OCENE - ZAPISKI — POROČILA — GRADIVO OBSEŽNI D E L O V N I O B R A Č U N F r a n c u Zadravcu s ta v k r a t k e m r a z m i k u izšla k a r dva obsežna izbora lite- ra rnozgodovinsk ih in teoret ičnih r azp rav , Elementi slovenske moderne književ- nosti (Pomurska založba 1980, 644 str.) in s k o r a j polovico m a n j š a Umetnikov črni piruh ( C a n k a r j e v a založba 1981, 461 str.). Č e p r a v nas lova n a k a z u j e t a kn j ig i raz l ičnega z n a č a j a (prvi b o l j znans tvenega , d rug i b o l j esejist ičnega), so raz- prave , zb rane pod n j ima , enotnega tona in obsega (pribl. po 2 poli). T u d i kom- pozic i jsko sta kn j ig i podobno ali celo enako ure jeni , zato ju m o r a m o gledati kot celoto. N j u n av to r si je za i zda jo izbral dve založbi in se t a k o odrekel pr i ložnost i izdat i svoj opus v enotni opremi kot p rvo in d rugo (mogoče še t re t jo) kn j igo svojega izbranega dela, k a k o r so to storili neka te r i d rug i l i t e ra rn i zgodovinar j i . Ker je priš lo do dveh zak l jučen ih i z d a j razl ičnih založb, je bil av to r pr is i l jen v vsaki posebe j p reds tav i t i reprezenta t ivn i presek svojega dela, t o r e j se javnos t i p reds tav i t i d v a k r a t na podoben način . Razprave , ki so bile p r e j raz t resene v g lavnem po s t rokovni per iodiki (JiS, SR) in zborn ik ih (SSJLK) ter kot sp remne besede, se t u z d r u ž u j e j o v t r i pog lav ja . P rvo o b r a v n a v a obdobje impres ionizma in s imbol izma v slovenski l i t e ra tu r i in d a j e os redn je mesto C a n k a r j u (Elementi 4 razprave , Č rn i p i ruh 6), 4 0 % vsega p i san ja , p r ece j p a še Zupanč iču (2; 0) in M u r n u (2; 0). D r u g o pog lav je obsega v g lavnem temo slovenskega ekspres ionizma, od av to r j ev izs topata Kosovel (3; 1) in J a r c (1; 1). Črn i p i r u h v sebu je v tem pog lav ju tudi č lanek o Mišku K r a n j c u , ki je v Element ih uvrščen v t r e t j e pog lav je ; to je v obeh k n j i g a h posvečeno social (istič)nemu real izmu, n jegovim a v t o r j e m in zagovornikom, ter p o m e m b n i m povo jn im pisa te l jem. Vseh 44 r a z p r a v (29; 15) je t o r e j j asno raz- pore jen ih po kronološkem in časovnost i lskem kr i t e r i ju . N a j s t a r e j š a r a z p r a v a je iz leta 1958, s t rn j eno p a si s ledijo od letnice 1963 napre j , polnih deve tna j s t let. V k n j i g a h so na j in t enz ivne je zas topana leta od 1976 n a p r e j (tega leta sedem razprav , 1978 šest č lankov), ko so vsako leto izšli povprečno ka r po š t i r je č lanki . Povp reč j e bi bilo še višje, če bi upošteval i , da so ob vsem tem izha ja le še Zadravčeve knj ige , mars ika te rega č l anka p a zarad i p o m a n j k a n j a pros tora ali za rad i samokr i t i čnega pogleda n a z a j ni predvidel za ponat is . N a t a n č n o bi l ahko opisali, kakšen je bil izbor za p r i ču joč i knj ig i , ko bi imeli p red seboj celotno obsežno Zadravčevo b ib l iograf i jo . Tako p a ga bomo samo pr ib l ižno ocenili. Mars ikak č lanek do leta 1976 je že našel s ta lno mesto v kakšn i od osmih p r e j š n j i h Zadravčev ih kn j ig pa tudi v njegovi z adn j i o zna- meni tem Slovencu Alojzu G r a d n i k u (1981). Razuml j ivo je, da v izboru niso bile upoš tevane tudi neka te re pr i ložnostne razprave , ki se s svojo t emat iko nekako niso mogle vk l juč i t i v p re t eh t ano kompozici jo , npr . J enkova l i t e ra tu ra v zapisih slovenskih pisa te l jev od Ket te ja do Brnčiča (SR 1978) ali Koroška v prozi , pesmi in d r a m i (J iS 1969/70, Mar ibor 1973); kr i ter i j i za izločitev esejev o C a n k a r j e v i p r ipovedni prozi (SSJLK 1979), o I z ido r ju C a n k a r j u , Nacetu K r a n j c u , E d v a r d u Kocbeku, Ivu Brnčiču, Ke t te ju in še kom pa so bili ve r j e tno d rugačn i . Zadravčevo pozornost deli v g robem dvoje obsežnih področi j , obl ikovna p la t ume tn in in n j i hova (oz. n j ihov ih av tor jev) ide jna ali nazorska pla t . P r i zadeva si, da ju ne bi gledali ločeno eno od drugega , a m p a k v medsebojn i d ia lekt ični obli- kovno-vsebinski zvezi; r ad govori o i d e j n o - e s t e t s k i podobi ume tn in (npr. Elementi , Slovstvo v času NOB kot per iod izac i j sko vp ra šan j e , 613). Naslovi raz- p r a v pa povedo, da je le enk ra t več ja pozornost posvečena obl ikovnim (Barvne besede in Kosovelova poez i ja ; Kit ični in verzni u s t r o j Murnov ih pesmi) in d r u - gič nazorsk im p rob lemom (Ziherlovi pogledi na besedno umetnost , L i te ra rn i teoret ik in k r i t ik Jos ip Vidmar) . Težišče je v p r v e m t ipu razprav , čeprav Za- d ravec kot sociolog ugo tav l ja , da »receptivnost i ne določa jo v celoti estetsko- - ide jne kval i te te , a m p a k predvsem tud i ide jne usmeri tve« (Recepcija s lovanskih, romansk ih in ge rmansk ih l i t e ra tu r na Slovenskem od 1918 do 1941, 640). Anal izo sp re j ema p r e p u š č a neposrednim pr ičeva lcem (454). P roza ga zapos lu je v malen- kost večj i meri kot poezi ja , m a n j snovi pa m u je na razpolago za govor o d ra - ma t ik i in eseju. R a z p r a v o splošnih, teoret ičnih in p r i m e r j a l n i h v p r a š a n j i h , je s laba če t r t ina . Večinoma i zha j a iz opusa konk re tnega a v t o r j a in ga obdela s stal išča kakšnega znači lnega ali zanimivega p rob lema (npr. Gro teska v Preži - hovi prozi). V Č r n e m p i r u h u je v p r v e m delu opazno večje število p r i m e r j a l n i h naslovov (npr. St ikal išča med Trd inovo in C a n k a r j e v o umetnos t jo) . S to j imo pred osupl j ivo obsežno in s s k r b j o obdelano l i t e ra rno prob lemat iko . O b n a v l j a t i vsako izmed št i r i inšt i r ideset ih r a z p r a v bi bilo neekonomično in ne- pregledno. Večinoma gre za t emel jne p r i spevke slovenski l i t e ra rn i zgodovini , ki smo j ih dolžni le spreje t i . Kr i t ično stal išče je mogoče obl ikovat i šele na redkih mest ih, k j e r se av to r odloča o teoret ični podlagi in vrednos tn ih k r i t e r i j ih svojega dela. Teoret ični p rob lemski krogi , h k a t e r i m se s ta lno vrača , bodo na jus t r ez - ne jše or ien tac i j ske točke tegale zapisa . Zaradi gospodarnost i bodo i lus t r i rane le s p r imer i iz Elementov. O nas lovu te k n j i g e je bilo nap i san ih že n e k a j s t rani . N a j p r e j je začuti l po- trebo, da ga pojasn i , sam avtor . To je storil v Pr ip isu na koncu knj ige , ki je neka t e r im recenzentom omogočil , da j im ni bilo t reba p r eb ra t i cele knj ige , a m p a k so se po k r a t k e m pos topku lahko lotili a v t o r j a p r a v p r i n jegovih teore- t ičnih izhodiščih. Pojasn i la je bil po t reben izraz moderen. Zadravec ga je raz- ložil s s inonimi živ( l jenjski) , tvoren, perspekt iven , zavzemajoč se za svobodo in prot i o d t u j e v a n j u , ak tua len , nadčasoven, objekt iven , nepresežen itd. Zlasti ak tua l en in nadčasoven sta za ob iča jno pame t k o m p l e m e n t a r n a izraza. Nap i sana s inonimno si luhko r az l agamo le tako, da je t r a j n o v redna (nadčasovna) samo t ista l i t e ra tu ra , ki je v vsakem času a k t u a l n a (angažirana) in d ružbeno vpl ivna , ki v vsakem času kaže d ružb i pot n a p r e j . Edino t a k a l i t e ra tu ra je tudi moderna . — K a j pomeni prvi del s in tagme — elementi —, je m a n j ekspl ic i rano. Slovar n a v a j a več raz lag : ali gre za posamezna l i t e ra rna dela kot sestavine s lovenske knj iževnost i , al i za sti lne elemente (npr. groteskni , real ist ični elementi) , ali za b is tvene osnovne dele (samo mojs t rov ine s lovenske knj iževnost i ) , ali so to de j av - niki ( fak tor j i ) , ki vp l iva jo na razvoj s lovenske knj iževnost i . Iz naslovov sodeč gre za d rug i p o m e n : elementi so impresionizem, grotesku, s imbolizem, verz, kit ica, b a r v n e besede, motivi , ok tobr ska revoluc i ja itd., torej" kur na j r azno l i č - nejše in nes is temizi rane estetske in ide jne ka tegor i je , znači lne za (moderno) slovensko knj iževnos t . Ze v prvi poetološki r azp rav i C a n k a r j e v i pogledi na jezik (Beseda in l i tera- tura) se pokaže, da Zadravčevo v redno ten je umetn in n ikakor ni poenos tav l jeno in da ne dopušča redukc i j e na eno izmed vrednos tn ih ka t egor i j — lepo, dobro in resnično. Č e p r a v se zdi, da je estetsko (v pomenu lepo) bistveni konst i tu- t ivni in vrednostni k r i t e r i j umetnost i , m u nikoli ne pusti , da bi se po jav l j a l sam. Lepoto enk ra t v naslovu združi z resnico (15) in na d rugem mestu hvali C a n k a r j a , da je »pisatel ja zavezoval v estetskem in et ičnem smislu« (13) T re t j i č estetsko p r i zadevan je ne razd ružno poveže z narodnopol i t ičn im, to re j d ružben im. P r a v a je t ako le t ista umetn ina , ki je obenem lepa, resnična in dobra (korist- na). Poslednj i , p r agma t i čn i vidik se zdi pr i Zadravcu za estetskim še n a j p o m e m b - nejši , sicer na koncu r azp rave ne bi čutil pot rebe poudar i t i , da so C a n k a r j e v i jezikovni pogledi še danes ak tua ln i , in zagotoviti , da o kakšnem nacional izmu pri n j e m ni sledu. (Podobno sklene tudi r a z p r a v o o Zupančiču , 80.) Can- k a r j e v jezikovni nazor imenu je marks is t ičen in mater ia l is t ičen (27, 52), zna pa tudi prekin i t i iden t i f i c i ra joče se s t r i n j a n j e z n j im, ko omeni, da je C a n k a r mo- goče »precenjeval umetnikovo vlogo v zgodovinski usodi naroda v XX. stolet ju« in n jegovo e n k r a t n o odgovornost za jezik (13). Ne o m e j u j e samo vseodloču- joče vloge estetskosti , a m p a k tudi spoznavnost i . V D r a m s k i h pesni tvah Mirana J a r ca ugotav l ja , da krščanski dual is t ični nazor ne more roditi p r a v e d r a m a - tike (330). Nazor sam mu ni edini k r i t e r i j za dobro l i tera turo , s a j pravi , da celo »iz same socialist ične ideje, pa n a j še t ako n a v d i h u j e in je človeško dragocena, n a j b r ž ni mogoče napisa t i dobre socialne proze, s a j je osnova vsake dobre proze ž iv l jen jska in d ružbena izkušnja« (420). Z a n e m a r j a n j e ar t i s t ične plat i ne glede na dobro idejo vodi v umetn išk i spodrs l j a j . Brez kval i te tnega a r t i zma besedne umetn ine k r a t k o malo ni (432). Slovenskim p redvo jn im marks is tom šteje v občutno poman jk l j ivos t , da so zanemar i l i ožje v p r a š a n j e estet ike (Pogledi s lovenskih marks i s tov na besedno umetnos t do 1941, 439) in t ako dopusti l i , da se je kot reprezen ta t ivna p ro le ta r ska umetnos t razpasel sicer estetsko pr imi- tivni in idejno nebogljeni pro le tkul t . R a z m e r j e med tremi vrednostn imi katego- r i j ami je pr i Zadravcu sk ra tka pr ib l ižno tako, kot ga opisu je J a n k o Kos v svo- jem r a z p r a v l j a n j u o Jos ipu V i d m a r j u (Delo, Knj iževni listi, 5. f e b r u a r 1982). V p r a š a n j e o resnici l i t e ra tu re se kaže v r a z m e r j u življenje—literatura. Odnos se pri s lovenskih umetn ik ih s ta lno izpos tavl ja , zato pa tudi v p r i ču joč ih raz- p r a v a h (pri C a n k a r j u — 52, ob Zupanč iču — 145 in Kosovelu — 216). Živ- l jen je je izhodišče in osnovni k r i t e r i j l i tera tur i . L i t e ra tu ra je dobra le, če služi ž iv l j en ju : to pa stori tako, da ga čim ob jek t ivne je odsl ikava. Ena pomembne j š ih ž iv l jen j sk ih vrednot in resnic je svoboda (Svoboda kot temel jni motiv Zupanči- čeve lirike, 162), venda r je l i t e ra rne obdelave v redna le, če je ob jek t ivno po- gojena in osebno doživeta. Zahtevi je impl ic i tna tale logika: kot je ž iv l jen je p ravo le, če je vpeto v konkre tne socialne odnose, ne pa v sanje , mist iko itd., t ako se l i t e ra tu ra izogne pap i rna tos t i , če zrcali t ako socialno polno ž iv l jen je (Hrepenenje kot p rv inska in d ružbeno pogojena moč v umetnost i in publ ic is t ik i Ivuna C a n k a r j a , 44, 52 in drugod) . Nasp ro tno logiko zagova r j a Cir i l Kosmač. Edina p rava resničnost mu je p r ipovedovana resničnost . Mogoče tudi zaradi tega Kosmaču na rava »ni da la biti veliki epski, romaneskni gradi te l j« (Pri- povedna proza Ciri la Kosmača, 578). Zadravec p r i č a k u j e ž ivl jenjskost tudi v vsa- ki l i te rarn i sestavini posebej, celo v t a k o a b s t r a k t n i h s tvareh, kot so motiv hre- penen ja in simboli . Č e p r a v je z an j Josip Vidmar nesporna avtor i te ta , mu tu vendar le mora očitati , da pr i C a n k a r j u ni zagledal socialne moči, angaži ranost i , revoluc ionarne vloge in op t imizma n jegove hrepenenjskos t i , vpetost i hrepene- n j a med realni vzrok in realni cilj. E n a k o ž iv l jen jskos t (empiričnost in mime- tičnost) odkr iva tudi pr i simbolih (Simbolizem in C a n k a r j e v a l i te ra tura) ter z zadovol js tvom ugotav l ja , da p rav ih simbolistov Slovenci n imamo, ker »tujec in »onkraj« iz s imbolist ičnega b e s e d n j a k a ni pr i nas nič i rac ionalnega ter nad- na ravnega , nazorskega, po f rancosk ih modnih vzorcih prevzetega. Naši simboli i m a j o realno vsebino, ker se v k l j u č u j e j o v umetnos t z realno socialno in nacio- na lno funkc i jo , v umetnost , ka te re dolžnost je »rojevati« »slovensko dušo« (Im- presionizem in simbolizem ter Zupančičeva l i r ika in d r a m a t i k a , 147). Zupančič je simbolist samo po praks i , po tehniki , s a j se ob anal izi izkaže, da n jegov duh-zan- ka r ni k a k š n a vesol jska duša, a m p a k človek umetn ik , s toječ v središču sveta, človeška v i ta lna moč. Zdi se nam, k a k o r da je Zadravcu bližj i impresionizem kot s imbolizem. Pri p rvem namreč n jegove mater ia l i s t ične osnove ni po t rebno posebej dokazovat i . S tem si l ahko razložimo, z a k a j sta bili taki besedili, kot sta C a n k a r j e v a Nina in Iz idor ja C a n k a r j a S poti , vk l jučen i v impresionis t ično anal izo ( Impresionizem ter čr t ica in roman) . Duhovnos t slovenskega impresio- nist ičnega s imbol izma avtor omeji s predlogom, da je bol je govoriti o sub jek t i - vizirani impresi j i kot o prot is lovnem impres ionis t ičnem s imbol izmu (128). — Odnos ž iv l jen je - l i t e ra tura je mimet ični odnos tudi za Borisa Ziher la : p rava umetnos t n a j odraža in išče v s tvarnost i t ako problemat iko , »ki je bil /a/ po- s tav l jen /a / že na d rug ih področ j ih človeške duhovne dejavnost i , recimo v d ružbe- ni vedi« (464). Resnica umetnost i je enakov redna (ker je enaka) resnici, ki jo od- k r iva znanost , le izražena je na d rugačen , »poseben, umetn i šk i način« (466). Ker je Ziherl ob vsem tem pr iznal , da je resnica umetn ine več kot n jen slog (465), ki je p r a v z a p r a v to, ka r umetn ino kons t i tu i ra , je jasno, da umetnos t kot mimesis v n jegovem sistemu nima ravno d ružbeno odločujoče vloge. Pred n jo namreč že hodi ob jek t ivne j ša d ružbena znanos t in ji kaže p ravo pot. S t r i n j a - joč se s t ako vlogo umetnost i je mogoče l i t e ra tu očitati , da n jegova ocena sveta ni ob jek t ivna (427). Zahteva po ž ivl jenjskost i se kaže tudi v r a z m e r j u umetnik-člooek. Zadra- vec noče ločevati umetn ikovih človeških in u s tva r j a ln ih kval i te t . Tako kot je umetn ikova b iogra f i j a lahko sredstvo za spoznavan j e umetn in , tuko je ume tn ina sredstvo za o d k r i v a n j e umetn ikove duhovne b iog ra f i j e (pri S lavku G r u m u — 356, V i d m a r j u — 468, Kosmuču — 545). Kosovel je bil »velika osebnost zato, ker je upo rno izpovedoval svoje humanis t i čne vizije, velik umetn ik pa zato, ker je pr i tem nepopus t l j ivo služil umetn išk i lepoti« (Kosovelova umetn iška zavest in pruksa , 223), ker ni pisal iz ekspresionis t ičnega nuzora ali iz d rug ih modnih izmov, temveč iz eksis tenčne n u j e (222). V Pr ip isu (644) av to r p r iznava , da r azp rave piše z zavzetos t jo in vrednote- njem. D o s t rani 254, 255 je vendar opazit i , da si je za p redmet o b r a v n a v e izbiral t ako gradivo, ka terega impl ic i tn im in izrecnim i z j avam je lahko le p r i t r j eva l . Njegovo v redno ten je se kaže tore j b o l j v izbiri g rad iva kot v ekspl ic i tnem oce- n j e v a n j u . Odklon i lno stališče do o b r a v n a v a n e g a je čut i t i redko, prvič šele, ko govori o rel igioznem ekspres ionizmu, o An tonu Vodniku in E d v a rd u Kocbeku. Trdi , da rac iona lna pa te t ika religioznega ekspres ionizma ni da la dobre l i r ike (270). Kocbeku očita, da mu je bilo pc sn j en j e bol j nuzorsko opravi lo kot de ja - n je iz stiske, »vezenje lepih besed, ki bi j ih l ahko bilo več ali pa manj« , da je t rag ika teh pesmi navidezna (281). Podobne iz jave ima tudi ob drugih »boriv- c i lu z bogom (266); opoza r j a na to, k a k o je NOB koreni to preizkusil in pretresel vizije religioznih ekspresionis tov. Zudovoljen ni tudi pri J a rcu , ker ta sicer drzni , venda r ne dovol j globoki iskalec za svojo osamljenost ni znal obtožit i a l ien i ra joče d ružbe in se zato obču tku tudi ne p rav upre t i (268, 269). Kot pozi- t ivni kon t ras t o m e n j a Boža Voduška in Srečka Kosovela, ki to poman jk l j i vos t zapolni ta z revolto in s p rav im imenovan jem vzroka pesimist ičnim obču t j em. Popus t l j iv se zdi pr i Se l i škar ju , č igar tonu in me ta fo r ik i pesmi p r i znava revo- lucionarnost k l j u b temu, da je ide jno sporočilo pesmi revolucij i nasp ro tno — družbene razrede hoče namreč pomir i t i med seboj (276). Preden opišemo temel jne vrednos tne kategor i je , še opomba na Zadravčevo terminologijo. Stil (metafor iko in epi te tonezo ter kons t rukc i jo s tavkov in povedi) in jezik (leksiko in besedotvorje) ekspresionis t ične l ir ike op isu je na dvojen način . N a j p r e j esejist ično z izrazi kot »burni, odsekani , zagnani ritem«, »krčevita, r azg ibana , omejena drža«, »pesem zahrešči«, je »eksplozivno napeta« itd., potem pa še s s lovničnimi ka tegor i j ami , z na š t evan jem verba actionis, adverb ia lne epitetoneze, o p o z a r j a n j e m na p re f iksac i jo in iden t i f ikac i j sko me ta fo ro itn. Vla- da joča s lovničarska s t r u j a bi ve r j e tno želela podomači tev terminov, ponekod pa bi po jave tudi p re imenovala (npr. vse bi iz »subjekta splošnosti« postal to- talni samosta lniški zaimek, večnotajen in strašnolep bi iz p re f iks i r an ih pr idev- nikov postala zloženki) ali p rekva l i f i c i ra la . Pr i op i sovan ju časovnih stilov av tor ni tog. Bistro, toda p rev idno ugotavl ja , da je bil prvi tvorec stilemov, ki j ih imamo danes za ekspresionist ične, to re j p redhodn ik ekspresionizma, že Ivan C a n k a r , s a j je ekspresionizem p r a v z a p r a v »radikal iz i rani podal j šek romant ične (in tudi novoromant ične) révolté in d i shar - monije« (316). Ekspresionis t ična poezi ja pr iča , kako težko je na j t i ravnotež je med ide jn im ak t iv izmom in estetsko neoporečnos t jo (314). Pozorni na av to r j evo z impl ic i tn im v redno ten jem pogojeno o b n a š a n j e ne moremo mimo posebne lastnosti n jegovega p i san ja , ki bi jo površno lahko ime- novali t ežn ja k pomirjanju nasprotij. V kn j ig i se t iščita eden dugega č lanka Ziherlovi pogledi na l i t e ra rno umetnos t in Li terarn i teoret ik in k r i t ik Jos ip Vidmar . Opis n j u n i h l i te rarnih nazorov pa tudi n j u n o konf l ik tno r azmer j e v slo- venski ku l tu rn i zgodovini jasno govori ta o različnosti n j u n i h vrednos tn ih izho- dišč. P r ičakova l i bi, da bo l i te rarn i zgodovinar to različnost potrdi l in se mogoče celo odločil, ka te ra s t ran se mu zdi tvorne jša . Vendar o polemičnih r azmer j i h ni j asne besede, names to tegu sk lepne izjave, ki pr i obeh velikih slovenskih l i te rarn ih esejistih p o u d a r j a j o to, ka r ju zd ružu je , in med n j i m a n a p r a v i j o ena- ča j . Zadravec je med bregovoma obeh l i te rarn ih nazorov uspel naprav i t i most, ko je pogumno zamižal pred p repadom razlike, ki ju ločuje. V i d m a r j a je pr i - bližal Ziherlu, ko ga je označil kot marks i s t a (485, 473) in realista, t j . maté r ia - liste, zagovornika ob jek t ivne (realistične) l i te ra ture . V središču n jegove teor i je je n a m r e č names to niča človek, zah teva po živosti, p r i rodnos t i in resničnosti umetn ine . Nekoliko rezervi ranega odnosa (475) do V i d m a r j a pa av tor vendar le noče skr iva t i : zlasti po letu 1945 Vidmar p r iznava l i te ra tur i poleg estetske in mora lne še d ruge učinkovitost i , seveda pa se od klasikov marks i zma loči, ko z m a n j š u j e pomen zgodovinskih okoliščin za l i t e ra turo in odvisnosti l i te ra ture od družbe . ZiherI se je loteval l i t e ra tu re zaradi n jene ide jne (ideološke) vred- nosti. Zadravec p o d a j a V i d m a r j u z n jegovega brega roko p o u d a r j a j o č , da ZiherI ni z a n e m a r j a l vsebinske estet ike l i t e ra tu re (459). ZiherI je v n a s p r o t j u s svojo zgodovinsko d ia lekt iko realizem, ka te rega s t ras tni zagovornik je bil, iz oznake za časovni stil spremeni l v nadčasovni termin. To mu je omogočilo, da je med realiste v takni l tudi Preše rna (461) in zanikal n jegovo romant iko (463), ker je v romant ičnos t i videl preveč idealist ičnega. N i k a k o r ni mogel tudi mimo Can- k a r j e v e umetnos t i : p rekva l i f i c i ra l ga je v »največ jega socialist ičnega realista« (464). P o u d a r j a l je pomen umetn ikovega nazora za vrednost umetn ine (Vid- m a r j u nasp ro tno nazor r izreeno ni nič odločujočega za l i t e ra rno kvali teto) in veliko govoril o osveščevalni in sp remin jeva ln i (mobilizacijski) vlogi umetnost i , pr i čemer je jasno, da mu ni šlo za kakšno pr iva tno , ind iv idua lno osveščanje, a m p a k za d ružbeno in revolucionarno vlogo umetnost i . P r a v gotovo se je stri- n j a l s Karde l j evo mislijo, da je p r a v a umetnos t vedno d ružbeno revoluc ionarna (Oktobrska revoluci ja in s lovenska l i t e ra tura , 454). — Ko se je Zadravec od- rekel preds tavi t i V i d m a r j a in Ziherla kot nazorsko naspro tn i si f igur i , je mora l ostati nevt ra len tudi ob Ziherlovi kr i t ik i Zupančičeve in hvali Kre f tove obdelave iste l i te rarne snovi (442), cel jskih grofov . V Pr ip i su se Zadravec sk l icu je na Zi- herla, ko mu je de f in i ra t i modernos t l i t e ra rne umetnine . Zato ve r j e tno ne bo narobe, če n jegovo nevt ra lnos t razvežemo v p r i t r j e v a n j e Ziherlu in n jegovim somiš l jenikom (451) tudi ob d rug ih podobnih sodbah. Eseja o V i d m a r j u in Zi- herlu se zdi ta zan imiva zato, ker p r a v nek j e med p reds t av l j en ima s lut imo Za- dravčev l i terarni nazor . Ziherlovo p o u d a r j a n j e p ravega nazora in vsebin- skih novosti prot i obl ikovnim (463) obrusi s t rd i tv i jo , da je eno umetn ina , d rugo pa ku l tu rnozgodovinsk i dokumen t (619), V i d m a r j a pa uporab i tako, da ak tua l i - zira n jegov k r i t e r i j »živosti« umetn ine kot es tet izaci jo (metafor izaci jo , zvočno orkes t rac i jo itd.) (Pr ipovedna proza Cir i la Kosmača , 570). Eno n a j p o m e m b n e j š i h vodil pr i p i san ju l i te rarnozgodovinskih r azp rav si je av tor sposodil pri v rednoten jske in r e p e r t o a r j u socialist ičnega real izma. Misli- mo na zahtevo po perspektivnosti in op t imizmu, ki sta tudi važna f a k t o r j a mo- dernost i . Zahtevo i zpo ln ju je , ko p r i s tebr ih slovenske l i t e ra ture te lastnosti opaža in j ih pos tav l ja v luč. O b Zupanč iču z a t r j u j e , da n jegova s imbol ika ni spleenska (151), C a n k a r j e v o res ignaci jo pa raz laga zgol j kot res ignaci jo nad malome- ščanskim okol jem in kapi ta l i s t ičn imi r azmerami . Govoreč o Kosovelu zanika , da bi bil elegizem t ipološka znači lnost s lovenske lirike (257). Izrecno govori o op t imizmu, k a k o r se kaže skozi srečne konce p r ipovednoprozn ih del, v č l anku Razgledi po K r a n j č e v e m ro inanopis ju do leta 1940. K r a n j e c da je s svoj imi srečnimi zak l jučk i »revolucioniral mora lno in socialno zavest« (258). Ugo- tovitev pos tane zanimiva , če vemo, da je srečni konec tud i p o m e m b n a t ipološka značilnost t r iv ia lne l i tera ture . Zadravec pa ne os tane pri poenos tav l ja joč i t rdi tvi , da je vloga srečnega konca samo v l ivan je mora le revoluc ionarn im silam družbe . Kot n jegov vzrok o m e n j a tudi Kran j čevo nepopus t l j ivo s ledenje rea lnemu modelu : z a k a j bi p r ipovedn ik j u n a k a na koncu usmrti l , če pa njegov realni model živi še n a p r e j (528). — Socialistični opt imizem je po vojni dobil izraz v l i te rarnem hero izmu in l i te ru turo pr ib l iža l ždanovski var ian t i socialist ičnega real izma. Avtor opozar j a , da je n a j b r ž t reba to lastnost bo l j vezati na domači povojni opt imizem, ki je hotel z eno potezo uresniči t i svoje s a n j a n e cilje, kot na vzhodni vzorec (617). — Avtor jev perspekt iv izem pr ide v konf l ik tno r a z m e r j e s t ako kočl j ivo zadevo, kot je V lad imi r j a K r a l j a roman o ž iv l jen ju v nacis t ičnem tabor išču , ko ta govori o »taboriščni samouprav i« in se p r e d a j a pesimizmu (583). P r ipovedn iku očita ne razumnos t in kr ivičnost , ker ni spregovori l o ob jek t ivn ih vzrokih tabor i ščnih grozovitosti , odkr i to pa omeni ovire pri izdaj i roinunu in pre- mišl jeno p re teh ta odgovore na v p r a š a n j a , z a k a j imamo tabor iščne l i t e ra ture p r a v z a p r a v re la t ivno premalo . O b koncu b r a n j a moramo še osvetliti r a zmer j e med literaturo in vedo o lite- raturi, kak r šnega n a k a z u j e p r i ču joča kn j iga . Obču tek imamo, da av tor nameno- ma premošča dis tanco, ki loči r a z p r a v l j a n j e od p redmeta razprave , čeprav ga nikoli do k r a j a ne premost i . D i s t ança bi namreč l ahko pomeni la pot k osamo- s v a j a n j u govora l i te rarnega raziskovalca, česar si Zadravec kot da ne želi. O b r a v n a v i o s t a j a j o tako s k o r a j samo neokrn jene , neprob lemat iz i rane l i te rarne avtor i te te , ki so v rednota ne glede na znans tvenikovo r a z p r a v l j a n j e . Razisko- valčeva naloga je avtor i te te potrdi t i , j ih opisat i in na d rugačen način ponovit i resnico, ki jo l i t e ra tu ra p o n u j a družbi . Pr i i skan ju jezika za ta d rugačn i nač in se nasloni na sociologijo, ki je že pred n j im priš la do us t reznih osnovnih for- mulac i j , p r imerna pa je tudi , ker kva l i t e tna l i t e ra tu ra n a j d e v a svojo idejno usmer i tev p r a v v n j e j . Podvomi pa v s tat is t ične metode in k o m p j u t e r s k o ve- ščino, ki ne more jo odgovori t i na r ah loču tna v p r a š a n j a o vzroku po javov in n j ihovi moči. Zavrže j ih, ker dvomi, če se sploh more jo pr ibl ižat i t ako speci- fični duhovni dejavnost i , kot je umetnos t (644). Če se umetnost i z d rugačn im jezikom, kot je n j en lastni, ne da pribl ižat i , os tanemo v zap r t em krogu. Na n a j k r a j š o r azda l jo ji p r idemo z jezikom, ki je n j e j soroden, k a d a r me ta fo ro opi- šemo z d rugo meta foro . Spoznan je o neizreklj ivost i bistva umetnost i p o n a v l j a j o tudi ma tema t i z i r ane l i t e ra rnoznans tvene smeri. Če sledimo svoji špekula t ivn i misli dosledno nap re j , l ahko posumimo, da je želja Zadravčeve kn j ige obnaša t i se kot l i t e ra tu ra . Tezo se da pot rd i t i s p rv im s tavkom Pr ip i sa : »Najbo l je je, če se k n j i g a konča s s tvarmi , o ka te r ih p r ipovedu je (!), če b ra lca ne nad legu je z epilogom.« Tudi umetnos t sama, v s a j n j en prece jšn j i del, trdi , da ne potre- b u j e spremnih besed, uvodov, kr i t ičnih razlag, pre t resov in epilogov. O d k l a n j a p a r a f r a z e v stilu, k a j je hotel av to r s tem povedat i , ker jo vsak t ak doda tek v s t rokovnem jeziku l i te ra rne vede degrad i ra , ji d a j e občutek, da ni samoza- dostna in da je k r i t ika n j e n nu jn i sestavni del, od katerega je odvisna. Umet- nosti si Zadravec ne želi zgol j kot p redmeta , a m p a k tudi kot ident i f ikac i j sk i medi j . S svoj im govorom si ne pr izadeva odkri t i k a j , ka r n a j bi ume tn ina ne poveda la že sama dovol j jasno, a m p a k jo estetsko doživl ja , jo op isu je in anal i - zira, pa spet lepi s k u p a j , jo b ran i in oprav iču je . Zadravčevo p i san je si to re j odvzema pr ivi legi rani položaj , ki m u ga nad umetnos t jo d a j e znans tvena pr i- vzdignjenos t nad p redmetom raziskave. K l j u b temu je še vedno znanstveno, v tisti meri in na tak način, kot je znans tven marksis t ični ž iv l jenjski nazor, to re j na način marks is t ične sociologije. (Zadravčev odpor do p i san ja epiloga je l ahko seveda še d rugačnega izvora : mogoče izvira iz obču tka absurdnos t i p i sun ja o p i s an ju o p i san ju o p i s a n j u . . . S tega stališča bi bilo — z a n e m a r j u j o č vrsto naspro tn ih a rgumen tov — nesmiselno tudi tole pisanje.) Obe knj ig i sta veren presek Zadravčevega ž iv l jen jskega poče t ja . Poleg ši- rine o b r a v n a v a n e temat ike ju od l iku je jo jasni in enotni vrednostni kr i ter i j i . Zarad i teh in drugih lastnosti sta knj igi , zlasti Elementi , p r av gotovo nepogreš- l j ivo š tud i j sko beri lo vsakemu š tuden tu slovenščine, l i t e ra rnemu zgodovinar ju pu grudivsko bogat, izčrpen in v izboru pošten pr i ročnik . Miran Hladnik Filozofska f aku l t e t a v L jub l j an i