Ko tudi pri športu ne gre brez branja Izvleček V prvem delu članka avtorici predstavljata proces oblikovanja in razumevanja pisnih navodil za vaje na stolu in ob njem, ki so izšla v obliki kataloga v sklopu programa Minuta za zdravje na Osnov- ni šoli Frana Albrehta Kamnik. Pred leti so na šoli želeli učence in učitelje spodbuditi h gibanju med poukom. Program se je imenoval Minuta za zdravje. V njegovem okviru sta nadarjeni učenki pripravili katalog z opisom in slikami vaj, ki jih lahko izvajamo na stolu ali obnjem. Ta navodila so bila poleg samega programa ena izmed spodbud za gibanje. Drugi del članka pa predstavlja, kako sta avtorici programa Minuta za zdravje, razredna učiteljica Ivanka Jana Svetec in učiteljica športa Tamara Bračič, pri učencih preverili, kako so razumeli pisna navodila za vaje iz kataloga. Želeli sta torej preveriti bralno razumevanje pisnih navodil z namenom, da bi vsi učenci pravilno izvedli opi- sane vaje. Razumevanje pisnih navodil sta preverili pri različno starih učencih (od 3. do 9. razreda), ki so obiskovali interesno dejavnost drug z drugim. Učence sta razdelili v dve skupni. V prvi so bili avtorji navodil, v drugi pa izvajalci vaj. V nadaljevanju zato opisujeta proces oblikovanja in preo- blikovanja pisnih navodil, saj so učenci, avtorji navodil, hitro ugotovili, da so jih izvajalci razumeli drugače. Navodila so spreminjali toliko časa, dokler jih večina ni razumela kot oni oziroma kot je to prikazovala slika pravilne izvedbe vaje. Ključne besede bralna pismenost, pisna navodila, bralno razumevanje, vaje na stolu, vaje ob stolu, minuta za zdravje, medpredmetno povezo- vanje, oblikovanje in razumevanje navodil, razredna in predmetna stopnja s Tr OKa in PraK sa When even s port cannot Be Done without Reading Tamara Bračič Ivanka Jana Svetec UDK 796 37.014.22 38 UVOD Človeško telo ni ustvarjeno za dolgotrajno sedenje, a sodoben način življenja mnogim od nas prinaša prav to. Dejstvo, da nas je sodobna informacijska tehnologija posadila na stol, že kaže svoje negativne posledice. Sedeči slog živ- ljenja ni več nekaj, kar bi veljalo le za odrasle. To je vzorec, ki ga vedno bolj prevzemajo tudi otroci in mladostniki. Učenci v slovenskih osnovnih šolah imajo po predmetniku v prvem in drugem vzgojno- izobraževalnem obdobju tri ure športne vzgo- je, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa le še dve. Nekateri si v zadnjem vzgojno- izobraževalnem obdobju izberejo izbirni pred- met s področja športa in s tem pridobijo še eno uro gibanja na teden, nekateri se v prostem času ukvarjajo s športom, spet drugi imajo to srečo, da jih starši usmerjajo v gibanje, tako s svojim lastnim zgledom kot tudi z usmerjeno organizacijo vse družine v športno aktivno preživljanje skupnih popoldnevov, vikendov, počitnic. Veliko preveč otrok pa je gibalno premalo dejavnih. Naloga vseh pedagoških delavcev, predvsem pa športnih pedagogov je torej otrokom ponu- abstract In the first part of the article the two authors present the process of creating and understanding written instructions for exercises in a chair and next to one, which have been published in the form of a catalo- gue under the programme Minuta za zdravje [A Minute for Health] at the Fran Albreht Primary School in Kamnik. A few years ago, the school wanted to encourage the pupils and teachers to move around during lessons. The programme was called A Minute for Health. Under this programme, two gifted pupils prepared a catalogue containing descriptions and pictures of exercises which can be performed in a chair and next to one. In addition to the programme itself, these instructions were an incentive for movement. The second part of the article presents how the authors of the programme A Minute for Health, the class teacher Ivanka Jana Svetec and the sports teacher Tamara Bračič, checked how the pupils understood the written instructions for the exercises in the catalogue. They therefore wanted to check the reading comprehension of the written instructions so that all of the pupils would perform the exercises correctly. They checked the comprehension of written instructions among pupils of different ages (from the 3rd to 9th grade), who attended the extracurricular activity together. They divided the pupils into two groups. The authors of the instructions were in the first group and those performing the exercises were in the second. The authors of the programme continue by describing the process of crea- ting and rewriting the written instructions, because the pupils, i.e. the authors of the instructions, soon realised that the performers had understood them differently. They kept changing the instructions until most of the pupils understood them the way they did or as was demonstrated in the picture showing proper execution. Keywords reading literacy, written instructions, reading comprehension, exercises in a chair, exercises next to a chair, a minute for health, cross-cur- ricular integration, creating and understanding instructions, class and subject level veliko preveč otrok je gibalno premalo dejavnih. 39 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 38-44 STROKA IN PRAKSA 40 tamara Bračič, ivanka j ana svetec: ko tudi pri športu ne gre brez branja diti čim več gibanja in jim omogočiti, da se sprostijo in spočijejo med napornim učnim dopoldnevom, da prekinejo miselne aktivnosti in vsaj za kakšno minuto pretegnejo zakrčene mišice od sedenja. »Med aktivnim odmorom se utrujeni del telesa hitreje opomore, hkrati pa vadba ugodno vpliva na nekatere fiziološke funkcije, upočasnjene med statično obreme- nitvijo. Aktiven odmor zmanjša tudi psihično napetost, ki je tako značilna za današnji način življenja. Po takšnih odmorih smo uspešneje kos naporom do konca pouka oziroma delov- nega dne.« (Berčič, 1989) Zato smo se na naši šoli odločili, da poskrbimo za zdravje naših učencev. Športni pedagogi smo verjeli in zaupali svojemu znanju in iz- kušnjam ter prepričali učence, učitelje in druge delavce šole, da si je vredno vzeti čas za telesno aktivnost. Pripravili smo program Minuta za zdravje in ga začeli sistematično izvajati tako v šoli kot doma. K sodelovanju smo spodbudili vse učence in učitelje, s svojim zgledom pa smo pritegnili tudi pozornost drugih delavcev šole, staršev in bližnjih krajanov. mINUT a za zDra Vje Na NašI šOlI Odločili smo se, da Minuta za zdravje na naši šoli sistematično zaživi in nas sprosti. Minuto za zdravje smo izvajali med poukom oziroma v času odmorov, učence pa spodbujali, da bi jo izvajali tudi doma. Športni pedagogi smo k so- delovanju povabili vse učitelje in jim predstavili možnosti za izvedbo gibanja v dopoldanskem času: z gibanjem v nov dan – vsak dan prvo šolsko uro, vsaj enkrat tedensko v času odmora, kot proaktivno in preventivno dejavnost, ko je v razredu nemir, pred pisanjem testa. Ker je skrb za zdravje eden od glavnih ciljev naše šole, smo Minuto za zdravje smiselno vključili tudi: • v program uresničevanja skupnih ciljev šole, ki so zapisani v letnem delovnem načrtu šole v okviru triletnega projekta Izpopol- njevanje za samoevalvacijo. Za doseganje tega cilja smo izbrali naslednjo strategijo: s povečanim vključevanjem gibanja v šolski vsakdan učenca spodbujamo zdrav način življenja in uresničujemo enega od glavnih ciljev – skrb za zdravje naših učencev in zaposlenih; • v delo z nadarjenimi učenci; tisti učenci, ki so po konceptu za delo z nadarjenimi prepoznani kot nadarjeni, poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej pri- lagojene programe in aktivnosti. Za dose- ganje tega cilja smo izbrali naslednjo stra- tegijo: v individualni program nadarjenega učenca, ki ga sestavimo skladno z njegovimi interesi in željami, lahko vključimo aktiv- nosti, ki jih spodbujajo k nadgradnji znanja, so v skladu z njihovimi interesi, hkrati pa koristijo njihovim sošolcem, mlajšim in starejšim učencem na šoli, zaposlenim na šoli, staršem idr. Dve naši nadarjeni učenki sta za svoje delovno področje izbrali šport. Športni pedagog ju je motiviral za sodelovanje pri načrtovanju in iz- vedbi našega programa Minuta za zdravje. Pri- pravili sta mini katalog z vajami, ki se izvajajo na stolu in ob njem, in jih opremili s fotogra- fijami pravilne tehnične izvedbe posameznih gibalnih nalog in pisnimi navodili. V nadaljevanju si lahko ogledate nekaj vaj in navodil iz omenjenega kataloga. cIljI mINUTe za zDra Vje Opredelili smo naslednje cilje programa Minuta za zdravje: • spodbuditi učitelje in učence, da v času pouka ali med odmori prekinejo delo in nekaj časa posvetijo razteznim in dihalnim vajam; • spodbuditi učitelje, da z gibalnimi vajami prekinejo naporno intelektualno delo in za kratek čas učence razbremenijo; • poučiti učence o pomenu kratkega razgiba- vanja v času dolgotrajnega sedenja; • razvijati samozavest, samostojnost in kre- ativnost učencev pri načrtovanju, izvedbi in organizaciji (učenka Iza iz petega razre- da pravi takole: »Minuto za zdravje rada vodim, ker si lahko sama izberem vaje, ki jih bom pokazala svojim sošolcem, in se pri tem počutim kot učiteljica.«); • navajati učence na medsebojno sodelovanje in javno nastopanje. pripravili smo program Minuta za zdravje in ga začeli sistematično izvajati tako v šoli kot doma. Športni pedagogi smo k sodelovanju povabili vse učitelje in jim predstavili možnosti za izvedbo gibanja v dopoldanskem času. 41 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 38-44 VsaK lahKO IzV aja mINUTO za zDra Vje Minuta za zdravje je čas, ko se med katero koli učno uro zavestno odločimo in nekaj minut namenimo gibalnim vajam. Te lahko izvedemo kar v učilnici stoje, sede na stolu ali pa stol uporabimo kot pripomoček. Pozorni moramo biti na pripravo prostora, treba ga je temeljito prezračiti in razmakniti klopi. Priložnosti za Minuta za zdravje je čas, ko se med katero koli učno uro zavestno odločimo in nekaj minut namenimo gibalnim vajam. 42 STROKA IN PRAKSA tamara Bračič, ivanka j ana svetec: ko tudi pri športu ne gre brez branja izvedbo je dovolj, pomembna je odločitev in udejanjanje le-te. Pri izvajanju gibalnih nalog v okviru Minute za zdravje je pomembna vloga učitelja, ki s svojim pozitivnim pristopom in zgledom vpliva na kakovostno izvajanje vaj in visoko stopnjo motivacije. Pri tem mu pomagajo učenci demonstratorji, ki se na pomembno vlogo ustrezno pripravijo in so pri izvedbi natančni, prepričljivi in energični. Tako učitelji kot učen- ci si pri tem lahko pomagajo z mini katalogom vaj in DVD-jem, kjer je vsaka vaja natančno opisana in orisana (fotografija ali posnetek). Tako smo res poskrbeli, da vsi učitelji in učenci razumejo namen posamezne vaje in jo izvajajo pravilno. Za dosego cilja, da bo naš katalog v končni obliki napisan razumljivo za vsakega, ki bi ga želel uporabiti, pa smo »morali« naš program povezati z bralno pismenostjo. KaKO smO mINUTO za zDra Vje POVezalI z bralNO PIsmeNOs TjO Zakaj smo se torej toliko ukvarjali z natanč- nostjo navodil in kaj naju je spodbudilo, da sva se dela lotili v takšni obliki? Ko sta nama učenki prinesli navodila iz ka- taloga v pregled, še nisva vedeli, da se bova z učenci lotili tega dela. Ob branju njunih ne- razumljivih zapisov pa sva se čutili vedno bolj odgovorni za to, da učence naučiva tovrstne spretnosti, ne da samo popravljava njihove napake. Zanimala naju je kakovost oziroma razumljivost podajanja navodil pri različno starih učencih in ali so sposobni prek opazo- vanja in svojih popravkov v končni fazi navodi- lo pravilno oblikovati oziroma ga zapisati tako, da ga bomo vsi bralci razumeli, kot ga razume- jo sami. Delo z nadarjenimi učenci je ob nastajanju kataloga vaj na stolu in ob njem pokazalo, da imajo učenci celo v višjih razredih osnovne šole precejšnje težave z oblikovanjem ustrez- nih navodil za izpeljavo preprostih gibalnih vaj. Njihove zapise je bilo treba v veliki meri popraviti, kar pomeni, da je treba funkcionalni pismenosti nujno nameniti večjo pozornost, saj so prav neumetnostna besedila tista, ki jih morajo učenci znati v življenju vsakodnevno tako oblikovati kot prebrati oz. razumeti. Neprimerno pisno in ustno izražanje učencem povzroča težave oz. botruje slabšim učnim dosežkom na vseh predmetnih področjih, zato je učencem vredno ozavestiti pomembnost jasnega izražanja, da bodo sposobni neko delo uspešno samostojno dokončati. cIljI meDPreDmeTNe POVeza Ve šPOr T IN bralNa PIsmeNOs T • učenci se zavedajo pomembnosti jasnega, nedvoumnega izražanja; • učenci primerno oblikujejo pisna navodila; • učenci razumejo pisna navodila; • učencem ta medpredmetna povezava po- maga pri pozitivnem oblikovanju samopo- dobe. OPIs DIDaKTI čNO- meTODIčNega POTeKa UčNe Deja VNOs TI Naključno izbrane učence različnih starosti sva razdelili v dve skupini po deset učencev. Prva skupina: Učenci so ob fotografijah oblikovali pisna na- vodila za izvedbo gibalnih vaj ob stolu (avtorji besedil). Druga skupina: Učenci so po zapisanem navodilu izvajali vajo, kot so jo razumeli (izvajalci vaj). Avtorji besedil so si ogledali fotografije izbra- nih vaj iz kataloga vaj na stolu in ob njem ter oblikovali navodila za izvedbo vaj. Pri prvem pisanju sva opazili, da so bili nekate- ri starejši učenci zelo hitri in niso predvidevali, da bi njihovo navodilo lahko kdo napačno razumel. Mlajši učenci pa so ob gledanju fotografije sami izvajali vajo in si tako skušali izboljšati predstavo o položaju različnih delov telesa. Opazovali so se in po »korakih« vajo ubesedili. Izvajalci so prebrali zapisana navodila in poskušali izvesti vajo, kot so sami razumeli zapisano navodilo. Če je učenec želel, mu je Zanimala naju je kakovost oziroma razumljivost podajanja navodil pri različno starih učencih in ali so sposobni prek opazovanja in svojih popravkov v končni fazi navodilo pravilno oblikovati oziroma ga zapisati tako, da ga bomo vsi bralci razumeli, kot ga razumejo sami. 43 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 38-44 besedilo prebrala učiteljica, da ne bi slabo branje vplivalo na razumevanje prebranega. Ob istem besedilu so izvajalci prikazovali bolj ali manj različne izvedbe. Mnoge so naju moč- no presenetile. Bile so nenavadne, nekatere zelo izvirne, druge komične. Nekateri izvajalci pa so le skomignili z rameni, odkimavali z glavo in izjavili: »To je nemogo- če.« Avtorji besedil so si ogledali posnetek vaje in ugotavljali razumevanje navodila za izvajanje. Svoje zapise so popravljali, dokler jih veči- na ni razumela kot oni sami in jih ustrezno izvedla. Zelo zanimivo je bilo opazovati avtorje besedil pri večkratnem popravljanju svojega prvega zapisa. Pri iskanju pravih besed za pravilno izvedbo vaje so uporabljali različne strategije: • opustili so prvi zapis in se ponovno lotili pisanja (to jim je bilo lažje, kot popravljati prvotno besedilo); • obkrožali so dele besedila, ki so bili sporni, in jih spreminjali, • dele besedila, ki so bili sporni, so dodatno razlagali … Nekaterim je bilo treba pri tem pomagati z vprašanji: • Katere so tiste besede, ki so izvajalca vaj »nagovorile«, da je vajo izvedel narobe? • S katerimi besedami ali besednimi zvezami bi te besede nadomestil, da bi dosegli cilj? Nisva pričakovali, da bodo učenci tako zah- tevno aktivnost izvajali s tako veliko mero notranje motivacije, kot tudi ne, da je opolno- močenje učencev z bralno pismenostjo lahko tako zabavno. Bili so vztrajni, že majhen na- predek je bil zanje velik uspeh. Vsi so se želeli preizkusiti v vlogi avtorja besedil in v vlogi izvajalca vaj. Prostor in čas za igranje teh vlog sva našli v dvodnevnih taborih »Za veselje in življenje«, ki jih izvajava za vse, ki jih bralna pismenost sprošča, opogumlja, nasmeji in mnogo po- membnega nauči. Ob tem je nastal kratek film, ki ga najdete na tej povezavi: https://url.sio.si/SportBP Še nekaj fotografij: Učenec na podlagi fotografije določene vaje sestavlja navodila za izvedbo. Učenec popravlja oziroma spreminja navodila. Snemalec in učenec, ki bere navodilo za izvedbo vaje (v ozadju je učenec, ki je avtor navodila). Uspelo nam je! Foto: T. Bračič Bili so vztrajni, že majhen napredek je bil zanje velik uspeh. vsi so se želeli preizkusiti v vlogi avtorja besedil in v vlogi izvajalca vaj. 44 STROKA IN PRAKSA tamara Bračič, ivanka j ana svetec: ko tudi pri športu ne gre brez branja aNalIza IzVeDbe DOsežKOV V projektni skupini je bilo malo učencev, kar nama je omogočilo, da sva lahko z vsemi do- segli zastavljene cilje. Učenci so hitro razumeli, da je zelo težko ustrezno oblikovati navodi- lo. Pri delu so morali biti zbrani in vztrajni opazovalci, znati so morali povezovati svoje besedišče z aktivnostjo izvajalca, ugotavljali so, kateri del besedila je treba spremeniti in kako ga oblikovati, da ga bo izvajalec razumel tako, kot naj bi ga. Pri delu jih je bilo treba spodbujati in usmerjati, da smo v celoti dosegli zastavljene cilje. sKleP Omenjena aktivnost je bila izvedena na prime- ru preproste gibalne vaje, vendar je kljub temu zahtevala veliko časa in energije tako učencev kot učiteljic, da so izoblikovali ustrezen končni zapis. Pomembno je, da so učenci zaznali problem bralne nepismenosti, postali pozorni na svoje ustno in pisno izražanje ter dvignili raven svoje notranje motivacije, da bi izboljšali kakovost tvorjenih neumetnostnih besedil. Razveseljivo je, da so učenci ob doseganju cil- jev sami želeli preizkušati pridobljeno znanje na novih primerih. Tudi učenec, ki je spremljal dejavnost le kot snemalec, je med potekom projekta ozavestil pomen bralne pismenosti. Omenjeno delo je vsekakor vredno tako časa kot truda, vendar ga je sistematično in dosled- no težko izvajati pri rednih urah pouka, torej v trenutku, ko se problem pojavi in bi bilo njegovo reševanje najbolj učinkovito. Največ možnosti za takšno delo pri rednem pouku imamo razredne učiteljice. Kakovostno pa bi ga bilo moč izvesti kot projektno delo ali pri interesni dejavnosti, saj so izkušnje pokazale, da se učenci pri delu tudi zabavajo, preizkušajo sami sebe in da jim delo predstavlja izziv. Berčič, H. (1989). Vadi med delom. Ljubljana: ZTKO in TKS Slovenije. Fonda, K., Kuštrin, V., Požar, S., Prunk, V. (2010). Minuta gibanja v razredu. Piran: Inštitut za varovanje zdravja in OŠ Cirila Kosmača Piran. Kovač, M. in sod. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ljubljana: Minis- trstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Kovač, M. in sod. (2015). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Športna vzgoja, šport. (1. izd.). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Nolimal, F. in sod. (2012). Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja: zbornik povzetkov strokovnega posveta, Rogla, 28. in 29. avgust 2012. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Whyte, G. (2009). Bodite v formi. Tržič: Učila. literatura in viri Tamara Bračič, prof. športne vzgoje, učiteljica športa na OŠ Frana Albrehta Kamnik Naslov: OŠ Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik E-naslov: 110tamara@gmail.com Ivanka Jana Svetec, prof. razrednega pouka, razredna učiteljica na OŠ Frana Albrehta Kamnik Naslov: OŠ Frana Albrehta Kamnik, Šolska ulica 1, 1241 Kamnik E-naslov: jana.svetec@gmail.com pomembno je, da so učenci zaznali problem bralne nepismenosti, postali pozorni na svoje ustno in pisno izražanje ter dvignili raven svoje notranje motivacije, da bi izboljšali kakovost tvorjenih neumetnostnih besedil.