Razne novice. * Blagoslovljene velikonočne praznike želimo rssn pr.jateljeiu in naročuikom. Vstali Kristus naj pnat»» tiOvešlvu- zopet m.rne čase! * Pisanke za vojake. Največje veselje boste naredili, Tojakom, ako jim naročite ,,Siov, Gospodarja". Cetrtletio stane 1 K, Vpošljite natančen vojakov na«1oy. * Nas cesar se kljub mnogim opraviloih, ki jih ima sedaj, stalno dobro počuti, Spi uavadno zelo mirno. Vstano vsako jutro že ob VA. uri in prebije skoro celi dan ob delu pri svoji pisalni mizi ter sprejema razna osebe. Po obedu si viladar privošči samo kratek odmor; ob solnčnih dneh se opoldne sprehaja po dvornem vrtu, če pa je slabo vreme, ya se giblje po grajskem hodniku. Zadnji čas je cesar večkrat izrazil željo, da bi rad obiskal ranjence v dunajskih bolnišnicab; zdravniki pa šo mu to obiske odsvetovali, ker je rreme sedaj zelo nestanovitno. S cesarskega dvora se poroča, da cesar čas, ko se jesen spremeni v zimo in zima v spomlad, že več desetletij ni pri tako dobrem telesnem razpoloženju prestal, kakor ravno tokrat. * Obredl Velikega četrtka v Mariboru. Danes na Veliki četrtek predpoldan so naš prevzvišeni nadpastir po sveti pootilikalni maši, med katero so dahavniki ia drugi verniki prej&li iz njUiovih rokš sveto obhajilo in po blagoslovljenju svetih olj na 12 starčkih oprariii ganljivi obred umivanja nog. Imena teb starčkOT Mapostolov" so: Matija Kaschan (starost 86 let), Matija Eiletz (82), Martim Hietzl (81), Štefan Merknn (80), Ign. Hutter (80), Leop. Honigmann (80), Janez Kramberger (79\ Janez Zecbner (77), Fel ks Graber (77), Janez Kolar (76), Anton "VVeingerl (83) ia Matej Gorjanc (79). Njihova skupna starost zna^a 960 let. Po svetem spravilu so bili imenovani starčki v knazoškofijski palači obdarovani in pogoščeni. * Duliovnlške vestl. C. g. Jožef Kuk, kaplau v Galiciji, je prestavljen kot drugi baplan k Sv. Lovreocu nad Mariborom. * Mariborskl bogoslovec uiet. G. Fordinand Ceplak, bogoslovec četrtega letnika v Ma iboru, je šel prostovoljno v vojno in je padel v rusko ujetništvo. Iz sodne složbe. Pred nekaj tedni je prišel k okrajnemu sodišdu v Mariiboru Avgust Egghart, pre.i pravni praktikant v Boznu na Tirolskem. Je rodom z Gornjega Stajerskega in razume slovensK. * Naročajte srečke Slovenske Stražel Srečka stane samo 1 K. Vrednost dobitkov 20.000 K. Srečkc se flobiio v trafikah in trgovinah. — Ne zabite naše domovine! * Zvlšanie deželnih doldad. Kakor znano, je štaierski deželni odbor proti glasu dr. Verstovšeka sklenil snrišati deželie doklade za 15%. Slovenski poslanei so se pritožili. Sedaj pa se je z najvišjim potrjenjem dovolilo pobirati za dobo vojske samo 10 odstotkor Te5. To je prvi sluCaj, da se je vlada ozirala na sklep deželnega odbora, ki še vrhutega ni bil soglasen. f | | —^ * Krušne karte se bodo izdale za mesto Celje ia v občini okolioa Celje za kraja Gnberje in Breg; %a mesto Ptuj in v karčevinski občini za kraja Karčevina in Vi6, v rogozniški občini za kraja Novavas in Rogoznica, v brežki občini za kraj Zgornji in Sp. Breg ter v brestjanski občini za kraj Budina. Za mesto Maribor ostane dosedanja mestna preskrba za živila r veljavi. Od 11. aprila naprej se bo dobila moka in kruh v nayedenih obCinah samo, ako se odda krušna karta, v Mariboru pa na način, ki ga dolofii magistrat. Krušne karte, izdane od zgoraj imenovanih občin, vel.iajo povsnd, k.jer so take karte že sploh upeljane. Hišni predstojnik dobi za vse stanovalce krušne karte. Svoje karte ne sme nihče drugemu prodati ali daroVati. Ponarejanje krušnih kart je strngo kaznjivo. • Pregledovanie zalog žlta in moke. Vlada je odredila, da okrajna glavarstva lahko sporazumno z fleželno politično oblastjo ukažejo, da se zaloge žita in moke po gotovih občinah še enkrat popišejo. Popis S9 mora t takih slučajih izvršiti tudi tedaj, fce je pri- hiši manj kot 20 kg moke. S tftkin« nal^paidiiimi popisavanji hočejo dob-iti oblasti pregled, kako se uporabjjajo zaloge moke in žita. Poleg naTknadnega popiso.anja pa imajo okrajna politična oblastva še tudi pravico, da odredijo pregledoviaoije zalog. Za izvr&itev tega posla so poklicani edino zaupniki, ki jih je glavafstvo za to postavilo. Zaupnik mora imeti, kadar hoče pregledovati pri kaki hiši zaloge žita in moke, pri sebi uradno izkaznico. Ako bi prišel k kiši žandar ali jfinancar, in bi zahteval, da mu pokažete vaio moko in žito, so mora tudi izkazati, da je v to uradno pooblaščen. Vsako osebo, ki bi brez uradne izkaznice hotela pregledovati vaše zaloge, smeto zavrniti. Zaupniku z izkaznico pa se zaloge morajo pokazati. Kdor ne pokaže, zapade hudi kazni. Kaznovala pa bodo sedaj samo politična oblastva. Pi*eijoved.ane pisanke. C. k. naniestnija je prepovedala barvauje jajc, ali napravo tokozvanih velikonočnih pisank (rmenic), Prepoved velja za oelo deželo in sicer za trgoviue kakor tudi za zasebae hiše. Prestopke zoper to prepoved bo kaznovala poht.čna oblast prve Listance (okrajna glavarstva,). Pecivo ob Veliki noči. Uradno se nam naznanja, da je glasom nnaistrske odredbe z dne 30. janu arja 1915 strogo prepovedano pri izdelavi peciva zi! Veliko noč rabiti več nego 50% pšenične ali ržene moke._ Ce vzamete za kruh n. pr. 5 kg pšenične, se mora 'druga polovica moke, potrebna za peko, nadomeStiti z 5 kg koruzne ali ječmenovc moke. Ista mera velja pri peki rženega kruha, Ta odredba ne pride '\ poštev samo pri pekih, ampak tudi1 v domačih gospodinjstvih, Prestopke te odredbe bo kaznovalo okrajno glavarstvo. * Kuharice zborojejo. Na Dunaju se je vršilo j v ponedeljek, dne 29. marca, 36 zborovanj dunajskih j kuharic. Predavalo se jim je, kako naj varfcujejo pri kuhi v vojskinem času. * Ne prodajajte delavne živine! Lov za prazliim dobičkom! Tako in nlč drugače moramo imenovati kupčijo, ki je razvita v zadnjem času po naših krajih pri živini. Vsak bi rad prodajal za visoko ceno, tega pa ne pomisli, da bo moral plačati še višjo ceiio, 6e bo hotel kaj kupiti. Pred vsakim semnjem hodijo prekupci že par dni okrog, Stikajo po vaseh in hievili in kupujejo živino, da jo potdm na semnju al. pa že prej zopet prodado z dobiftkom. Tako se živina preganja iz rok v roke in vsakih rok se mora prijeti nekcliko dobička. Niekateri prekupoi spravijo v par dneh po 100 K dobička in več skupaj, Taka kupčija ni zdrava in se bo pri kmetu mašfievala! Naša kmetija izgubla na ta način čim daJje bolj potrebno delavno živino. Kar ni vzela vojska, to daje kmet iz gole in v tem oziru prazne dobičkarije stran. Kaj ni to škoda? Kako bomo pa obdelovali zvemljo, 6e ne bo do. bre delavne živine pri hiši? Naj bd naši gospodarji vendar malo poinislili, da je sedanja oena slepilna ki da se brez dobre delavne živine ne da izliajati na kmetiji! * Mešetar|i. Živina iraa sedaj izredno visoko ceno. Goveda se plačuje že marsikje nad 200 K 100 kg žive teže, Mnogi lastnik živine ni dobro poučen o dnevnih cenah in nasede ljudem, ki si delajo sedaj pri prekupovanju živine velike dobičke, Piscu teh vrstic je znan slučaj, da je mešetar kupil od kmeta vo' le po 140 K 100 kg žive teže, prodal pa jih je za 180 K meterski stot na istem sejmu. Ce pomislimo, da tehta par volov 10 do 16 metrskih stotov, lahko izrafiunamo, kako veliki dobiček si napravi mešetar. Najbolj&a pomoč zoper brezvestne mešetarje je, da se živinorejec vedno zanima za razvoj živinskih cen. Za nas štajerske živinorejce j,e glede cen merodajen graški živinski se.iem. ,,Slov. Gospodar" prinaša sedaj v vsaki številki graške tržne cene, iz katerih se razvidi, kako se iste sedaj gibljejo, Povdarjati moramo, da so tudi med živinskimi prekupci poSteni liudje, ki so zadovoljni z majhnim dobičkom. Vsak, kdor 6uti z nažim kmečkim ljudstvom, pa naj skrbi, da lanet pri svoji živini ne bo apeharjen. * Podružnicam c. k. kmetijske dnižbe. V seji 23. maroa je osrednji odbor kmeti,jske družbe za na^bavo kmetijskih strojev in dražiegaorodiadovolil podporo vsera onim spodnjeStajerskm podružnicam, ki so bile doslej vložile prošnje. A žalibog je bilo vloženih razmeroma prav malo prošenj. Zato se i^e ni razdelil ves razpoložni zaklad in se je ostanek določil za obravnave v prihodnii seji, ki bo menda koncem aprila. Opozarjamo podružnice, da odpravijo tozadevne pro§n.je takoj, ako sploh želijo dobiti podporo. Pnihodnia seia bo v tem letu zadnja, v kateri se bo delil razpoložni zaklad. * Kai Je«z modro galico? V dunajski . Allgem. Weinz," p;še nižieavstrijski državni1 poslanec Diwald: ,,Govori se, da je vojna uprava zasegla v Ustju na Labi modro galico za vojne namene. Gotovega pa se ne ve mč in se, kolikor jaz vem, o tem tudi ni ničesar uradnega poročalo. Sedai smo v marcu in delo pn vinogradih se bo kmalu pričelo. Dasiravno priftnemn s škronrenjem še le koncem maja ali za^etkoTn iuniia, moramo virorejci vendar že sedaj vedeti, ali dobimo letos modro galico ali ne. Sai ve vsakdo, da b viroreja brez Skroplienja vmogradov s;lno trpela. T,p malo je vinorejcev, ki bi še imeli staro zalogo modre calice; večina je brez nje. Nekatera društva in zadrupo so se preskrbole s perooidnm; sedaj pa primanjkuje tndi tega. Bilo bi potrebno, da bi vlada izjavila, ali je vojna uprava res znsesla modro galion ali so to le govorioe brez prave podlage. Mnogi vino- rejci miislijo, da gre le za trgovsko zvijačo, s katero bi tvornice dosegte za modro galico nezaslišano visoke cene, Ogrska vlada je naročila za vi:.ogradnike 30 vagonov modre galicc po K 121.50 za 100 kg in si je dala blago za&igurati. Avstrijski vinorejci mlslimo, da bi bilo to tudi pri nas mogoče. Nekaj se bode moralo storiti za našo ogroženo vinorejo". —- To je isto mnenje, katerega zastopamo tudi mi. Modra galica se še da s posredovanj&mpoljedelskega mL nistrstva vedno dobiti Ker iz Gradca ni priftakovati pomo6i, so pripravljeni poslanci S.. K. Z. posredovati, ako se odločijo za naročda okrajni zastopi, občine ali posoj.lni:>e. Toda to bi se moralo hitro zgoditi! * Zastran bakrene galice. Dognano ]e zdaj, da bo Zveza gospodarskih zadrug v Gradou dobila nekaj bakrene galice, toda ne približno toliko, kolikor bi ie potrebovala. Galico pa bo oddala okrajnim zastopom in bo stal 1 kg 1.20 K. Kdor želi galico, naj se takoj oglasi pri svo.em okrajnem zastopu, vendar naj ne pričakuje, da se mu bo dalo tolikor, kolikor jeprijavil. * Namcsto inodi*e galice nasvetuj-e razven že znanega perooida krast-jski viaarski nadzornik Skalicky tudi tenaks. Tenaks je modrikast prašek, ki obstoji iz zmlefe galice, sode in žveplenokisle gline. Zadnja je primešana zaraditega, da galica na Lstu bolj drži, soda pa namegto apna. Raba tenaksa je zelo priprosta. za 100 ltrov vode se odtehta 1% kg do 2 kg toga praška, se vrže v vodo in se ž njo dobro premeša. Prašek se hitro raztopi in škropilna zmes je pripravljena. Pripravlja se toraj iako hitro, sproti:, 6e je treba lahko za vsako škropiinioo posebej. V tem slučaju se vzame za vsako škropilnico 15 do 20 g (2 deki) tenaksa, Tenaks se dobiva v vrečah po 5, 25 in 50 kg. V vrečah po 25 in 50 kg stane sedaj na Dunaju 180 K za 100 kg. Vožnjina ne stane veliko, ker je za polovico znižana. ,,Tenax" se dobiva pri tvrdki: Dr. G, Hei!ier & Co,, chemisohes Laboratorium, Wien II., Mollardgass« 69* Tistim vinogradnikom, ki še nimajo ali ne dobe potrebne galice ali perooid, se priporoča, da se takoj preskrbijo s tenaksom, kajti tudi tega sredstva bo kmalu zmanjkalo. Trgovcem na deželi se svetuje, da si nabavijo tenaks, ker bodo s tem zlasti manjšim vinogradnikom, ki so navajeni kupovaii galico po kilogramin v prodajalnah, zelo vstregli. * Zveplo za vlnograde. C, kr. kmetijska družba v Liubljani oddaja jako lino, bolonijsko žveplo. Vinogradniki, preskrbite si ga! Tudi škroplnice in žvep. lalnioe je treba oskrbeti, ker se jih. poznsje no bode dobilo. Brezplačna oddaja škropllnJc. Ker se mora smatrati oddajo škropilnic za sadonosnike in vinograde svrho zatiranja škodljivcev kot nujno,je sklenil osrednjj odbor štajerske kmetijske družbe, da bo izvršil to akcijo v nekoliko omejenem obsegu tudi takrat, ako bi se vsled vojnega stanja ne dale na razpolago državne podpore za zatiranje sadnih in vinogradnih škodljivcev. Osrednji odbor je sklenil, da bo dal za to svtrho pogojno na razpčlago iz obrestij nadvojvoda Ivanove in grof Meranove ustanove znesek po 1000 K, skupaj torej 2000 K. Tozadevne prošnje se naj vložijo do dne 15. aprila 1915. * Debeli semeusM krompii* se naj razreže. Graški deželni vrtnajr K. Bergman priporoCa, kakor pišejo graški listi, da se naj debeli semenski krompir pred sajenjem razreže na dva dela in tako sadi. K. Bergman pravi, da je on že več let delal na ta način poskušnje s krompirjem in da je krompir, ki je bil posajen v razrezanih polovicah, mnogo bolj obrodil, kakor oni, ki se je celi polo'žil v zemljo. Paziti moramo, da je nož oster in da se krompir sproti pri sajenju razreže. Ranjeni del fcrompirja se mora pri polaganju v zemljo obrniti na spodnjo stran. Gledati moramo posebno, da se krorapir tako razreže, da je na vsaki polovici več očesc, ker krompir, ki nima očesc, ne poganja. Priporočamo, Sa se v jamice nasiplje še maJo drobnega komposta. * Sadlte solnčnice! Zelo se priporoča, da se lotos sadijo tudi solnčnice, ker bo olja prirnanjkovalo. Rastlina prospeva povsod. Jedra nam dajejo olje, se dajejo perutnini, listje je za knno, stebla zmleta za polaganje svinjam. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 160 do 18(T K, srednje debeli 150 do 158 K, suhi 140 do 158 K; debele krave 136 do 160 K, srednje debele 120 do 134 K, suhe 92 do 118 K; biki 140 do 164 K, mlada živina 140 do 160 K; teleta 216 do 220 K, iz.jemoma 232 K do 240 K; mlade svinje 260 do 270 K, debele svinje 270 do 280 K, srednje debele 258 do 270 K, mesne svinje 256 do 200 K; ovce 120 do 132 K. (Pri goveji živini vel.iaio oene za 100 kg žive teže, pri teletih, sviajah n ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kcr: siadko 10 do 11 K, kislo 8.50 do 10 K, slama 8.50 do 10.K: pše-ica 41.50, rž 33.50, .iefimen 30.80, koruza 25.50, proso 27 K, oves 27.30 K, ajda 70 K, fižol 68 do 88 K, graSica 11.20 dn 11.40 K, lefta 16.20 K, proseno pSeno 72 do 96 K, pšeniftni zdrob 92 K, koruzni zdrob 60 do 88 K, ržena moka 64 K, pšenična moka št. 0 86 fo 90 K, št. 4 76 do 84 K, Stev. 6 (črna) 60 do 72 K (100 kg). Jajce komad 10 do 14 v, krompir 16 do 18 v 1 kg. mleko 28 do 30 v liter. — Cene goveji živini se na vsoh seimih zelo dvisaio. * Osebni promet na južni želoznicl ob velikonofinlh praznlkih. Ker se rabi letos mnogo železnigki)i voz za prevažanie vojnštva, na južni železnioi ob vel'kono8nih praznikih ne bodo osebni vlaki imeli ve* vozov kot navadno. Med Mariborom in Gradcem bodo vozili poleg dosedanjih vlaiov še naslednji posebni vlaki: dne 5. in 6. aprila bo vozil posebni vlak ob 6. uri 25 minut zvefcer iz Maribora proti Gradcu; dne 3., 4., 5. in 6. aprila iz Maribora ob 7. uri 2 minuti zjutraj proti Gradcu; dne 2., 3., 4. in 5. aprila iz Gradca ob 7. uri 20 minut zve&er, prihod v M^ribor ob 9. uri 23 minut po noči. Naznanja se tudi da če je že vlaik zaseden, potnik nima pravice zahtevati od železniške uprave, da ga pustijo ria vlaK. * Nabori v Badgoul. Nabori ali prebiranje črnovojnikov 1873—1877 se ne bo vršilo, kakor je bilo prvotno za radgonsko okrajno glavarstvo določeno, v Cmureku, ajnpak v Radgoni. * Hči genei»ala Kusmaneka — bolniška strežniea. Berta Kusmanek, kSi hrabrega przemyslskega poveljnika generaja Kusmaneka, se je prostovoljno oglasila za strežnico v bolnišnici v mestu Djur (Rab) na Ogrskem. * Pri božjein grobn molite za nas! St. Hausenbaoh, vrl ud Marijine družbe pri Sv. Juriju ob Pesnici, je poslal iz južnega bojišča na Marijini družbi domov velikonočne pozdrave, kjer med drugim piše: Minilo je že 6ez 15, mesoev, kar sem bil zadnjič med vami, čeprav takrat, že v vojaški obleki. Moral sem potem iti dol v Dalmacijo v Castelnuovo, kjer sem bil 4 mesce, v prelepem maju pa sem moral v Mostar, da napravim šolo. Tam sem preživel prelepi Marijin mesec in dalje do izbruha vojske. Zdaj sem blizu 8 mescev na bojneni polju in hvala Bogu in Mariji sem bil še vedno zdrav iii kolikor si morem želeti srečen. Draga mladina! Bliža sem nam zopet ljubi maj, mesec Ma<rijin. Priporočimo in izro&imo se njej, svoji Materi, v dušnib in telesnih potrebah. Molite tudi za tiste, ki se bojujejo za tlrago domovino. Prvo molitev, drugo raefi in premagbli bomo sovražnike! Draga mi mladina, prosim te, sporani se še na nas tudi te dni v molitvi pri božjem grobu, da bi ljubezen božja pomirila nemirni svet ter dala sre&no vrnitev dragih na svoj dom! Na veselo svidenje, vam kliče iz južnega bojišfia vaš somišljenik. * Slike štajerskifc. junakov. ,,Ilustrirani ,Glasgikr štev. 5 prinaša slike Antona Vejngerli iz Kraljevec pri Sv. Juriju na Sfiavnici, Alojzija Kšela iz Moravec pri Mali Nedelji, Lndovika Zavratnik iz Mekotnjaka pri Ljutomeru in Janeza Zemlič iz Kraljevec pri Sv. Juriju na Sčavnici. * Poroka v bolnišnici. ,,Edinost" poroSa: V bol. nišnici usmiljenih bratov v Gorici se naliaja težko bolan g. Ferdinand SimčiČ, nadučitelj v Biljani, Tam ga \<e poročil biljanski župnik z gospodiSno Marijo Prepostovo. * Pes — rešitelj. V sedanji vojski tudi pse prav pridno uporabljajo. Neki bavarski polkovni zdravnik poroča z zahodnjega bojišča o sledečem ginljivem dogodku: ,,S svojim psiom sem šel skozi vrt naše gar' gizijske bolnišnice. Ob cesti je sedel vojak, ki je, kakor se ,je že na prvi pogled videlo, še le pred kratkim ozdravil od hude rane. Vojak mi je dal znamenje, naj pridem za trenutek k njerau. Mož je le s težavo govoril in ga nisem lahko razumel, Revežu se je videlo, da je imel ,,veliko prošnjo" na srou. Ko sem ga vprašal, kaka bi bila ta prošnja, mi je rekel, da bi rad glad'1 moiega psa, ker so mu vojaški zdravTiiški psi posebno ljubi. Ko je namreč ležal ranjen na bojišču, mu je pes zdravniškega oddelka rešil življen.ie. Mož mi ie pripovedoval, da se je bojeval pri francoskem mestu Reims, V gosti šumi so ga zadele sovražne krogle. Z dvema tovarišema je bil na prednji straži, ko se je naenkrat razpoSil nad njimi sovražni grapnel. Tovar^ša sta bila na mestu mrtva, on pa je bil zadet od kosov šrapnela v prsa iji trebuh, a je še ostal pri življenjn. Pretekle so ure in ure, a nikogar ni bilo blizu, ki bi ga rešil. Nastala je temna noč, s tem pa mu je zaimilo tudi zadnje upanje na reš'tev, Revež se je udal v nemilo usodo in je videl svojo mukepolno smrt pred seboj. Toda — fiuj! :Od dveh strani sta se priMižali temni senci. Vojaški zdravniški psi so ga našli. In tiho, komaj sl'šno, kakor sta prišla, sta zve. sta psa zopet odskakljala k svoiim vod:tel,iem, da jih privedeta na krai, kjer je ležal ranieneo. ,,Psa sta ravno tako izgledala, kakor Vaš", je izpoviedal slabotni mož, ,,imela sta ravno take bistre, zveste o6i., s katerimi sta sočutno pogledovala, ko sta me našla. Bila sta moja vrla rešitelja". Globoka hvaležnost je odsevala iz moževih besed. In čudno! Moi pes, ld se sicer ni dal od nobenega tujca, ki ni pripadal našemu oddelku, prl'eti, je bil med tem, ko mu je livaležni ranjeneo gladil njegove kodre, popolnomamiren. Videlo se je, kakor da se zaveda svojega vzvišenega poklioa." Pegasti legar v Avstrljl. "Od 21. do 27. inarca se je v Avstriji pojavilo nanovo 477 slučajev pegastega legarja. Na Stajerskem in Koroškem je obolelo za pegastim legarjem: v ujetniškem taboru v Thalerhofu pri Gradcu 1, v Knittelfeldu 9, v Vagni pri Lipnici 8, v Smihelu na Gorniem Stajerskem 27, v V u rb e r g u pri Ptuju 3, v Celovcu 1 in v Volšpergu 2 osebi. * Unieujte muhe v sobah! Ker muhe prenašajo nalezljive Tjolozni, se priporofta, da s© muhe v sobah zatirajo. Tozadeven pouk dobi tudi šolska mladiTia. Novo taborišže za ujete Ruse. V» Lebringu pri Lipnici na Srednjem Stajerskem so začeli staviti barake za 30.000 ujetih Rusov. * Denar za vojnc ujetnike v Ruslii je najboljc poslati z novo uvedeno mednarodno denarno nakaznioo, ki se dobi na vsaki boSti. Na nakaznico je treba seveda napisati tudi natanten naellov ujetega vojaka. Podrobni predplei se naliajajo pri vsakem poštnem uradu. Maribor. Dne 29. marca je v vojaški bolnišnici umrl ua pljufinici nadomestni rezervist 26. domobranslcega pešpolka Peter LangeršeE. Umrli vojajk se je udeležil bojev na severnem bojišču. — Isti dan je umrl za ranami, dobljenimi na severnem bojišču, ,ožef Mrnalek, od poljskega lovskega bataljoua štev. 2, 2. stotnije. Mrnalek je doma iz Ceškega. Pogreb obeh umrlih vojakov se vrši danes, v četrtek, due 1. aprila, popoldne. * Sterntal pri Ptuju. Stavba barak za ruske ujetnike vi Sterntaju tako hitro napreduje, da bodo došli tje v dveh ali treh tednih prvi ujetniki. Ujetnigko taborišče v Sterntalu nameravajo urediti za krog 60.000 mož. Celje. V petek, dne 26. marca, se je vršil pogreb inlanterista Nikolaja Sibanika od hr\raškega pešpolka štev. 79, Šibanik je umrl v tukajšnji garnizijski bolnišnici štev. 0 za ranami, dobljenimi na severnem bojišču. Vrlega Hrvata so pokopali z vojaškimi častmi. Na zadnji poti ga je spremljalo vojaštvo in lepo število obfiinstva. Celje. V ruskem ujetništvu se naliaja tukajšnji trgovski uslužbenec Ivan Riegersperger. Starišem je pisal dne 24. februarja iz mesteca Spaskoje pri Vladivostoku, da je zdrav. Dopisnica je rabila iz Sibirije v Celje meseo dni. Celje. Celjski magistrat hoče z"a meSčane nabaviti večjo množino krompirja. Priglasiti se je treba ob pondeljkih ua magistratu. Ai'clin prl Vojnlku. Za izreden hrabrostni 6in je bil odlikovan četovodja Franc Belak s srebrno kolajno II. razreda. Belak je prideljen brzojavnemu oddelku. * Pogrešajo se: Štefan S a 111 e r , pešec pešpolka št. 47, 14. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor se prosi očetu Jožefu Sattler, viničarju v Spodnjih wočah, pošta Hoče pri Mariboru. — Anton H e r i c, pešec domobranskega pešpolka štev. 26, 6. stotnija, vojna pošta štev. 48. Odgovor očetu Francu Heric, posestnik v Boreoih, pošta Križevci, Stajersko. — Šimon R o b a r, pešeo pri 47. pešpolku, 2. poljska stotnija, vojna pošta štev. ,73. Odgovor očetu Šimonu Robar, posestnik v Framu, Stajersko. — Franc Z a v e c, deželnobrambovskl pešpolk štev. 26, 1. stottnija, 4. maršbataljon, vojna pošta štev. 48. Odgovor Janezu Muster, posestniku v Gradiščah, pošta Sv. Barbara v Halozah. — Josl Šijanec, korporal v marSbataljotou štev. 30, 4. ¦nadomesjaia stotnija. Odgovor Jakobu Hoffman v Bučečovcih, pošta Križevr ci, Štajersko. — Za dijaSko knliinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica v Frainu 30 K; namesto venca na grob č. g. prošta Jožefa Fleck so darovali: duhovni svetovalec Martin Meško 10 K; Jožef Čižek, dekan, 10 K; Al. Čižek, mestni župnik, 10 K; dr. Anton Medved, profesor, 10 K; profesor Janez Vreže 10 K; Hranilno in posojilno društvo, Ptuj, 100 K; Zernko, župnik, 10 K; Jakob Peršuh, Pleterje, 12 K; Al. Sagaj, kaplan, 3 K; Jožef ZlidanSek v Ločah po svoji ženi sporočil 100 K. — Vsem dobrotnikoia dn dobrotnicam naj Bog stotero povrne! * Kjamnica pri Mariborn. Naša Posojilnica ima na belo nedeljo, dne 11. aprila, pri Vogrincu svoj občni zbor. * Marenberg. Dekliška ZVeza ima na belo nedeljo, dne 11. malega travna, pri Sv. Janezu poučni shod. * Sv. Lovrenc na Dravskem poljn. Na vellkonočni ponedeljek, popoldne po večernicah, se vrši občni zbor naše posojilnice v Društvenem domu. Razen običajnega vsporeda se vrSi zanimiv, za sedanji čas zelo primerno gospodarsko predavanje. Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak iz Maribora. * Rajhenburg. Na velikonočm pondeljek priredi Izobraževalno društvo v Društvenem domu igro ,,Po mobllizaciji doma." Začetek ob treh popoldne. * wSv. Križev pot za vojni čas." Ta knjižioa se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane a poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 koraadov 2 K, 10 "¦romadov 90 v. Denar naj se liošlje naprej ali pa v znamkah.