbore » mešane zbore, in » obče na Koroškem, čujemo dostikrat mladeniče in tudi de- nabožne pesni. Med temi bode več prav lahkih, klice prepevati take pesni. Namesto slovenskih pesnij pa znanih četverospevov, ki ne bodo delali pevcem nobenei se širijo tudi nemške. Ali temu se ne smemo čuditi. Saj težave ; a tudi za izvežbane pevske zbore je nekaj večjih 46 umetnih skladeb pridejanih, toda le take, ki so se že v dva okraja že od nekdaj pripadala Kranjski. Isti trije sa- izobraženih krogih udomaćile. Pesmarica bode torej tako mostalni predlogi se odkažejo upravnemu odseku v pretres in urejena da bo služila omikanemu î kakor tudi pripro poročanje. Imenom finančnega odseka na to poroČajo : sternu pevcu. Posl. dr. Žitnik o prošnji županstva Sv. Mihaela, okraja Pa tudi na tište ude družbe sv. Mohorja srno se postojinskega glede podpore za napravo vodovoda in predlaga da se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto. Posl. ozirali v tej pesmarici, ki ne poznajo sekiric ali nôt, in M urnik o prošnji podpornega društva za izpuščene kaznjence ki niso pěvci. To pa smo dosegli s tem ? da smo za na Kranjskem in predlaga, da naj se dovoli 50 gld. vsako skladbo, ki je tiskana štiriglasno in ima med notami tudi besedilo (po jedno ali dve kitici), ponatisnili takoj spodaj vso pesen. Na ta način dobije tišti udje. ki logu se pritrdi. i Pred- Posl. Klun o prošnji krajnega šolskega sveta v Starem Trgu pri Ložu za uvrstitev druzega učitelj-skega města v II. plačilni razred. Prošnja se odstopi po pri-poročilu posl. Modi c a dež. odboru v daljno poslovanje. niso pevci, lepo zbirko slovenskih pesnij, in ta pesma- Posl. M urni k o prošnji mestne občine črnomaljske za odpis bode služila kot nekak „cvet slovenskega pe- teh pesnih bodo našli veliko lepega, vzviše- da nese ostalega posojila 4890 gld. in predlaga, da se odkloni, ker za zgradbo šolskega poslopja bi se z uslišanjem napravil Po s dr. Tavčar nca jim sništvaK. nega blažilnega. Ker ima ta pesmarica namen plemenito slovensko pesen v najširje kroge slovenskega odboru v poizveďovanje in poročanje. Pri glasovanju se sprejme naroda, zato bodi tudi vsakega prijatelja slovenskemu predlog finančnega odseka. Poročajo : Posl. Po vše o prošnji prenevaren precedens za druge slučaje. toplo priporoča prošnjo in predlaga, naj se izroči deželnemu petju sveta dolžnost, da širi in gladi tej pesmarici pot v najnižjo kočo slovenskega seljana. Vsak pevec, bodi si mladenič ali deklica, vsak ud kakega slovenskega pe\- županstva obeine Kostelj, da deželni inženir stori potrebne priprave za napravo vodovoda in o prošnji županstev Videm in Podgora za napravo vodovoda. Posl. Pakiž priporoča prošnji Posl. dr/ Papež o prošnji županstva v Drašičah skega zbora, naj se že zaradi te pesmarice vpiše letos Za preložitev okrajne ceste Drašiče-Krmačina, Posl. Schweiger za Mohorjana, ako se še ni prej prišteval naši vehki priporoča prošnjo — Posl. Jelo v šek poroča o prošnji županstev Gorenji Logatec, Hotedršica, Rovte in Planina, da se druž bi tem bodete slovenski pevci in pevke na]bolje pokazali, kako visoko čislate plemenito pesen slovensko. Cei ovcu, dné 25. prosinca 1896. leta. Dr. J. S. odkloni prošnja cestnega odbora Logaškega glede zgradbe ceste Dolenji Logatec-Bakek. Vse štiri prošnje se po predlogih omenjenih poroČevalcev upravnega odseka izroče deželnemu V odsek za stav- odboru v rešitev oziroma poizveđovanje. beni red se na novo volijo posl. ; grof Leon Auersperg, dr. Majaron in dr. Žitnik. ^•i____-- - .......... ................................... i J V deveti • • s ej ] dne 24. januvarija utemeljuje posl. m Deželni zbor kranjski. seji dne 22. januvarija prosi posl. Hrib m že za pojasnilo, kako to, da se govori poslancev objavlj če tudi stenografični zapisniki še niso izgotovlji v listih, jasni se, da dotične obj Po H ribar samostalni predlog glede ustanovitve deželne ži vinske posojilnice. Govornik poudarja važnost živinoreje za našega kmeta. Živinoieja je na Kranjskem kaj lepo razvita. Da bo živinorejo napredovala, je treba skrbeti, da je bo kmetovalec tudi v polni meri deiežen. To se da doseći, če se ponudi kmetu prilika, zavarovati svojo živino zoper bolezni itd. Go- Posl posl, dr, Kl Maj opozarja vornik priporoča, naj dežtlni odbor skrbno preštudira vprašanje govorov, poslanci sami preskrbe. o taki zavarovalnici in naj poroča v prihoanjem zasedanju. pndsednika finančnega odseka Ali naj se ustanovi deželna zavarovalnica ali privatna, katero na okoli da so razprave finančnega odseka bi dežela podprla jednokratnim prispevkom? Boljša bi bila na tajne in da torej o teli ne sme noben list nič objaviti n Slo principu vzájemnosti ustanovljena privatna zavarovalnica. Kme- venec u pa nekaj tacega objavil in dotični predlog še po tijska družba naj bi s pomočjo dežele ustanovila tako zavaro- svoje zavil ; načelnik finančnega odseka mora skrbeti, da se valnico. Gotovo tudi država ne odrekla svoje pomoci. Go- to ne zgodi več Dež glav Det naznani, da je došel vladni načrt zakona, s katerim se dopolnuj koná z dne 26. oktobra 1887., dež zak iz 18. 1888 za- vornik poudarja, da se je treba z ustanovitvijo živinske zava-rovalnice požuriti in opozarja, kako malo je še to zavarovanje razvito v Avstriji. V formalnem oziru predlaga govornik, nai v 0 razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih se njegov predlog odkáže upravnemu odseku. Spiejeto. pravic do uživanja in oskrbovanja Posl Kl predlaga Po s dr. Žitnik utemeljuje svoj predlog glede ustanovitve naj se odsek za stavbeni red pomnoži s 'ó člani, da bode dež. zavarovalnice proti požaru, toči in ži vinskim boleznim. sklepčen, ker je več članov bolnih. Se sprejme Posl dr Govornik poudarja, da deželna, ne privatna zavarovalnica Tavčar utemeljuje svoj in tovarišev samostalni predlog glede more prebivalstvu koristiti, dočim mu odpovědi carinske pogodbe z Ogersko. Govornik poudarj velik Predlog se odkáže upravnemu odseku privatne škodujejo. Imenom finančnega napredek Ogerske v zadnjih 251etih ; ta napredek ima pa odseka poroča posl Murnik o prošnji Alojzija Domicelja, Ogerska zahvaliti le velikim ugodnostim, katere uživa na gospo- učenca na vinarski in darskem polju, docim mora Avstrija vsled ogerske konkurence podporo in predlaga, sadjarski šoli v Klosterneuburgu za naj propadati Pravičnejša razdelba skupnih stroškov obeh državnih odboru v rešitev. Sprejeto. se priporočilno odstopi deželnemu Posl. Lenkh poroca o polovic je neobhodno potrebna. Konečno govornik poudarj Posl. P da se more pogodba skleniti le mirnim potom, utemeljuje svoj in tovarišev predlog glede carinske pogodbe z odboru. Predlogu finančnega odseka se pritrdi. Ogersko, Govornik posebno poudarja veliko škodo sedaj obsto- narčic prošnji kmetijske podružnice v Velikih Lašičah glede podpore za povzdigo kmetijstva in predlaga naj se odstopi deželnemu Posl Le-dovolitve poroča imenom upravnega odseka glede ječe pogodbe za tostransko kmetijstvo Ogerska delà veliko přiklad za cestne namene in predlaga: Deželni odbor se po- konkurenco Avstriji zaradi obilih ugodnosti] Posl Kl oblašča, da onim okrajnim cestuim odborom, potrebščine utemeljuje samostalni predlog glede zopetne priklopitve žum- odpadajoče na okrajni cestni zaklad leta 1897. ne mogli berskega in marijindolskega okraja nekdanj t • i • /N • 1 1 1 • • Pli* 1 granice deželi pokriti z 20 0/ o priklado na neposrednja davke, pri dokazani kranjski. Govornik s zgodovinskimi fakti dokazuje, da sta ta potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega 47 proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za leto 1897. přiklade nad 20 % k neposrednjim davkom z izvanredno do klado vred ter ukrene potrebno zaradi predpisa in pobiranja teh přiklad. Predlogu se pritrdi. — Posl. grof Barbo poroča o prošnji več posestnikov v Kandiji pri Novem mestu za razširjanje deželne ceste v Kandiji in predlaga naj se odstopi dež. odb. Sprejeto. Posl. Kersnik poroča o prošnji županstev Režiše, Kanderše, Kolovratu in lastnika medijskih toplic za ustanovitev c. kr. žandarmerijske postaje na Mediji in o prošnji županstva Trojane za ustanovitev c. kr. žandarmerijske postaje v Trojanah. Govornik pojasnjuje varstvene razmere v teh krajih, opozarja na umore v Trojanah in predlaga imenom upravnega odseka, naj se odstopita prošnji deželnemu odboru, da pri vladi iz-posluje ustanovitev orožniške postaje v Trojanah. Dež. predsednik baron Hein dvomi, da bi vlada mogla izpolniti željo glede postaje v Trojanah. Posl. Košak priporoča ustanovitev postaje v Št. Jurju pri Izlakih ali v Mediji. P03I. Pfeifer želi orožniške postaje v Št Jerneju. Dež. predsednik baron Hein pravi, da mora št. jernejska občina najprej sama skrbeti za redarstvo. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. V deseti seji dne 28. jan utemeljuje posl Hribar samostalni predlog glede davčnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjedbe v mestu Ljubljani in bližnji okolici. Vlada je dovolila take olajšave za Trst, da ga narodno-gospo-darsko povzdigne. Ljubljana je vsled potresa močno trpela. Skrb mora biti vseh odločilnih faktorjev, da se ji opomore. Narodno-gospodarsko se bo povzdignila, če se olajša v mestu in okolici, ustanovitev obrtnostnih pod jeti j. Velika industrija, katere ni skoro nič v naši dežili, bi ji bila v veliko korist, ko bi se razvila. V formalnem oziru predlaga govornik, da se predlog odkáže upravnemu odseku. Sprejeto. — Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Krškem glede podpore in brezobrest-nega posojila vinogradnikom in predlaga, naj se odstopi deželnemu odboru z naročilom, naj brez odlašanja in temeljito uvažuje, kako ugoditi tej zahtevi in naj stavi resne predloge, kako dobiti za ta namen potrebna sredstva. Predlogu se pritrdi. — Posl. Murnik poroča o prošnji občinskega odbora na Dobrovi pri Ljubljani glede podpore v občinske namene in za napravo gasilnega orodja in predlaga, naj se prvi del prošnje odkloni, drugi pa odstopi deželnemu odboru. Sprejeto. — Posl. baron Schwegel poroča o prošnji županstva v Šmihelu pri Novem mestu zaradi zgradbe bolnice za ženske na deželne stroške. Poročevalec predlaga z ozirom na slabe finančně razmere, da se prošnja odkloni naznani pa županstvu da bi bila dežela pripravljena dati podporo za ustanovitev take bolnice v Šmihelu ali Novem mestu. Pfeifer podpira prošnjo. Predlog finančnega odseka se sprejme. — Posl. Murnik poroča o prošnji kmetijske podružnice v Št. Juriju pri Kranju glede podpore za nakup drevesnice in predlaga, naj se odstopi dež. odboru priporočilno v rešitev. Sprejeto. — Posl. baron Schwegel poroča o prošnji Marije Škrjanc v Ljubljani za povišanje letnega doneska za najdensko Marijo Stolzer in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Predlog se sprejme. — Posl. vitez Langer poroča imenom upravnega odseka v sa-mostalnem predlogu posl. Pfeifer ja o zemljekn jižném vpisu na podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiškoknjižnih stvareh. Poročevalec poda celo zgodovino prisilne legalizacije in predlaga z ozirom na to, da bi predlagana olajšava ne škodila varnosti zemljeknjižnega prometa, da naj se Pfeiferjev predlog sprejme. Posl. baron Wurzbach je za to, da naj bi se ali legalizacija ali po vsem odpravila ali pa v vsem vz-držala in predlaga naj se Pfeiferjev predlog odkloni dež. odboru pa naroči poizvedovati, bili ne kazalo delati na po-polno odpravo legalizacije. Posl. Grlobočnik poudarja važnost legalizacije, na kateri sloni sigurnost zemljiške knjige. Legalizacija je potrebna. Govornik poda celo zgodovino o legalizaciji in poudarja sleparije. ki so se in se bodo vršile, če se odpravi legalizacija. Popolnoma ničeva je trditev, da ima do-tičnik z legalizacijo stroške in pota. Potlej še le, če se legalizacija odpravi, bo imel sitnosti in pota, ker listine ne bodo prav narejene. Govornik se izreka proti Pfeiferjevemu predlogu: P03I. Pfeifer, Zelen in Jelovšek podpirajo predlog. Posl. dr. Tavčar se izreka proti predlogu, ker je prepričan, da bo kmet na slabšem, ker se bo vsled nepravilnih listin zapletel v pravde. Imel bo še več stroškov in potov. Ko poročevalec priporoča, naj se sprejme nastopni zakon : „Po na-svetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske na podlagi določil, katere obseza državni zakon z dne 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, o zemljiškoknjižnem vpisu na podstavi zasebnih listin o malostnih zemljiško knjižnih stvareh, uka-kujem tako: § 1. Malostne zemljiškoknjižne stvari v smislu drž. zakona z dne 5 junija 1890, drž. zakonika št. 109, so s one, pri katerih v dotičnih zasebnih listinah napovedani znesek kake terjatve ali cena ali vrednost kake lego vine ali kakega prava sploh ne presega vsote 100 gld. brez obresti in po-stranskih pristojbin. § 2. Ta zakon stopi v veljavnost s tištim dnevom, ko se razglasi. § 3. Mojemu ministru za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon", in naslednjo resolucijo : „Vlada se pozivlja, da pri izdaji izvršitvenih naredeb skrbi za to, da teh dolocb ni uporabljati pri listinah, ki se sicer glasijo na vsote v smislu tega zakona, iz katerih je pa razvidno, da so te vsote le deli vrednosti presegajoče 100 gld., ali pa da se s takimi listinami namerava izogib piedstoječim predpisom". Zakon se je sprejel s 19 proti 11 glasovom, resolucija pa odklonila s 17 proti 16 glasovom. Wurzbach o v predlog je pal. — Posl. Po vše poroča o prošnji glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske glede pospeševanja ustanovitve kmetij-skega kemičnega poskuševališča in predlaga naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. — Isti poslanec poroča o prošnji pre-bivalcev v vasi Čatež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik iz-delal načrt za napravo vodovoda in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. — Posl. Kalan in tovariši interpelu-jejo o nekem vodopravnem předpisu v Novi vasi v radov- ljiškem okraju. Prihodnja seja je bila danes. — Potrjen zakon. Cesar je potrdil v lanskem zasedanju dež. zbora vsprejeti zakonski načrt glede preložitve delà okrajne ceste od Hotiča do Vač v litijskem cestnem okraju. — Častnim občanom je imenovala občina Ježića gosp. dež. predsednika barona Heina in gosp. okr. glavarja markija Gozanija. — Regulacijski načrt za mesto Ljubljana; kakor ga je izdelal mestni stavbinski urad in ga je odobrila v ta namen sklicana enketa je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 23. jan. t. 1. sprejel brez bistvene premembe. Mestni magistrat bo dal ta načrt litografovati in ga uvedel v javno prodajo, tako, da bo vsakemu pristopen. S tem načrtom je narejen vážen in odločen korak v skorajšnji početek temelji-tega popravljanja razdrapane Ljubljane. Načrt določa natanko širokosti cest, ulic in trgov ter teh uravnavo. Sedaj lahko prične vsakdo z delom, ker mu je znano, kako mu je graditi. Za přikup zemjišč in zgradb v namen uravnave raznih ulic in trgov je mesto proračunilo znesek 800.000 gld. — Predkoncesija za novo železnico. Železniško ministerstvo je dalo gosp. dr. Arnoldu Bečku, odvetniku na Dunaju, grofu Antonu Barbu v Rakovniku in Ludoviku baronu Bergu v Mokronogu dovoljenje za pripravljalna delà za normalno ali ozkotirno železnico iz Trebnjega čez Mirno v Mo-kronog in dovaževalno železnico iz Mokronoga v Pijavce. — Kmetijsko podružnico so osnovali v Vodicah dne 23. ;anuvarija. — Ceneje viržinke. Finančno ministerstvo je znižalo ceno viržinkam od 5*/a kr. zopet na 5 kr. Ta naredba stopi v veljavo z.dnem 15. februvarija. — Demanti provzročitelji uvedbe prvega monopola na tobak v Evropi. Po vseh dižavah, kjer še nimajo monopola na tobak, se pečajo s tem vprašaDjem. V Belgiji je ravno zdaj to vprašanje na dnevnem redu. Vsled tega opo-zarja neki belgijski list na izvor monopola. Bilo je po zimi 1. 1810 ko je v Parizu na nekem plesu bila vsa pozornost obrnjena na neko damo, ne samo zaradi njene lepote, temveč zaradi množice krasnih brilantov, katere je imela na sebi. „Kdo je ta dama'4 je vprašal Napoleon, ko je ogledal kra-sotne na plesu. „To je soproga nekega trgovca s tobakom" se mu je odgovorilo Videlo se je, da je Napoleon na to premišljah In dne 29. dec. istega 1. je izšel cesarski ukaz, po katerem se je obdelovanje in prodaja tobaka pridržala edino le država. Ta ukaz je Franciji, kakor je neki gospodarski politik preračunal. vrgel od 1. 1811. najmanj 10 milijard. Skoro vse evropske države so pozneje po vzgledu Francije uvele monopol na tobak. Dandanes seveda uvedba monopola na kako stvar ni tako hitro mogoča, kakor je to storil Napoleon. — Izjemne tarife za dovažanje materijala za popravo po potresu porušenih ljubljanskih poslopij je južna železnica zopet dovolila. • ' — Prvo letošnje porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične dne 24. februvarija — Hudodelniški album, v katerem se nahajajo foto-grafične slike osob, ki so bile že kaznovane zaradi hudo-delstva roparskega umora, ropa, tatvine, ponarejanja denarja itd. je napravil tudi ljubljanski mestni policijski uiad. Y tem albumu, kakoršne imajo policije vseh večjih mest, šteje sedaj 729 slik. Na Kranjskem rojenih hudodelcev je v tem albumu 222, drugi so tujci. — Uboj. Na Gradišću pri Vipavi je v nedeljo dne 19. jan. zvečer 201etni dninar Alojzij Jež napal domov idoča fanta Gregorja Lavrenčiča in Franceta Uršiča in druzega za drugim sunil z nožem tako v trebuh, da sta oba umrla. Bilo je sovraštvo mej fanti. Zločinec se je sam prijavil žandarmeriji. — Zmrznil je dne 27. jan. t. 1. zvečer Martin Bergač iz Koč pri Slavini na Notranjskem. Vračal se je iz Divače kjer je bil semenj Bil je hud mraz. Na potu ga je omagalo in obležal je. Tovariš, ki je bil ž njim, ga je pustil in šel dalje, češ, ko se odpočije, pride za menoj. Ko dojdeta po isti poti dva druga sejmovalca najdeta ga vsega premertega. Sto-rila sta potrebno in ga spravila domov ; bil je še živ, a umrl je čes nekaj ur. — Velika nesreća bi se bila kmalu pripetila dne 25. jan. na železnici St. Petra na Krasu. Zadnji trije vozovi jutranjega poštnega vlaka so iz pravega tira zdrsnili in se prekopičili. Dasi so bili v vagonih ljudje, vendar se ni noben poškodoval, ker se je nesreća še pravočasno opazila. — Dva vlaka vkupe trčila. Pri Stanislavu sta vkupe trčila tovorni in osobni vlak. Več vagonov je hudo poškodo-vanih. 5 oseb je ranjenih. — Nesreča v premogovniku, V premogovniku pri Tylorstownu v Angliji je 55 ljudij mrtvih, ker so se bili vneli pli ni. — Odpeljan ljubimec. Ogerska pevkinja Amanda Hles se je v Milanu seznanila z osemnajstletnim sinom boga-tega vinskega trgovca Andrejem Doudeno in ga pregovorila, da je ž njo odšel na Ogersko. Oče je stvar naznanil policiji, katera je izvedela, da biva dvojica v Budimpešti. Dva itali-janska tajna policijsta odpravila sta se v Budimpešto, a dan popřej sta jo naša zaljubljenca popihala iz ogerske prestolnice. Sedaj italijanski in ogerski tajni policijsti ugibljejo, kam sta ubežala. — Sleparije z bileti. Na nemških železnicah so prišli na sled velikim sleparijam z železniškimi listi. Devetnajst urad-nikov so že zaprli. — Dvoboj. V Brnu je bil dvoboj z mašinskim inže-nirjem židom Eduardam Lustigom in nadporočnikom grofom Albignolo. Povod dvoboju je bil razpor v kavarni, kjer je grof zabavljal zoper žide. V dvoboju je grof precej poškodovan na rokah. Duelanta sta se potem pobotala. — Požar pri davkariji. V Nitri na Ogerskem je te dni gorelo v davkariji Zgorele so vse knjige. Blagajnice so ostale. Zažgal je najbrž kak uradnik, ki je kaj poneveril. — Dvojni samomor. V Milanu sta se sama usmrtila Alojzij in Marija Egidy zaradi pomanjkanja. Znana sta bila v Trstu, kajti Alojzij Egidy je bil glavni urednik časopisa „Cittadino" v Trstu. — Hud vihar je napravil mnogo škode v gozdovih pri Lusemi na Tirolskem. Podrlo je mnogo dreves in jedno gozdarsko kočo. — Gimnazistinje. Iz ženske gimnazije v Bambergu je te dni bilo izkljuČenih 14 dijakinj, štiri so pa same izsto-pile. Dobili so jih v neki gostilni, kjer so po noči popivale s tamošnjimi gimnazijci prav po dijaških pravilih Tudi tobak so kadile iz dijaških pip. Mej popivanjem je pa přišel v sobo šolski sluga, ki je vseh imena zapisal in ravnateljstvu naznanil. — Tovarna za topove v St. Denisu je popolnoma pogorela. Požar je uničil vse orodje. 7 strojev in 150 topov, katerih je bilo 40 namenjenih za Francijo. — Smrt vsled burje. V Trstu je bila te dni huda burja. Na parniku Andrassy je vrglo nekega delavca v nižje ladijene prostore, da je kar mrtev obležal. — Policijski sodnik je ustřelil roparja. Ko je te dni v Čikagu zjutraj ob 11/2 ■ uri policijski sodnik Jarvis Blume s svojo hcerjo šel pod nadcestno železnico, sta ga napadla dva lopova. Jeden lopovov je prijel sodnika za vrat in ga pričel daviti, a mož je potegnil revolver in jednega na-padnikov ustřelil, drugi lopov je bežal in je sodnik dvakrat na njega streljal, a ne zadel. — Umri je na Dunaju feldcajgmajster pl. Tilles. V svoji pismeni mapi je zapustil že popolnoma spisan mrtvaški list (parte), v katerega so pripisali le še dan in uro smrti, pa ga poslati tiskati. — Visoka starost. Na Dunaju je umri v 103. letu Andrej Spazierer. V mladih letih je služil pri vojakih. Do 88. leta se je potem bavil s čevljarstvom. — Tri dni v snegu. Blizu Kaděna je bila hiša za-medena. Ker ni bilo v hiši nobenih živil, so jedli čebulo in suhe skorje. Ker niso mogli do premoga, so podžgali strešne tramove, da so kurili. Vsled tega je sneg udri streho. Mraz se je vsled tega jako povekšal. Tretji dan je kmetu pipa v ustih zmrznila. Vsi so bili že otrpnjeni, ko so do njih dokopali. V dimniku našli so dva zajca, za senico srno in več je-rebic zmrznenih. — Malenkost 20 milijonov odškodnine. Gospa John Decker stanujoča v Brooklynu v Ameriki in drugi dědiči Garahama tožijo zvezno vlado za 20 milijonov odškodnine. Garahamova terjatev daje sodnijam in zveznej vladi že 40 let obilo posla. Vsa zadeva se suče zaradi Pamocha Grande Ranche v Kaliforniji, katero je vredno 10,000.000 dol. Gara-ham je kupil to zemljišče leta 1850. od P. P. Gomeza, katero je ta dobil za darilo od governerja Meksike. Ko so Zjed države zasedle to sedanjo državo, našel je Garaham na zemljiščih New Idria Mining Co. in več drugih naseljcev. Njegovo lastninsko pravico je večkrat ponovil pri zveznem, višjem sodišču, ali proti družbi ni dobil sodbe. Leta 1866. je senat zavrgel postavo, katera bi mu pripoznala lastnino. Garaham se je na to pričel tožariti in zapravdal vse premo-ženje. Konečno je vendar potrdi] predsednik Harison postavo, katera je bila na korist Garahamu. Mož je umri leta 1894. na Rhode Island v 70. letu svoje starosti. Gospa Decker je« njegova sestričina in poskuša pridobiti staro pravdo. 40 Bogataši in njih zakon v Ameriki. Najíinejši svet zgorenjih ,.400" bode kmalu zopet obhajal čudno ženitev po mnenju katoličanov, ni kakor pa ne v očeh bogatašev. Znanci in prijatelji družine Vanderbitove in Belmontove so do- Loterijske srećke. \ 59, 44, 79, 55, 86 bili naznanila, da se bode gospa Alva Vanderbilt poročila V Brnu dne 29. jan. t. Na Dunaji dne 25. jan t. V Gradci dne 25. jan. t. 1.: 73. 58, 83, 38, 37, 64, 49 81 z gospodom Oliver P. P. Belmontom, sinom svetovno znane bankirske tvrdke. Oba sta locena, Alva Vanderbit je bila so-proga William K. Vanderbilta, kateri se je v Parizu seznanil z lepo glumačco in zato ločil od žene. Oliver Belmont je bil tudi že oženjen in nekaj let ločen o i svoje soproge. Belmont a deželi. Pripoveduje se, da sta bila cakali so, da je hcerka Vander- ima najlepše kon e v že od přeje „znana", bilta dobila „vojvoda". Fini svet se že veseli, na lepo zabavo, ples in zapravljivost, po mnogih zaduhlih stanovanjih pa ječe otroci po kruhu in z zobmi sklepetajo vsled mraza. Kje isti vek, v katerem se pomede ta razlika med človekom, Svoji svojim! luattsm «■w i . . • « • • ■ • • •• • • • » Wk.m •••••• * • • * •• • * Kolesarji pozor! Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi pripravami, prodajajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: je še res ali malo število zato rojenih, da vse življenje postopajo, zapravljajo žulje delavcev in nečimerno zive, ko na milijone TRST ? zaloga koles. trg velike vojašnice, (9) ljudem ne kaže druzega nego vse življenje: trud, pomanjkanje in zanicevanje? Tržne cene. V Ljubljani dne 11. jan. 1896. Pšenica gld. rž gld. 7 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. kr., kr, Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zelo močna, lepa, lehká in trpežna. Na zahtevanje pošlje se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesa dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsak do sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5*50 kr., kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro- leča gld. 12 — kr., grah gld. 12'- kr., fižol gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. Vsa zgoraj omenjena genti e kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno : kateri na deželi obiskujejo zasebne naročnike in Jakob Strilkelj, Sv. Ivan, Št. 624, pri TfStU. gostilničarje, zamorejo z ponuibo lepih uzorcev za hišno porabo lahko prodajajoče robe si lep postranski zaslužek pridobiti. Agentji strojev in okenskih zagrinjal imajo prednost. Ponudbe sprejme pod naslovom „Hohe Kolesarji pozor *) Znižale so se cene k o 1 e s o m radi h in kih Provision" postlagernd Graz, Steiermark. (i) pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. c. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne zveže in okusno. Njegova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali ? da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : lbin chtschin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8, Priznalno pismo: Vašim aparatom za pivo sem p:>polnoma zadovoljen, kajti pivo je čedalje bolje obranjeno in okusno. Primerno nizka cena in jako pripravni aparat brez vsake najmanjše sitnosti me primora Vam vso zahvalo izreči in Vam zagotovim, da bodem vsacemu istega najtopljeje priporočal. Kamnik, dne 11. januvarija 1896. (3) spoštovanjem Josip Kenda - 50 ]{neipp°va gladna varnah bobova kava. zdrava hišna in družinska pijača izđeluje v Kathreinerjevih ima podoben okus kakor prava Poleg sladna kava pred drugim i drugih prednostnij se potem okusu odlikuje takimi izdelki. Kathreinerjeva kava najokusnejša najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto prirođen plod celih zrnih rabi mesto cikorije velikim pridom na drugih kavi CJ kupee mesajo zmletih tvarin, kterih ne more prepričati. taki začetka zneje kavini nadomestki đostikrat uradne preiskave česa dokazale razni mi vzame ena tretji na Kathreinerjeve vsake polovico. pritiklinami popačeni. dve tretjini prave kave; Tako postane kava veliko zdrava tudi mnogo cenejša jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsal dan kot zdrava redilna družinah. Dobra pijaoa tudi javnih čista« zavodih. kakor tudi Kathremer-obrajtana stotisočerih zdrava, lehko prebavljivaf redilna brez enem okusna primesi bobove kave Vsaka vestna mar za lastno zdravje, vsak gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. na pazi, \ 0 ničvrednim ponarejenim izdelkom ne zato goljufan j emlj e bele vidi zavoje varnostno znamko. kakor na kakim izvirne strani imenom: m Pozor! Bođite previđni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjev* kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. » Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki