Tečaj II. V Gorici 15. julija 1864 List 7. Iilinja 15. vsacega mesca navadno na '/2 poli. Velja s poštnino vrefl en goldinar za celo leto. mm K^l MESEČNIK ^ Polje, vinograd, 5? (iora, morji", o » Ru'l.i, kupčija Tebe rede. ^ Kmetijstvo, obrtuijstvo zn VOON. in tlrn<;e 5 Lemež klepaje — 6 Klepljem naš rod; % g S kruhom za duhom ^ Pot moj in hod. $ Pot moj in hod. ^ ..U.GOSP." «leletne zaiteve, ter /u tzoforivievanje ljudstvu sploh. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. lllnicc iz UmetijsKe kemije. Konec ccoda. ( Glej 1. 6. t. 1. ) Tako jc šlo naprej do no vej i h časov. Od marsikakih kmetijskih zboljšav so slišali praviti, ali so sami brali. Ali, ker jim je manjkalo tistih potrebnih vednost, brez kterih prosti človek kolikaj bolj učeno pisanih reči" zaslepiti no more, bilo je vse njih znanje - kmetijsko in drugo - več ali manj piškavo in pomanjkljivo. Samo to resnico so zmi-ratn bolj spoznavali, da dandanašnji mora kmet več razumeti in znati, ko nekdaj, ako hoče svoje dela in opravila, kikor se tiče in v svoj prid opravljati, iu ako neče, da ga druži prehitijo. To je bilo kmetom od dne do dne bolj jasno in očitno, pa— Iu glejte t it jim pošlje 1'og moža prav kakorštiega so potrebovali. Umrl je bil namreč stari učitelj, (menda še listi, ki je bil prišel, ko se je bila v vasi šola začela,) in dobili so druzega, mladega, prav izvrstnega. Še poprej ko je prišel, je šel glas pred njim. da je korenjak. Staro in mlado, vse se ga je veselilo. Od tega se jim pa Uuli še polom. ko je že začel učiti, še sanjalo ni, kak zaklad (šac) da.so ž njim v vos dobili. — 52 — Ko sc novi učenik nekega dne po polji sprehaja, zadene na prav razumnega krnela. Pogovarjala sta se o raznih rečeh. Med drugim mu začno kmet tožili, v kakošno zadrgo da večkrat pride, kedar kaj bere, ter vsega ne razume. Učenik se mu ponudi prijazno za tolmača, če ga hoče, in mu reče, da naj to tudi drugim, kterim se enaka godi, naznani. Pripoveduje nadalje, da je imel priložnost s kmetijskimi rečmi veliko pečati se, in no le z navadnimi, kakor so kmetje vajeni delati, temuč da mu je tudi neka posebna vednost znana, ki globoko v kmetijstvo sega, in od ktere kmetje vendar nič ne vejo. Tej vednosti sc pravi "kemija,, , je rekel. Z njeno pomočjo, pravi, so učeni že čudne reči na dan spravili, in zlasti obrtnosti (industriji) in kmetijstvu dohaja po njej nar več dobička. Če vam jo všeč, le recite tudi drugim vašim znancom, in komur hočete, da sem pripravljen, iu me bo prav veselilo, ako se vas o praznem ali tudi ob delavnem zvečer, v šoli, ali kjef bodi, več skupaj zbere, vam o ti mikavni in koristni znanosti, kolikor kmete zadeva, kaj po domače razlagati, S kakim veseljem in kako hvaležno je kmet to učenikovo ponudbo sprejel, ni' mi treba praviti. Naj povem le to, da prvo nedeljo po tem se je bilo že kakih 20 gospodarjev v šoli snidlo. Prišli so bili učenika prosit, da naj bi že koj tisti večer - bilo jc po zimi - svojo novo vednost razlagati začel. Tako se je 'tudi zgodilo. Kar je pridni učenik B. v prijateljskih pogovorih ukaželjnim kmetom v vasi razlagal, bo "Umni Gospodar,, svojim bravcom, zlasti kmetom, v daljših ali krajših odlomkih (koseh) prinašal. Samo za to bi bravce prosil, da naj brž od začetka prve razlaganja pazljivo (zamerkljivo) berejo, in si neklerc še neznane besede in reči dobro v spomin vtisnejo, da ne bo treba ene reči ali besede večkrat prežvekovati. V prihodnjem, Ustji tedaj vam bomo začeli "kemijske drobtince ali mrvice., podajati. Vsakoršne reči zmed kmetov in za kmete Spisuje A. Makarovič (Glej 11. 1. o. t. /.) Basen v. 5.1. .,U. G." sem sem-le postavil zato, da lahko spoznaš, da se ni držali po vremenu, ki ga pratika naznanja. Pratikarji so ljudje, kakor ti. Oni niso preroki, da bi znali vreme za eno ali več let naprej napovedvati. Za nektere dni ga pa že morejo napovedati, teg3 ne tajim; lo znaš pa tudi ti. Kaj ne, čo te po žilah trga, veš, da se v jvoh ^ o o-!* spremeni. Pa i/, tega ne moreš zvediti, kako vreme da ho T3 j>et mescev. Tega nobeden no more, ker Bog sani je gospodar na-turo in postav, po kterih se vreme ravna; on nam ga pošilja v naš prid, knkor se mu poljubi. Zapeljiva pratika je s svojim vremenom že japeljala in ogoljufala marsikterega, ki ji jc v tem obziru preveč zaupni. Vidil sem kmeta, ki je imel cente in cento že precej suhega sena |,o tleh. Zadnji čas jo bil. pograbiti in pospraviti ga. Kmet vzame pra-> liko s police, pogleda na-njo ter reče: Še celili osem dni jasno! Le pu-•tirno seno in pojdimo raji sejat, to jo bolj potrebno! Tako se zgodi. Pa v malo urah že pripodi jug temne oblake, ulije se dež, kakor da bi škafo obračal, in to jc trpelo celih osem dni. Vse seno je po travnikih so-gnjilo, ter kmetu veliko veliko denarjev v aržetu zgorelo. Tega je bila pratika kriva; zategadel so ni pa tudi naš ziuodrenec nikdar več zavolj vremena ž njo posvetoval, J&ako naj sc Konoplje p o ni vaj o šsa močijo. 1111 linii.tu, mi t>u um iiuKUiij lega \ujeiu; mičijauiuu ruuu. pa mso mureum se celo imena „trlica" (tarlica) „pezdirjec; in „ mikati" več zuane. — Ker se bliža čas, ko navadno konoplje rujejo in močijo, ne bo mord neprimerno, če mladim, pa tudi starim v poduk o njih kaj povemo. PosneU smo ta poduk iz italijan-skega našega družbinega časnika nAtti e memoriea; njegov vodnik pa je nek G. P>. MargarolU. — Opustivši za zdaj vse, kar se sejanja tiče prestopimo, naravnost k poruvanju. Ruti se morajo konoplje ne vse h kratu, ampak enkrat ene, enkrat druge. Poberejo naj se poprej moške tudi belice imenovane, to je tiste, ki ne dajo semena, in ki so poprej zrele, kot uiie; če ne, bi dale moške stebla, ker že zrele, veliko močneji in boljši predivo, kakor Ženske (črnice, semenice), ki niso še zrele; povrh tega bi sc pozgubilo tudi seme. Konopljo se navadno rujejo s korenikami; v nekterih krajeli jih pa žanjejo ali kosijo. Na uni prvi način (vižo) se dobi več lepega prediva, na drugi pa več t ulj a ali štope. Potem ko so se moške konoplje porile ali požele, naj ostanejo skoz 2 ali 3 dni na ženske naslonjene, da počasi zveuejo iu sc osušijo. Ivedar sčasoma tudi semenice dozorijo, naj se porijejo tudi ona, pa posebej v snope povežejo. Ene in druge pa naj so pustijo na solncu, naj se pobere seme, in, potem ko se je vsako steblo perja očistilo ali omulilo, naj se naredijo snopi, da se denejo močiti. Pri močenji jo treba gledati na kraj, kjer se imajo močiti, in na to, kakoin* da^ so konoplje. Zlasti so pa tudi mora paziti na to, da se, kedar se snopi delajo, samo enako dolge iu enako zrele stebla skup zcezejo; tudi naj se debele stebla od tankih ločijo; če ne, bojo tanke zadosti razmočene, debelejši pa premalo, in tako bodo tudi zrele poprej gotove, medtem ko nezrele zaostanejo. Če hoeeš imeti lepe preje ali kouopniue, moraš sosebno na to dcUjt gledati: tla ne porijei vseh konopelj h kratu, ampak moške posebi in ženske po. sebi, in da storiš na tanko, kar smo zastran močenja povedali. Na dalje vedi, da, če so konoplje še zelene, se hitrejši razmočijo, ko če so že dobro zrele in rumene; daljši stebla se umočijo prej, ko kratke; tako se tudi konoplje, ki so se, porite, že dalj časa sušile, veliko bolj počasi namakajo, kakor tiste, ki se komaj pobrane, brž v'vodo denejo. Sicer pa, naj se, ako ni družili silnih del, dalj ko do sred oktobra (do sv, Terezije) močenje ne odlaga, in to zavoljo deževja in mrzlote, ki potem nastopi. Sicer je pa tudi zato potrebno, da se denejo poprej močiti, ker se morajo po močenji na solneu sušiti, v poznih mescih pa nima solnce več dovolj moči, in bi postalo vlakno (niti) slabo. Koliko časa naj ostanejo konoplje v vodi ? Skušnja uči to-le: Kedar se da lub, kakor je steblo dolgo, lahko sleči in se sredica ali stržen razpušča, takrat je čas, vzeti konoplje iz vode. Če jih poprej izvlečeš, se ti lub še preveč drži in se le-težko luši, ter, če hočeš tanko (fino) vlakno imeti, moraš jih djati še enkrat močiti; če jih pa prepozno iz vode vzameš, si zgubil četrti ali šesti del pridelka, in boš imel več štope, ko dobrega prediva. Da se torej prepričaš kako z razmakanjem gre, potegni vsako toliko kako steblo iz vode, in glej, ali je že, kakoršno mora biti, ali ne. Kar se tiče vode, je nar boljši tista, ki ima kakih 12-15 stopinj gor-kote (po Reaum. gorkomeru), in je torej skorej mlačna. Naj slabši je tekoča voda; zakaj, da si ravno se v njej konoplje nar bolj ubelijo, postanejo pa ojstreji in bolj trde, in se da, kar je lesastega, težko odločiti. Med stoječimi vodami, so naj boljši glenaste in take, v kterih so rastline razpuščene, to je, goste, tolste vode, ali pa take, ki imajo soli v sebi, in ki jim pravijo trde,, sirove. V trdi, sirovi vodi je nar boljši močiti konoplje, kedar hočeš imeti konopnine za v farbo, ker se je farba potem rajši prime in derži; toliko težji je pa tako konopnino do dobrega ubeliti. „ Močišče imej daleč od hiše, in glej, da ti ne pije živina iz njega; kajti voda, kjer se konopljo močijo, škodi živini. • - . Kedar so konoplje, kakor se tiče, razmočene, izvleci jih iz vode in o-plahni jih dobro dobro v bolj čisti vodi, ko je mogoče. Potem denijih sušiti in loti se čiščenja. V Valsassini (naLaškem) lušijo kmetje vsako steblo po sebi po zimi, ko imajo čas; delo, se ve da, je bolj počasno, pa se splača, ker pride predivo lepši. Na dalje se konoplje sicer na več načinov (viž) obravnavajo, nar boljši pa bo morda, ako se stare navade držimo, po kteri se najpopred tolčejo, potem s tarlicami tarejo, poslednjie na grebenu mikajo ali drzajo, kakor lan. Ež BS(Klika saa Mrasu 12 junija t. 1. piše H-K »Novicam": —Skrben gospodar obhodi in razgleduje sam vso svojo hišo in svoje posestva, da se prepriča z lastnimi oenri, kako je tu, kaj godi se tam. Takošen dober gospodar je pač Njih ekscelenoija občespoštovani naš c. kr. deželni poglavar, gosp. baron Kellersperg. Živo prepričan, da Kras ostal bi vedno le gol in plešiv, dokler bi sc njegovo goljave pogozdovale le z besedami — bodisi še tako lepimi in košatimi — na papirji, živa ga je volja, naj 5C zočnd po soseskah napravljali drcvesuicc ali drevno sadišča, kjer bi se vzrejalo vsakovrstno sadonosno in gozdno drevje v pogozdenje kratkih plešin. Več dni zaporedoma, potovaje po Krasu od kraja do krajn, je obračal slavni naš poglavar — da ne omenim druzih potrebščin. kterili nobena ne uide njegovemu očesu — svojo skrb in pazljivost posebno drevesnicam in vsemu, kar zadeva toliko potrebno pogozdenje. Tega smo se prepričali 9. dne t. m. tudi Rodičani, kteri dan je prevzvišeni g. poglavar počastil s c. kr. namestnijskim svetovalcom, g. Jetmar-jem vred, tudi našo vas s svojim obiskom. Naš prečastiti g. farman, Josip Schiipf, vnet ne le za večno blagost, temuč tudi za časno srečo in korist svojih furmanov, je nagovoril, rekel bi, prisilil že pred nekoliko leti nas Rodičane, da smo napravili veliko srenjsko drevesnico; obdelovajejo pod njegovim lastnim vodstvom, ki mu je prizadelo mnogo truda in dosti stroškov, smo izredili že na lisoče sadonosaih in gozdnih drevesc, s kterimi zasajamo svoje vrte in pogozdujemo goličave. Obisk Njih prevzvišenosti je bil namenjen prav za prav le našemu g. farmanu, umaemu in izvrstnemu sndjorejcu v besedi in v izgledu, al tudi mi si v čast štejemo dohod visokega gospoda in nas jo neizrekljivo veselilo vidili, s koliko umnostjo in pazljivostjo jo ogledoval našo drevesnico in celo podal se na daljno in strmo „ga-hroco stranktero smo po navodu g. farmana obsadili z borovci in drugimi drevesci, ter kako pazljivo je poslušal naše potrebščine in želje. Tudi v borno hišo kmetiško po razpadenih stopnicah je šel gledat sviloprejk. Kako nedopovedljivo mil in drag nam je bil glas slovenskega jezika iz poglavarjevih ust, ni-treba mi pravili; le to še dostavljam, da priljudnost Njih prevzvišenosli ši jo pridobila za vselej srca Vseh, ki smo ga vidili in ž njim govorili, in ko se je po obedu odpeljal dalje proti Novemu gradu, v čegar okraji je vstalo na njegov ukaz štirideset drevesnic, smo veselo-žalostni ozirali se dolgo za njim spremljaje ga v duhu z iskrenim in prisrčnim voščilom: Bog in cesar ohranita nam mnogo let poglavarja! l> finske z a d e v e. Zadnji dnevi tega mesca bojo za goriško deželo in njene občine silno važni. Znano je namreč da občinski postavi .od 17. marca 1649 že davno klen- ka. Pri nas ji jo že odklenkalo iu na mesti nje imamo zdaj novo postavo za občine. Načrt te postave, na Dunaji narejen, ki velja tudi za druge dežele, jo pretresel narpopred državni zbor. Potom so ga nar veljavniši možaki v našem deželnem zboru lani in letos pretresali, in, kolikor so smeli, po nabili potrebah prenaredili. 7. aprila t. 1. je presvetli cesar to, enmalo predelano postavo za fiašo goriško - gradiško grofijo potrdil, 2. junija pa jo je c. k. namestnija v Trstu natisnjeno razglasila in razposlala, in zdaj se bliža čas, ko se bodo po vo-lilniku, tej postavi priloženem, v prvo nove občinske zastopstva (komunski možje in župani) volile- Hišni gospodarji, slovenski možje! „Umni Gospodar", ves vnet za vašo blagovitost (srečo), si ne moro kaj, da bi vas ne opomnil in prosil, na bi te priložnosti nikar nc zamudili. Slecite torej železno srajco stare razvade, dajte slovo tisti nesrečni, morivni mlačnošt in — pojdite volit! »Pojdite volit!? - Vse prav gospod, porečete, ali kaj nam pomaga hoditi volit, ker moramo vendar-le v tisti zvezi ostati, kakor dosedaj, in ne moremo toliko in takih naših mož v občinsko zastopstvo spraviti, da bi jim bilo -za nas in naše reči kaj mar; možje iz družili vasi pa naših potreb ne poznajo in nimajo srca za nas. To ni nič; saj se je pokazalo v preteklih 14 letih, da tako ne gre. Vse so nam zapravili, opravila zmešali,"-ljudi razdražili, in zdaj bomo hodili volit? llaji bomo doma ajdo in repo sejah. Volit naj gre, kdor hoče; mi hočemo biti sami svoji, hočemo imeti svoje premoženje doma.---" Potolažite se, potolažite se, nikar se toliko ne hudujte! saj mord se vendar-le zgodi česar želite. Vedite torej, da sedanje, prve volitve morajo biti res v stari zvezi opravljene; ali S tim niso občine zatrdno in končno uravnane (organizane), ampak zadrdno in za dobro se bojo občine goriške grofije še le pozneje s posebno deželno po-stavo (ki jo ima dež. zbor narediti) uredile. Medtem (to je, po sedanjih volitvah iu preden se zbor zopet snide) bojo imele tisto občine, ki niso s dosedanjim svojim stanom zadovoljne, zadosti časa, svoje želje in prošnje deželnemu odboru naznaniti, da jih on potem zboru (kedar ga cesar skliče) predloži. Katastralnim vasem, ki so zdaj z druzimi vasmi v krajno občino (Ortsgemeinde) združene, bo na voljo dano, ali samo premoženje svoje nazaj tirjati, ali' pa željo izreči, da bi so rade popolnoma odtrgale in same stoje bile ter vse lastne iu izročene opravila (d. nalurliehen u. iibertragenen "VVirkungskreis) prevzele. — Če hočejo samo premoženje domu imeti, sme jim to deželni odbor dovoliti. Ako se hočejo pa popolnoma odtrgati in same svoje biti (ali pa z druzimi vasmi v zvezo stopiti), ne more tega odbor sam dovoliti, ampak le polni zbor s posebno postavo. Zdaj pa nastane vprašanje: lvak dobiček bi imela katastralna občina, z golim oskrbovanjem svojega premoženja? Ivo bi smela, kakor je naš dež. zbor lani sklenil, tudi druge lastne ali prave občinske opravila (brez izročenih) prevzeti, še še; pa, ker na Dunaji tega nočejo, bi se golo gospodarstvo premoženjsko toliko manj splačalo, ker bi domači oskrbovavci vendar ne mogli delati, kakor bi hoteli; zastopstvo krajne občine bi jim lahko skor v vseh rečeh nagajalo. Katastralnim vasem po tem takem druzega ne ostane, ko da se v prave samoobsebne spremenijo. Se ve pa da jim zbor to le dovoli, če izkažejo, da zamorejo vse lastne iu izročene opravila opravljati. To pa ni ravno tako težko, zlasti če.pomislimo, da je že v preteklih 14 letih mnogo majhnih katastralnih ^ občin vse opravila, kakor se tiče, opravljalo, p. Doberdob, Avber, Gabrovica, Šem-Polaj, Veliki dol, Vojščica, Rodili, Lokovec, Deskla itd. Tudi gre misliti, da so se občine odi. 1850 marsikaj naučile. . Kaj bo pa zdaj storiti tistim katastralnim vasem, ktcre hočejo, ali tamo oskrbovanje (upravo) premoženja zopet prevzeti, ali pa popolnoma odtrgati, ali mord mi floro ali drugači združiti se? To kaže §. 5. občinske postave. Predlog ali prošnjo v ta namen naj naredi in deželnemu odboru pošlje ali občinsko za-$iopstto, ali pa volivci tiste vasi. ki se hoče ločiti ali združiti, ali oskrbovanje premoženja prevzeti; mora se jih pa podpisati toliko, da znese ves direktni davek, ki ga oni sami, vsi skupaj, plačujejo ,tretji del vsega davka njih katastralne vasi. Pa to iu še zadosti. Prosivcom morata pozneje pristopiti, kedar gre za ločitev ali združenje, nar manj dra volilna razredu (klasa), kedar pa gre samo za prevzetjo premoženja, se jim mora še toliko druzib volivcov pridružiti, da znese davek rse/i skupaj reč ko polovico vsega davka, ki ga katastralna vas plačava — Opiraje se na veljavnega, v teli rečeh zvedenega moža, svetuje ,Umni Gospodar" vsem tistim katastralnim srenjam, ki niso v stari združbi zadovoljne, iu ki so v stanu same rse opravila opravljati, naj prosijo rajši, da bodo smele biti lame svoje. — I oliko Za zdaj. Cerkvene in duliovske zadeve. — Na Kostanjevici, pri čč. 00. Frančiškanih, so 23. jun. (v Ljubljani uliti) novi teonovi e prvo zapeli. — Kcdaj bo vendar v Veliki cerkvi kaj?! 27. t. m. bo že leto kar se jo veliki zvon ubil in nam nesoglasno zvonjenje ušesa žali. Consules, hic Rhodus Fi'jmoslcr "'»Paski prč. gospod Franc Podreka je imenovan fajmošter - 3. t. m. je bil novi mestni fajmošter pri sv. Ignaciji, prč. gosp. Janez K. Kumar s ovesno »mesten. Vn.estoval ga je poprej.šni fajm. sedanji kan. in (novoimenovani) farni dekan goriški, prč. g. Jož. Tuni. V kratke"' bo imela svojo letno sejo duliovska po,nočna družba ali bratovžina, tho Sovcegno imenovana. Ustanovljena je bila ta družba že v preteklem stoletji in si- ^T/^r V meS,U.'Goric^ ter ^ela Prva več svetnih, kot duhovnih ; 10 ,e" fU1 ravnila čez vso uadškoiijo; vsi, duhovni in nedubovni , n SmeJ\b'11 Zdaj ,etllina z"aša 3 eold. a. v.: duhovniki plačajo 4 gold. pristopnine; povrh te se nalaga pristopuikom (duhovnim), ki so 30. leto spol- lo 'i z03od •„P° Sl"r0Sti °dl0£ea0 Plaž"0' Lsta 1803 SB Je spremenila družba v- br ka drav .T• T JU J"neZ - »-K bolni duhovni tudi zdrav- ' mka in zdravila zastonj; zdaj pa dobivajo m.šniki v mestu, če so dalj ko S dni bolni, po 70 Ion Za sr, P° ° SOld,°V " da"- V iJSI" SU i"" »< ™ - kaka posebna pomoč na! k on . Za svetne u le se bere brž po smrti 12 sv. maš, in v mestu jih spremijo do cerkve s duhovni udje v necerkveni obleki s svečo v roci; za duhovne se bere V v e-1 ~7 V ^ k'Jn£ni 3. t. m , naliaja mo" Itn ne fod 95 dntf T' °d k'pMoy 709:97 «/„ gold.; pristopnine m Mm ne (od 9j duhovnih ... 31 svetnih družnikov) 319:3-4 gold.; razni prejemki 42 14 g-5 tirjavm zastanki 37:01 «■ SkuDai- istll-dii/ p - /, J, t ... 77 F ■ davi-; 10. M • PJ • Jblu • Jj Iv StrosJu: Pomoč 4 bolnim mašnikom tainikii' i •• . . (o vseh Svetih in v prazn. sv. Jan. N.) 26:S7 g.; plača Sm^TIvTJ S«?b"ikU 63 " ka"ila,0V "a,0Že"ih "a obresti 300 i PO«™b šL d užb. aTS ^f'^ 14 g Skupaj 789:24 g. Ostane torej na kaniulov 16SQS.-n , ~ J' Sta'1 druzb,neSa premoženja: Tirjavnih (aktivnih) 601/ I,V r (a- V); g°toviu« v denarnici: v srebru 492:10 g., v bankovcih 522- Vr Zel r5'"'"' 37:01 ** 1 kredi,ni ii5f " 130 P°'« fremo^ te n!Se Pomočne bralovšine; 16080:21«/, goldinarjev a, v. - BJnag-e domače vesti. * — 2 i. junija je I>il feldcajgmajster vit. Uenedek pol dneva v Gorici in je nu Ru-jiculi vojaščino razgledaval. — Sv. Ivana več-r (21. junj ob 10. uri ste treščile v prtov Gorici, močno kakor top, 2 poliulici (petardi) ena pri kasarni, druga pri malem sv. Antonu(?); tretjo so našli drugi dan celo v semeniškem vrtu. To je laški kres v spomin solferinske bitvc I. 1859. Majhiue demonstracije (z bandeic.imi, listki itd.) smo imeli pa sicer tudi že~druge leta tisto noč pred sv. Ivanom. Napredek velja!! — Novega mestnega župana, svetovavca okr, sodnije, g. dr. Alojzija Visini-a so Nj. vel. cesar potrdili. Ogled l*o svet«. 25. unega mesca je imela konferencija v Londonu zadnjo sejo. Vspeli je bil ta, da so na bojišči brž drugi dan zjutraj žb zopet pruski kanoni pokali. Sv. Petra in Pavla dan zgodaj so Prusi, prepeljavši se na 120 ladjah čez 450 korakov široko morsko ožino, otok Alsen na 5 mestih napadli in Dance izza 20 šine izpodivši.^po kratki bitvi—vzeli. Prusi so zgubili k. 300, Danci čez 4000 mož. 1. dan*t. ni. ni bilo več nobenega Danca na otoku. Armada danski - ki šteje menda kakih 30 tavžent mož - se jo umaknila na bolj proti severo - vshodu ležeči (veči) otok Filnen. Ali se bosta naša zaveznika tudi tega otoka lotili, se ne, ve: po suhem ninuta nič. več opravti. Vec ko 2 tretjini danske države ste že v avstrijsko - pruskih rokah, in vendar noče Danec odjenjati. Se le te dni kažejo nektere znamenja, kakor da hi se bil kralj Kristjan IX. nekako premislil, ker vidi, da mu ne marajo ne Angleži ne Švedje pomagati. Izvolil si je nekoliko bolj voljno mi— nisterstvo. — NV(vshodnem) morji so se bile uni dan-le pri otoku Rujani (Riigen) pruske iu danske ladje enmalo sprijela, pa ni bilo hudega. — 25. junija je prišel naš caSar iz Karlovih varov nazaj' na Dunaj, cesarica pa iz Kiseugen-a 7. t. m. Časnikarji si lomijo glavo zastran skrivnostnih uiidanjih pozovorov iu sklepov (?) 3 vladarjev v Kisingenu iu Karlovih varili, toda prave :*e zadene menda nobeden. — 25. juti. je umrl nar stareji evropski vladar, 83letni liralj \Viirlemberšlii Vilhelm T., slaven na vse strani, in zlasti tudi, ker je kmetijstvo v svojem kraljestvu na visoko stopnjo povzdignil. Na Wiirtemberškem, v Ilohenheimu, je naj slavniši kmetijska šola. — 0 sv. Ivanu so bile v Erdelji, po juž • uem Ogerskem in sosebno na Srbskem grozno, poroclnji. — 29. maja ob 5l/2 u. zjutraj je stopi! cesar Maksimilijan l v Vera - Kruci na mehikanske tla. Od tega mesta ( ob morju ) do glavnega mesta Mehika je pa še daleč. V Mehiko je prišel še le 12. junija, ker se je med potjo v vsakem ineslu enmalo mudil. Sprejeli so Nj. veličanstvo v Mehiku z navdušenjem in veliko slovesnostjo. Sicer pa se mu niso še vsi Mehikanci podvrgli; tu pa tam preganjajo Francozi še zini raj vojskujoče se pod raznimi načelniki republikanske drhali. -- Avstrijski prostovoljci, ki pojdejo v Mehiko, se bodo zbirali v Ljubljani. Pozor! Še jih.je nekoliko, ki niso za ..Umnega Gospodarja" plačali; jfosi-: mo, naj pošljejo, bri ko morajo, stoj goldinar. - ISovim naročnikom bodt naznanjeno, da ne jemljemo radi naročnine za samega pol leta; sicer pa, za tu krat, kar sc lice naročnikov, ki so se junija ali juliju t. I. naročili, smo zapisali vse tako, kakor je bilo v doličnih pismih naročeno. Vredn. ■ Kn zdiuije! Ustno obravnavo glavnega zbora kmet. družbe prinesemo prihodnjič tso v posebni dokladi. Vredn. V imenu glavnega odbora, Andrej .Uarušitv odbornik odgov. vrednik. V Gorici, mit. Puteniplli.