Stev. 162. V Ljubljani, v petek 18. Julija 1919. Lete III. ■ rasan r3®t‘ie!J fn praznikov vsak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/J„ Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod. pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enoslolpna petit* vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do* govoru primeren popust GlasUo Jusoslov. socialno - demokratSine stranke. Posamesna Stav. rt#n». — 40 vinarjev. —*» Naročnina: Po pošti ali 7. dostavljanjem na dom -a celo ieto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. 'Za Nemčijo celo leto 77 K, ?.« oi-talo tujino in Ameriko 84 K. — Rekla ms c je za list so poštnine proste. Upravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 1., Učiteljska tiskarna. Tfc!o.?t5!tS&a St. 312, Sodrugi, delavci in delavke! Mednarodni socijallstični proletariat bo na 20. in 21. t. m. stavkal. Ta stavka bo odločilnega pomena za vso človeško družbo. Mednarodni kapitalizem se Je boji, mednarodni broletariiat io pričakuie nestrpno, ;o oozdravlia kot mogočni prikaz nje-Rove neizogibne zmage. Dovolj je ljudskega trpljenja, Na oltar organiziranega imperiiaUstič-ooga uboistva se je neusmilieno žrtvovalo cvet narodov. Zakai? Zato, da bo bedna Evropa še boli razkosana, zato, da se bo imperiializem zmagovitih držav še vse hujše razpasel nad izčrpanim in izstradanim Človeštvom. In baš zato, da bo zmagovalcem mogoče utrditi svoje gospodstvo nad Zasužnjenimi narodi, zlasti pa nad Crobuia.iočim se proletariatom, ki dviga pogumno svojo pest in tirja — mogočen in neizprosen — svoje pravice, skušajo sedaj, ko se c4- kotrnsi kruta vojna pustolovščina klavrno zaključuje s pariško predpustno mirovno burko, potlačiti z vsemi sredstvi rebelni duh delavskih mas. Boie se zmagovite ruske revolucije, boie se Ogrske, boje se eventuelnih novlu revolucij. Zavedajo se. da ostanejo vsi imperijalistični naklepi brez vsake trajne veljave, ako se ne zaduši revolucionarno Rusiio in Ogr sko. Zato pošiljajo proti niinia svoje i™: zato podpirajo vse, kar deluje proti revoluciji. skpm*jfVen^ v in I,a °£rc' ? ! » za. ^‘ p0,zkus kapitalizma, a ci ohrani Drenoč pred pretečo nevarnostjo. Dolžnost mednarodnega Droietarijata je, da prekriža takoj reakcijonarne načrte kapitalističnih vlad. Prostemu razvoju idei. prosti Politični, socijalni in narodni samo odločevalni pravici ljudstev se ne sine nihče upirati. In ne samo protirevoliicijonarni hoj združenega kapitalizma, tudi vsi dosedanji sklepi pariške konference tiriajo od delavstva, da cove v najtehtnejši obliki, kako sodi o imperialističnem miru, kako veljavo mu daje. Ako bi morali obveliati sklepi Pariške konference, bi bila polovica Evrope obsojena trpeti naihulše politično. socijalno in narodno nasilje, nasilje, ki bi moralo roditi kmalu nove spore, novo krvonrelitie. Nemčija le razkosana, razkosane bodo še druge države, mi Slovenci pa zgu-oiino naravnost polovico svojega naroda. Sklepov pariške konference I- Priznati že iz tega raz- »ati viuČato moramo i mi podpi-narndnB«« ^!iJJr?ie?tno stavko med- na Ogrskem revolucijonarnemu boiu^ evropskega imoerijalizma, onega, ki žrtvuje tujemu nasilju polovico našega naroda. Intervencije na Ogrskem ne smemo več trpeti, proti temu moramo tudi mi soglasno z vsem oroletari-jatoni protestirati. Pa ne samo to. Ves notranji politični kurz v naši državi zahteva, da pride v tem oziru čimorej do radikalnega preokreta. Zahtevati moramo odločno, da se uvažuje naše težko priborjene politične svoboščine in sociialne oravicc. Socijalistične delavce se vsepovsod preganja, batinjanie je še vedno na dnevnem redu. v našo sramoto in v sramoto vsega kulturnega sveta . Reakcija na vseh poljih, v vseh ozirih. To ne sme biti, to se mora nehati! Pravične agrarne reforme ne bo; volilna reforma je postala objekt meščanske reakcijonarne politike: o volitvah ni govora, dasl ie že vsem očitno, da je sedanje narodno predstavništvo delanezmožno: ustavnih pravic se ne uvažuje; svobodna trgovina se še vedno nemoteno razvija, draginja postaja od dne do dne hujša. V gospodarskem oziru tako pereče valutno vprašanje bo najbrže zopet predmet običajne špekulacije. K temu je še dodati ono vsem znano dejstvo, da se pri nas militarizem bolj in bolj utrjuje, da sl jemlie vedno širše kompetence. Povedati moramo odkrito, da ne bomo dovolili, da bi jugoslovanska armada kakorkoli skušala izrabiti eventuelne revolucije v sosednjih državah zato. da vojaško intervenira. Stoiimo kakor vedno na stališču dogovora in sprave od naroda do naroda, le tako pride ljudstvo ene in druge narodnosti do vseh svojih narodnih oravic. Zahtevamo nadalje, da se odpravi preki sod, za vzdržitev katerega ni več povoda, v zvezi s tem zahtevamo tudi, da se takoi izpusti iz zapora vse doslej aretirane sodruge, ki so le žrtve dosedanjega izjemnega stanja. Povodov imamo dovoli, da slo vesno protestiramo, oovodov dovoli, da izrazimo našo neizmerno nezadovoljnost, povodov dovoli, da se soglasno in navdušeno pridružimo mednarodni stavki. Izvrševalni odbor Jugoslovanske socijalno demokratične stranke le zato sklenil, da se slovenski oroleta rijat v zmislu mednarodnega sklepa vsega socialističnega delavstva ter dogovorno ž vsemi hrvaškimi In srbskimi sodrugi pridruži splošri mednarodni stavki proletarljata. 20. in 21. julija počiva v Slove niji vsako delo. Slovenski sodrug naj vzamejo to na znanje in naj se povsod mirno in pravočasno pripravijo. Stavka naj bo mirna in disciplinirana, nihče ne sme kaliti javnega reda, solidarnost delavstva oa naj bo popolna. Naj bo predvsem dostojni dokaz politične zrelosti slovenskega judstva. 22. julija naj se pa vse delavstvo povrne na delo. 20. in 21. julija bo proletarcu vsega sveta pokazal svojo razredno moč, svojo neomahljivo voljo. Naj bo častno zastopano pri tel velepomembni akciji, ki bo največia meritev delavske moči, tudi naše ljudstvo. Doli z itnperiializmom! Naj žive pravice ljudstev! Naj žive ruski in ogrski brati! Naj živi socijalizein in internaci-jonala! Jugoslovanska socijalno demokratična stranka. Za ufedinjenje jugoslovanskega proletarljata. Na moj članek »Tri naloge jugoslovanskega proletarljata« so med drugim odgovorile tudi belgrajske »Radničke Novine« in prinesle v svoji 155. številki dolg uvodnik o tem. Članek izveni v stavku: »Mi nc vidimo danes nobenega razloga, zakaj bi slovenski sodrugi ne prišli k nam.« V članku se napada tudi sodruga Korača in »njegov ministeriializem«. Mislim, da to ne spada k stvari, ker nam v nobenem pogledu ne gre za osebe, temveč za stvar, za načela. Zakaj le načelna jasnost in medsebojna strpnost nas more privesti do zažeijenih ciljev. Skušal bom biti stvaren. Brez dvoma je. da imamo vsi interes na tem, da se ves razredno zavedni proletarijat v Jugoslaviji združi v eni sami politični stranki. Dvoje nas more privesti do tega: prvič enotnost v načelnih vprašanjih, drugič jasnost glede notranje uprave strankinih organizacij. 1. Načelna jasnost in edinost ie nujna. Naša »jugoslovanska socijal-no-demokratična stranka« temelji že od početka svojega postanka (1896.) na programu, ki se v vseh bistvenih točkah krije s takoimeno-vanim »erfurtskim« programom. Ta program pravi, da se nai kapitalistična zasebna lastnina proizvajalnih sredstev — zemlja,rudniki, surovine, orodja, stroji, prometna sredstva — izpremeni v družabno lastnino in sc kapitalistična blagovna produkcija izvede v socijalisticno. laka družabna izprememba pomeni osvobo-jenje, ne zgolj proletariata, temveč vseli ljudi, ki trpe pod današnjimi razmerami. Ta osvoboditev pa more biti le delo delavskega razreda samega, ker so drugi razredi, kljub medsebojnim nasprotujočim interesom, za zasebno lastnino proizvajalnih sredstev in toraj tudi za sedanjo družabno organizacijo. Boi delavskega razreda proti kapitalističnemu izkoriščanju pa je nujno tudi politični boj. Delavski razred ne more voditi svojih gospodarskih bojev, ne more razviti svojih gospodarskih organizacij brez političnih pravic. Da more uvesti družabno lastnino pro. izvajalnih sredstev, si mora pribo- riti politično moč. Socijalno-demokratična stranka se torej ne bojuje za nove razredne privilegije in predi ravicc, temveč za odpravo razrednega gospodstva in razredov sploh, za enake pravice in enake dolžnosti vseh, brez razlike spola in pokolenja. Zato pobija že v sedanji družbi ne samo izkoriščanje in tlačenje mezdnih delavcev, temveč vsako izkoriščanje in vsako tlačitev, bodisi razreda, stranke, spola ali pa plemena. To so vodilne misli erfurtskega programa, ki je produkt znanstvenega ali marksističnega socijalizma. Iz tega spoznanja pa nuino sledi potrbea slojnega ali razrednega boja. Slojni boj potemtakem ni sam sebi namen, amjiak je nujno sredstvo za odpravo vseh razrednih razlik med ljudmi. ,V dosego svojega glavnega cilja, da namreč preidejo proizvajalna sredstva iz zasebne posesti v družabno last, pa se poslužuje stranka tudi vseh tistih pripomočkov, od katerih upa, da bodo pomagali reali-zovati njen program. Zato se udeležuje stranka raznih volitev in dela v parlamentu. Da delavski razred ojači in usposobi za boj, zahteva zanj tudi narodno in mednarodno socijalno zaščitno zakonodajo. In drugega več. Kaj pa je s takozvanim »ministe-rijalizmom«? Ali ga je odkloniti a limine? Moje zasebno mnenje je, da bi bilo to v nasprotju z našim spoznanjem, da ne moremo doseči prehoda proizvajalnih sredstev v posest skupnosti, ne da bi si priborili politično moč. Ministerijalizem more proletariiatu v njegovem boju proti kapitalistični družbi škodovati ali pa koristiti. Mislim, da je to vprašanje taktičnega pomena. Škodovati mu more, kadar zamegljuje razredno nasprotstvo med buržoazijo in proletarijatom; koristiti mu more, kadar je zgolj izvršilna moč kakšne načelne ali taktične zmage proletariata v propadajoči meščanski družbi. Sedaj še o komunizmu dve, tri. Dosledno v vsem izvedeni komunizem po mojem prepričanju ni mo- goč. Poznamo več vrst komunizma. Prvi kristjani so živeli komunistično. Pa niso uspeli. Bil je to komunizem — če se smem tako izraziti —■ sklede. Komunizem, kakor si ga .ie zamislil znanstveni socljalizem, pa ie komunizem dela. Vsi imajo pravico do življenja, vsi pa tudi dolžnost do dela. Baš zato hoče socijalizein odpraviti zasebno lastnino proizvajalnih sredstev, kar omogočuie, da živi kapitalist brez dela na stroške teh, ki delajo. Znanstveni sociializem ji označil komunizem dela v sojalNtič-ni družbi tudi z besedo kolektivizem. Glede taktičnih vprašanj naj mi bo dovoljeno opozoriti na besede, ki jih je izrekel Bebel na strankinem zboru v Draždanih leta 1903. Rekel je: »Kdaj ima kakšna stranka spremeniti svojo taktiko? Da taktika ni večno ena, se razume samoobsebf. I.iebknecht je nekoč po svoji navadi drastično rekel: Ako je potrebno, spremenim taktiko tekom 24 ur šti-riindvajsetkrat, To je bilo drastično, toda pravilno povedano. Taktika vsake stranke mora biti v skladu * načeli, na katere je zidana in ako moram resnično v 24 urah 24krat spremeniti svojo taktiko, potem n« sme taktika niti enkrat priti v nasprotje s strankinimi načeli. Glede poteka nadaljnega razvoja človeške družbe je vse odvisno od tega, kako se na to gleda. Zato toliko različnih naziranj in prepirov. Marx je videl takole: »Delavski razred bo razvojema postavil na mesto: Starc meščanske družbe asocijacijo, ki bo izločila razrede in niihova na-sprotstva in ne bo nobene prave politične moči več, ker baš politična moč je oficijelni izraz razrednega nasprotstva v meščanski družbi.« 2. Notranja organizacija enotne socijalno - demokratične stranke v Jugoslaviji bo morala rešiti veliko upravnih problemov. Sedanie organizacijske oblike so deloma že zastarane in treba bo misliti na spremembe. Stari centralistični sistemi so se izkazali kot pomanjkljivi. Vsekakor bo treba poskrbeti za možnost, da se zadosti dejanskim potrebam posameznih pokrajin. Pokrajinskim organizacijam bi se naj zagotovila zlasti v upravnih in taktičnih' vprašanjih največja avtonomija, da bodo imele vse gospodarske in kulturne posebnosti v posameznih delih države možnost svobodnega ra** vitka. Posamezne pokrajine naše države so tako različne, zlasti v gospodarskem pogledu, da bi neupoštevanje tega moglo biti kvarno v več ko enem oziru. Uvedba delavskih in obratnih svetov, ki so tudi pri nas na vidiku, bo itak ojačila razna avtonomistična stremljenja In odkazala strankini organizaciji nov« pota. Po novih potih bo mogoče hitreje korakati in posamezni sestavni i., i .... .m i uh........r tt-1 LISTEK. 39 Avgust Strindberg; Bedakova izpoved. Preložil Era n Albrecht, (Dalje.} Kaj naj to pomeni? ; > Ko me zasliši v hiši, se javi služkinja; napravila je boječ obraz, gotovo pripravljena na neprijetna vprašanja.. — Kje ste dami? — Kopljete se! — In obed? „ * . _ — Ne more biti gotov pred četrto uro. Dami ste pravkar vstali in morala sem porabiti Ves prosti čas, da oblečem gospodično. — Si me li slišala, ko sem zaklical? GotOVO. , ... Bežali ste torej, ker ju je gnala njuna slaba vest. In jaz ju moramo dve uri čakati, 'neen in truden. Kakšen sprejem po tem tednu polnem dela jh hrepenenja! In ta silna bolest, da le zbežala Kakor šolarka, ki si jo zasačil pri neumnosti. Slednjič je prišla! Našla me je spečega na ~°n, skrajno ozlovoljenega. Kot da se ni nič ?k°dilo, me poljubi, da bi prehitela vihar. Toda zjycev ni moč obvladati. Gladen želodec nima 5'Ses in težko srce ne olajša z zlaganimi po. hubi. — Ti si jezen? — Moji živci so srditi, prizanašaj jim! — Jaz nisem tvoja kuharica! — Tega ne mislim zahtevati, toda ne oviraj vsaj te, ki jo imava, v izpolnjevanju njenih dolžnosti. — Pozabljaš, da ima gospodična Amalija, ako je pri nas na hrani in stanovanju, pravico zahtevati, da jo služkinja postreže. — Ali me nisi slišala, ko sem zaklical? *— Ne. Laže!... To mi trga srce! Obed — moj prazniški obed — je dolga muka. In popoldne je prešlo v solzah in Marija preklinja zakon, sveti zakon, edino srečo, ihteo naslonjena na prsi svoje prijateljice in brezumno poljubljajoč zamazanega psa. Okrutno, zlagano in lažnjivo — to čustveno srce! In to se vrši v neštetih varijantah celo poletje; poletje sem preživel v družbi dveh slaboumnih žensk in enega psa. Hoteli so me prc veriti, da povzročajo vso mojo zakonsko nesrečo moji bolni živci in da naj povprašam zdravnika. V nedeljo zjutraj sem nameraval naplaviti izlet s čolnom po jezeru, toda moje žene m bilo videti pred obedom. Opravljala se je m moral sem ostati sam do obeda: pozneje te bilo prepozno. To čustveno srce, ki me je zbadalo kako, z iglicami, je jokalo nekega jutra, ker je vrt- nar pobil za južino kunca in mi je zvečer v postelji priznala, da je prosila boga, da bi uboga žival ne trpela preveč pod udarci! Znan zdravnik za slaboumne je pravkav odkril, da je k simptomom blaznosti prištevati tudi^ pretirano ljubezen do živali, združena r. istočasno trdosrčnostjo napram soljudem. Ta ženska je molila za kunca in mučila svojega moža s smehljajem na ustnih! Poslednjo nedeljo, ki sva jo prebila na deželi, me je prijela Marija pod pazduho, laskala moji plemenitosti, apelirala na moj dobrotni značaj ter me prosila, da odpustiva gospodični Amaliji, koje sredstva so zelo omejena, plačo za hrano in stanovanje. Pristal sem na to brez nadaljnega razmo-trivanjp in ji nisem povedal, da sem ta predlog pričakoval, da sem to potezo videl vnaprej, da se je ni bilo moči izogniti! Ona pa, vedno do zob oborožena z odgovori, celo ako nisem nit! z besedico ugovarjal, je pripomnila nazadnje: ~ Sicer pa bi lahko jaz plačala zanjo, ako bi bilo treba! Soglašam! Toda tiste neprilike in jezo, ki mi jo je povzročala njena prijateljica, bi li vse to mogla tudi plačati?... No, med zakonci se take reči ne smejo jemati tako strogo! y. Ob Novem letu je splošen polom omajal kredit stare dežele. Banka, koje akcije mi je Marija posodila, ie napravila konkurz. Sledila je odpoved posojila. Primoran sem bil kriti i denarnim povračilom poroštvo, ki sem je dal. To je bil hud udarec. Po neskončnih težkečah' so se zedinili upniki za sodnijski akord in od-godili so mi povračilo za eno leto. To je bilo strašno leto, najstrašnejše med vsemi. Komaj se je vse spet nekoliko poleglo, sem se pr ' izal, da pridem čimpreje v pravi tir. Poleg svoje službe v knjižnici sem pričel velik moderen roman; časopise in časnike sem napolnjeval s svojimi članki; vzlic temu sem dovršil svojo znanstveno razpravo. Manji, ki ji je angažma potekel, so milostno dovodli pri gledališču še eno leto: njeno plačo pa so znižali na štirinajststo kron... Zdai sem bil mnogo močnejši od nje; zakaj polom jo je čisto ruiniral. Bila je strašno razpoložena in je svoj gnev izlivala name. Da bi zopet vzpostavila med naju ravnovesje, si je poskušala, misleč edinole na svojo neodvisnost, izposoditi večjo vsoto: ti poskusi pa so povzročali seveda zame same neprilike. Brez prave razumonsti, najsi tudi so jo vodili lepi nameni, mi je povzročala škode, hoteč me rešiti in olajšati mi nalogo. In kakor sem znal ceniti njeno dobro voljo, sem jo moral vendar karali radi njenega vedenia. Njena muhasta narava sc ie nagibala k zahrbtnosti; novi slučaji so mi odkrili v njen: duševnosti strani, ki so me vznemirjale. deli bodo dobili prilike za večto aktivnost. Prva organizacijska stopnja do uj.edinjenja jugoslovanskega proleta- rljata pa je federacija že obstoječih socijaltetičnih strank na podlagi enotnega, načelno (jasnega programa, A«. Brzojavna vesti. PRIHOD BULGARSKE DELEGACIJE. LDU. Versailles, IG. (DunKU.) Bolgarska mirovna delegacija pride semkaj 25. julija. Preiskava reški hdogodkov. LDU. Reka, 17. Ententna komisija posluje vrlo ostro. Na podlagi dosedaj zbranega gradiva ie komf-siia sklenila aretirati 3 čtene italijanskega narodnega sveta. Aretacije oa se niso izvedle in so dotični trije prosti. To se je zgodilo na prošnjo generala Graziolija, ki je prevzel za nje vse garancije. — TruDla vojakov, ki so bili povodom zadnjih dogodkov ubiti, so bila oblastveno eks-bumirana. Dognalo se je, da so bili nekateri ubiti s puškinimi kopiti. Nekateri imajo prerezana grla, drugim se poznajo po telesu rane od bodal. Preiskava je vzbudila pri komisiji veliko senzacijo. SVET PETORICE IN REŠKI DOGODKI. LDU. Pariz, 16. (DunKU. — Brezžično.) Svet petorice je danes sklenil, da aliirane države kot take radi javljenega umora sto francoskih vojakov na Reki ne bodo nastopile. Sklenili so, da je to izključna zadeva Italije in Francije. Mnenja so, da četudi so diplomatski stiki med tema dvema državama radi nesrečnega dogodka zelo napeti, se dve aliirani državi, ki sta v svetovni vojni skupno nastopali proti sovražniku, sedaj ne bosta bojevali. Italija bo Jioslala Franciji noto, v kateri obža-uje dogodek in obljublja, da bo krivce strogo kaznovala, in s tem bo dogodek poravnan. KRIZA NA ŠPANSKEM. LDU Madrid, 17. (ČTU.) Vlada Je odstopila, ker je v parlamentu gla-»ovanje glede nerednosti pri zadnjih volitvah izpadlo v neprilog vladi. 'Maura bo takoj, ko se vrne kralj, yložll prošnjo za odpust. Narodni svet francoskih «o^M!stov. LDU. Versailles, 16. (DunKU.) Narodni svet francoske socijalistične Stranke Je ob zaključku razpravljanj Sklenil glede odredb proti onim poslancem, ki so dovolili zadnji vojni kredit, da se prepusti zadeva posameznim zvezam, kaj ukrenelo. Narodni svet se je končno izjavil za amnestijo in odpravo obsednega Stanja. Vrhovni svet aliirancev. LDU. St. Germain, 16. (DunKU.) jJCakor poroča »Temps« se je vrhovni svet danes popoldne pečal z nekaterimi vprašanji nemško-avstrijske pogodbe. Razpravljali so tudi o boju »ned Orki in Italijani v Mali Aziji in Jcončno proučevali poročila, ki jih je predložila komisija za izvedbo mi-jrovne pogodbe glede srbskega ozemlja, glede Poljske, Gdanskega in pjemena. Davi se je sestala tudi ko-nisja, ki ji je poverjeno proučavanje tvstrijske koncesije v Tientslnu. »OLJSKO-ČEHOSL. POGAJANJA. LDU Praga, 16. (CTU.) V čeho- (lovaško delegacijo za čelioslovaš-:a-poljska posvetovanja, ki se prič-10 20. julija v Krakovu, so bili na #•*.: .1 . Utr-nim m Ko se je vršil v gledališču bal mask. .sem s» zprosil od nje obljubo, da se ne preobleče za noškega. Obljubila mi je s prisego, ker sem sl- II na to iz vzrokov, ki si jih nisem znal pojas-iiti. Naslednjega jutra pa sem zvedel, da le tila tam v črni suknji in da je večerjala z mo-ikimil Ta laž me je zelo ozlovoljila, večerja pa jte je napravila nervoznega. — Kaj? je odvrnila, ko sem Jo opozoril na 0. — Nisem li svobodna? — Ne, poročena si! Ker nosiš moje ime, »lada med nama obojestranska odgovornost, jlko škoduješ svojemu imenu, škoduješ tudi pojemu, in še bolj nego svojemu! — Torej nisem prosta? — Ne, nihče ni popolnoma prost v družbi, ) kateri drži človek v roki usodo svojega bližjega, zvezano s svojo lastno usod*). Da setu jjtz večerjal z ženskami, kaj bi rekla ti? Izjavila je, da je vendarle prosta in da la-fco dela, kar lioče; da je popolnoma svobodna ji da lahko uniči moje dobro ime, ako hoče — kratka, da je popolnoma svobodna! Ta divja-(inja, ki je umevala pod prostostjo gospodstvo tespotke, ki ie teptala z nogami srečo in čast teakegal podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 15. julija Imenovani: Poslanec Jan Prokeš, Jaroslav Spaček, dr. Stepanek, Rudolf Videtič, ruda*- iz Črnova, dr Fnde lk Pelc, notar iz Šlezke Ostrove, dr. Robert Matauš, odvetnik iz Moravske Ostrove, Bo-huslav Klas, Jan Kapras iz Prage, dr. Silan Rybak in inž. Krejsa iz Prage. POVRATEK CEHOSLOVAŠKIH LEGIONARJEV. LDU. Praga, 16. (ČTU.) Zastopniki socijalistične stranke v misiji, ki odhaja k čehoslovaški-sibirski armadi, so poslali listu »Ceske Slovo« dopis, v katerem izjavljajo, da so dobili v razgovoru z ministrom za zunanje stvari dr. Benešom v Parizu vtis. da se njegovo naziranje o vprašanju povratka čehoslovaške vojske krije s stališčem vlade in socialistične stranke. Obljubil je, uvesti pogajanja, da se bo moglo takoj po prihodu delegatov v Vladivostok vkrcati vsaj 5000 čeških legionarjev na japonsko ladjo v svrho povratka v domovino. PLEBISCIT V GORENJI &LEZ1JL LDU. Moravska Ostrova, 16. (CTU.) Kakor poroča »llustrovant Kurjer Codzionni«, se bo vršilo ljudsko glasovanje v vseh okrajih Gorenje Šlezije, ki naj pripadajo Poljski. Nemški okraj v zahodni Ogrski. LDU. Budimpešta, 16. (DunKU.) Vladni svet je odredil, da se v Zahodni Ogrski ustanovi poseben nemški okraj. BOLJŠEVIKI ZAVZELI PERM IN KOMGUR. LDU. 'Amsterdam, 16. (DunKU.) Reuterjev urad poroča iz Helsinf?-forsa, da so boljševiki zavzeli Perm In Komgur. Posvetovanja o blokadi Rušile. LDU. Pariz, 16. {DunKU. — Brezžično.) Vrhovni medzavezniški svet se je>bavil z blokado Rusije in jc razmotrival pogoje, ki bi jih imela odprava blokade nad Nemčijo za položaj v Rusiji. Vprašanle Šantunga. LDU. Amsterdam, 16. (DunKU.) »Daily Herald« poroča iz Pariza: Sedaj priznavajo, da se Lansing, White in general Pliss, t. j. večin« amerikanske delegacije poslali predsedniku Wilsonu pismeni protest proti temu, da bi se Santung pride-111 Japonski. Carina v zlatu. LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) Državni odbor je sprejel zakonski načrt, po katerem Se plačevanje carine o nemško državno blagajno dopustno samo v zlatu. Zakonski načri je sedaj predložena narodni skupščini ter bo osem dni po razglasitvi stopil v veljavo. Obdačenje voinlh dobičkarjev v Nemčiji. LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Časopisje južnonemških večinskih socialistov poroča, da bi se radikalne obdavčenje nemških vojnih dobičkov moralo izvršiti z vladno naredbo še pred sklicanjem narodne skupščne, da pa so ra^no takrat finančni ministri neodvisnih socijalnih demokra-tov v posameznih nemških državan ugovarjali proti taki hitri rešitvi. Proti brzemu obdavčenju sta se zlasti upiuda " a/ars!a m sa-kl finančni minister. Zaradi tega je vladna n»-redba izostala ter so milijarde nemških vojnih dobičkov neovirano odšle v nevtralno inozemstvo. PREVEC PRAVNIKOV V NEMŠKI AVSTRIJI. LDU. Dunaj, 18. (CTU.) Jnristični odbor osrednjega sveta duševnih delavcev namerava v sporazumu z dekanom pravne fakultete izdati oklic na abiturijente, v katerem opozarja na to, da so pravni poklici v stiski in da ni izgleda za boljšo bodočnost. Glede posameznih pravnih poklicov ugotavlja oklic: Sprelem Ta sodno pripravo je za nedogleden čas izključen. Sprejem v javno pravno službo pa je sploh izključen. Ker je država prisiljena štediti, je skoro popolnoma nemogoče obdržati v Nemški Avstriji 180.000 državnih nastavljencev in bo velika večina morala biti odpuščena. Železnica preko Reschena In Predela. LDU. Lyon. 17. (DunKU.—Brezžično.) V avstrijsko mirovno pogodbo je sprejeta določba, da Italija lahko zahteva od Nemške Avstrije, da v 5 letih sezida železniške zveze preko Reschena in Predela. Ti železnici da bi plačala Italija in tjostane-ča last italijanske vlade. Poljsko - brazilianska trgovska družba. LDU. Moravska Ostrova, 15. (ČTU.) V Varšavi se je pod zaščito braziljanskega konzulata ustanovila poljsko - braziljanska trgovska In obrtna družba z glavnico 25 milijonov mark. Družba namerava v kratkem času ustanoviti tovarne za obdelovanje kavčuka. Poljska paroplovna liga v Varšavi. LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) V Varšavi se je ustanovila poljska paroplovna liga, ki ima namen pospeševati razvoj poljskih vodnih cest, pristanišč in paroplovbo med vsemi poljskimi pokrajinami. Liga zahteva za Poljsko širši dohod do morja kakor ga je ententa priznala doslej. Gdansko naj se popolnoma priklopi Poljski. Na ustanovnem zborovanju lige se je sprejel sklep, ki zahteva, da mora Poljska postati gospodar nad Vislo in gdanskim pristaniščem. Karolyi gre v Ameriko. LDU. Dunaj, 17. (ČTU.) Kakor poroča »Neues Wiener Journal«, se nahaja ogrski grof Mihael Karolyi na potu v Italijo, da se izseli v Ameriko. Pri sebi ima znesek blizu 10 milijonov kron, razen tega mu je v Ameriki na razpolago velik znesek, ki ie bil pred leti namenjen za propagando proti politiki grofa Tisza. Izročitev vojnih aktov Italiji. LDU. Gradec, 16. Italijanska komisija za premirje je začetkom prejšnjega meseca zahtevala, da se ji iz ročijo akti in spisi generalnega po-veljstva v Gorenji Italiji, ki obsegajo v 2200 členkih dobe od leta 1794 do 1866, ravnotako akte vrhovnega pc-veljništva v severni Italiji iz let 1848 do 1861. Ti akti se bodo izročili navedeni komisiji, ker se ie vojaški državni urad izrekel za to. Eksplozija v Berlinu. LDU. Nauen, 17. (Brezžično.) V, »Hohenschdnhausnu« severovzhodno od Berlina, je eksplodiralo v sredo zjutraj okoli 8. ure veliko skladišče vžigalnikov za orne, razstrelilnih nabojev in smodnikove municije, ki je bila oddana neki zasebni tvrdki, da jih razstavi in napravi neškodljive. Na nepojasnjen način je nastal požar, ki je povzročil veliko škodo. Na tisoče šip se je v okolici razbilo vsled zračnega pritiska. Sodijo, da je požar povzročila zlobna roka. Kolikor je dosedaj znano, ni človeških žrtev. Zrakoplovslka nesreča. LDU. London, 16. (DunKU. -<* Brezžično.) Javlja se, da se je vnel nad nerfolško obalo neki vodljiv, zrakoplov. — Večerni berlinski listi poročajo iz Londona: Angleški zra> koplov »N. S. L.« je najbrž uničila strela. Posadka 12 mož Je mrtva. Zrakoplov je zapustil Norfolk o polnoči z namenom, da prepluje Severno morje. Zadnje brezžično ooročilo se glasi: »Nahajamo se sredi viharja«. Skoro gotovo je eksplodira* posoda za plin* VELIK VIHAR, LDU. Valparaiso, 16. (DunKU.) »Agence Havas« javlja: Na obali 1® divjal dva dni silen vihar. Več nemških parnikov, en vlečni parnik in mnogo lažjih ladij in čolnov se je no-topilo. Škodo cenijo na 200 milijonov, peset. Do danes štejejo 87 utopljencev. Sodi pa se, da se je utopilo dvakrat toliko ljudi. Konfiskacija 10 niliioiiov fenkov. LDU. Belgrad, Iz Pariza poročajo: Vesti iz Londona se glase, da se je bulgarskemu kralju Peidinan-du konfisciralo za 10 milijonov frankov vrednostnih pap.jev, ki jih ie, on deponiral pred vojno v Londonu. DVIGFJENJE POTOPLJENIH NEMŠKIH LADIJ. LDU. Bern, 16. (ČTU.) »Petlt Pi-risien« poroča iz Londona: Dela za dvignjenje ladij, potopljenih pri Sca-paflovvu, se neprestano nadaljujejo. Lahki križarki »Dresden« in »Nllrn-berg«, kakor tudi več rušilcev že zopet plava. Nekatere potopljene nemške bojne ladije pa so se na morskem dnu prevrnile in se jih zasedaj še ne bo moglo dvigniti. se vrši danes? 18. julija ob 7. uri zvečer dvorani hotela Union. v veliki DNEVNI RED: Preganjanja na železnici in vladni odgovor; železničarske zahteve v Narodnem predstavništvu. Železničarji, pridite vsi! Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 17. Pri včerajšnji seji Narodnega predstavništva je stavil poslanec Šuljaga S a 1 i h a r i č predsedniku zbornice vprašanje, zakaj ni dal na dnevni red njegove interpelacije na ministra za agrarno reformo. Predsednik' apelira na poslance, naj bodo kar najkrajši pri utemeljevanju svojih vprašanj in interpelacij. Dr. Š i m r a k vprašuje ministra za šumarstvo in rudarstvo glede pravic malih posestnikov na pašo in les za kurjavo v državnih gozdih. Minister Marinkovič odgovarja, da je takoj, ko je to vprašanje prejel, poslal vsem gozdnim upravam okrožnico, da mu pošljejo poročila. Dosedaj še nima odgovora. Poslanec Banič stavi ministrskemu predsedniku vprašanje glede pristranosti dopisnih uradov. Poudarjal je, da bodo imeli dopisni uradi šele tedaj pomen in korist, ako ne bodo delali za posamezne politične stranke, nego se bodo ravnali po načelih morale in poštenosti. Citira nekatera napačna poročila in indiskre-cije sarajevskega in splitskega dopisnega urada. Predsednik Protič odgovarja, da ie treba vprašanje dopisnih uradov vsekakor rešiti. Poslanec K n e ž e v i č interpe-lira ministra za šumarstvo glede po- moči, ki pristoja šumarskim delavcem. Njih družine za okupacije niso prejemale pokojnine in je še danes ne prejemajo. Minister Marinkovič odgovarja, da nima postavne oblasti, da prisili podjetnike izplačevati dnev-nine za okupacije niti dati Jim sedaf podporo. Poslanec Miletič vprašuje ministra za prehrano glede izvoznic, ministra za vojno pa glede živil za prehrano naše vojske. Na predsea, nika vlade stavi vprašanje glede sodov, ki jih je sovražnik vzel naštm državljanom . Poslanec Kos tič vprašuje ministra za pravosodje glede oprostitve odvetnikov od vojaške službe. Minister T r i f k o v i č odgovarja, da je v tej stvari storil potrebne! korake pri pristojnih ministrih. Poslanec dr. Š u r m i n stavlja z vprašanji na ministra za notranja dela glede dogodkov na Hrvatskem. Zbornica preide na dnevni red. Čita se poročilo o zakonskem predlogu vseučilišča v Ljubljani. Poročevalec Sušnik čita člen za členom, ki se sprejmejo. Vsi navzoči poslanci, 153 po številu, so glasovali za predlog. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo odseka o zakonu glede porote. Poročevalec K o s t i č je predlagal nekatere izpremembe. K debati se je oglasilo več govornikov. Temu prizoru, ki se Je pričel s prepirom, 'edaljeval s solzami in končal s histeričnim upadom, je sledil drug. ki me je še bolj raz-liril. ker nisem bil v skrivnostih spolnega živ-žnja dovolj poučen; izjeme tega življenja so me prestrašile, kakor vse izjeme, ki si jih človek ne more razložiti na prvi pogled. Nek večer, ko Je služkinja pripravljala Marijino posteljo, sem zaslišal polglasne vzklike in pridušeno hihotanje, kot bi koga ščegetali. Objel me je nenaden strah, nepojmljiva groza me je obšla, jedva da me ni popadel srd: naglo sem odprl duri in presenetil Marijo, kako Je grabila z roko pod bluzo razgaljene služkinje in se z ustnami dotikala njenih prsi. — Kaj pa delata tukaj, nesrečnici, sem zaklical z gromkim glasom. Ste-li znoreli? — Ah, samo igram se z dekletom, ie odgovorila Marija predrzno. Kaj te to briga? — Pač, še precej me briga. Pojdi sem! In med štirimi očmi sem ji pojasnil, kak pregrešek je zakrivila. Ona pa se je sklicevala na to, kar grobe imenovala »mojo umazano fan' iziio«. Doižila me je, da sem skvarjen človek, ki vidi povsod le sramotne reči. Opasno je, zasačiti žensko pri njenem prestopku. Izlije ti celo ploho psovk preko glave.. Tekom teh j azmotrivui.j st .j jo opomnit ljubezni, ki mi jo je prejšnji čas priznala, tiste blazne ljubezni do njene sestričine, lepe Matilde. Z najnedolžnejšim glasom na svetu mi Je odgovorila, da je bila sama vsa začudena radi te ljubezni, ker ni mislila, »da je moč zaljubit! j se Laki ženski tak ) blazno v drugo žensko«, j Pomirjen vsled naivnega priznanja, sem sc spomnil, da je Marija nekoč v družbi pri mo-jem svaku resnično čisto odkrito govorila o I svojih ljubezenskih čustvih napram svoji se-stričini, ne da bi zardela, ne da bi si bila v sve-sti, da je zakrivila s tem težak prestopek. Vendar pa sem bil hud nanjo. V previdnih izrazih sem ji svetoval, naj opusti takšne stvari, ki so nemara spočetka čisto nedolžna, a se urno pretvorijo v razuzdanost in rode la hko obžalovanja vredne posledice. Govoričila je nekaj, ravnala i mano kakor z bedakom — neprestano je bila z mano kot z zadnjim nevednežem na svetu — in trdila nazadnje, da lažem. Kaj ji je pomagalo pojasnevati, da kaznuje postava takšne pregreške z zaporom? Kaj je koristilo, prepričevati jo, da se prištevajo takšni dotikljaji, ki vzbujajo v drugem poželjenjc, v medicinskih knjigah razuzdanosti? Jaz, ’az sem bil razuzdan človek, ker 0em poznal vse razuzdanosti. Prav nič je m moglo izj/gati njenim nedolžnim igram. Prapadala je tistim nezavednim zločinkam, ki bi jih bilo bolje zapreti v vzgojevalnico za ženske, nego da jo obdrži človek pri sebi. V n i 'ui . :L“ : -Mala novo prijr.t. ijico v najin dom. To je bila ena nlenih lepih gledaliških prijateljic, ženska tridesetih let. Družica Marijina v trpljenju, ki ji Je prav tako pretilo, da ne bo več angažirana, se ini je videla vredna s; čut ja. Storilo sc tni 'e inalo ko sem videl, da hočejo to nekoč .ako proslavljam) lepotico vreči na cesto. 1/. kakšnih vzrokov naj bi se to zgodilo, ni bilo znano, kvečem to, da je imela hči velike tragediuje nastopiti na odru; ena zmaga pa zahteva vedno heka-tombe poraženih. Vzllc temu pa mi nikakor ni. bila simpatična; bila je videti zelo samozavestna ženska, ki preži na svoj plen. Zdelo se je, da mi hoče laskati, me prekleniti nase, da bi zamotila moj bistri pogled. Tudi ljubosumni prizori so se odigravali od časa do časa med staro in novo prijateljico, ki ste očitali druga drugi bogzna kaj vse. Nisem poslušal tega ... * Poletje se je nagibalo h koncu, ko smo zaznali, da je Marija znova noseča. Ni bilo ve£ dvomiti o tem. Poroditi bi morala po najinih računih meseca svečana. To je prišlo kot blisk z jasnega. Zdaj je bilo treba napeti vse kriplje in pridno veslati, da dospeva na kopno, predno bi potekel usodni rok. V novembru sem izdal svoj roman. Imel je hrupen uspeh. Denarja je kar deževalo v hišo in bila sva rešena! Na cilju, priznan, ko sem prodrl In so tn? radostno pozdravljali kot mojstra, sem se oddahnil po enem letu, po celem letu največieg? pomanjkanja; in gledala sva prihodu tega deteta z izredno radostjo nasproti. Že vnaprej sva ga krstila in mu za Božič dala daril. Mpja žena se ie ponašala s svojo nosnostlo in prijatelji so se navadili vpraševati, kako - godi najinemu »malemu«, kot da Je bit 2e svetu. (Dalje prih.) »•▼.m N A P K E j. Stran 8. -"v» Končno }e povzel besedo poročevalec, ki je predlogi načrt, da se sprejme. Predsednik zaključi selo in odredi drugo na danes ob 16. nri. Vprašanje južne železnice. LDU. Milan, 14. »Sole« poroča, Ja je železniška komisija mirovne konference odklonila predlog na po-mednaroditev južne železnice. Misli se: da sklene komisija, da naj ostane južna železnica zasebno podjetje in $e obratna ravnateljstva v Ljubljani 111 Trstu podrede nadzorstvu glavnega ravnateljstva na Dunaju. Po sklepu miru z Avstrijo se snide na Dunaju mednarodna komisija, ki uredi finančna in juridična vprašanja. Me orodna manifestacija in Nemška Avstrija. , LDU. 18. (čTU.) Dunajski okrož- 111 delavski sveti se je kakor znano nadnjo soboto s 105 glasovi proti 75 glasovom izrekel proti stavki dne 21. ‘uiija. Proti teniu sklepu so nastopili nekateri okrajni delavski sveti, ka-"flr tudi komunistična stranka, ki "Urno napada v lepakih Friderika Adlerja in pozivlje k stavki dne 21. Mija Uspeh te agitacije ie gotovo sklicanje okrožnega delavskega sve-*a za Dunaj, ki je objavljeno v da-nasnji »Arbeiter Zeitung«. Na dftev-?fIn re^u seie* ki se vrši danes ob zvečer ie edina točka: Mednarodna manifestacija solidarnosti. — * ozirom na agitacijo sklepalo. da bo došlo do izpremembe sobotnega sklepa in da se bd sklenilo, orireditl demonstracijsko stavko. Dnevne vesti. Slovensko vseučilišče! . Poverjenik dr. Verstovšek je pre-lel iz Belgrada dne 17. t. m. nastopno brzojavko: »S posebnim vese- ljem vas obveščam, da ie zakon o univerzi v Ljubljani definitivno sprelet v Narodnem predstavništvu. mYf$em sem, da bo tudi to naj-fcreb^kin^Se.vsei*^ilišče skupno z za-uplivalo na ^ u a^,ni močno *a narorif MU.Urni *aPredek naše- otvoritvi vseSiSrCJlei5erČeStitam ao usiioiio « 111 zehm rnno- Davidnv Ti ^iluster orosvete ,č* " Na brzojavko je od-§aX ^ poverjenik za uk in bogo-n i if Verstovšek ter v zahvalnih besedah izrazil naše trdno upanje, fJa postane ljubljanska univerza vredna posestrina belgrajske in zagrebške univerze. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani naznanja, da j e za e n k r a t u s t a-viia vse transporte delav-f ® v. 1 z v e n ozemlja Slovenije, > .ej tudi rudarjev v V o j v o-oino. Draginjske doklade državnih uslužbencev. „. J^nister Kramer je sporočil pred-A„„n‘s{.vn. deželne vlade, da ie svoj-vih rtiif ! ,^javljena naredba o no^ uslu?hpn^n dokladah državnim hodnjU? dnT »od-PiSana- V teku pn' avtentično beSri-f6 deželna vlada ■se Prične z nakt° naredbe, nakar nakazovaniem. Proti spolnim boleznim. Minister za narodno \ sklenil ustanoviti po vs? SrfcmVie Je lanCne postaje v obramlrS«^«; nlm boleznim. spoi' Konzola v Lipnici. 1» se je obmejna kontro- Avstri i 7Pln nP0 ?^?nie v Nemško Vi,injo zelo poostrila 7avrn;it Pjnog0 potnikov radi malenkostnih jgjnalnih pregreškov nTSfelh te- SfeSV — S0, me-d niimi- k'' se OS čKakan-,a "} dra^nie v Lipnici brez sredstev ter ob občut-Pomankanju čakajo na svolc aaa|jn° US0lj0< Sodijo, da ima po-!ev kontrole značaj persekucij, katerimi se tudi Nemci sami v "ih sodbah zgražajo. Muke občinskih očetov. seJniain° in nimamo koalicije v na-Da . nskeni svetu. V tem smo si in e!?1 da,racJi pokažemo reklame n0sf ,aja zeljni javnosti svojo gibč-naiiPCA /'N^st !n. naklonjenost. Časih' tei ni! • pr.ilika, da se srečamo v Kovm--0111 R,ostilni- pa se nekoliko pokalen .im°’.kakšne težave imamo in Migi, "'ženitno se brigamo za blagor Ko s 0 dolgovih se no menimo. k6č ilIJkn‘° tiil!ki <-:eui’ Pridemo, ne-Ven to, na važen, sicer zaba- ra, ’ a za nas vendar jako resen Kovor — o sanjah. Gospod raz- tegne Široko svoj obraz, pa pripoveduje, da se mu jo sanjata o seji, na kateri so krstili imena ulic, trgov, stolpov, brvi, kanalov itd. Zlasti je bila mučna razprava, kako bi počastili Kreka in Cankarja. Bil sem za to, da se določi za počaščenje Krčka Oolc- cc i.li Dravlje, ker tja hodijo preprosti ljudje na božjo pot, na Golovec pa jeseni borovnice brat in kostanj pobirat. To ni bilo simbolično. Težje je s Cankarjem. Ta Cankar! Tu ti je sama skrivnost; vse njegovo delo je satira na našo družbo iz globine čuvstva; ali ne bi bilo zaradi tega primerno, sem priporočal, če bi imenovali po njem kje kak brlog, Pekel pri Borovnici ali pa k večjemu Rožnik kot Cankarjev grič, odkoder je imel tako lep razgled iz podstrešne sobice na Golovec, že zgodaj zjutraj ali v bledi mesečini, če je pogledal skozi okno. Kako bi se to lepo ujemalo! Tukaj Cankarjev grič, tam Krekov grič; kako lepo bi združili ta dva prijatelja tudi po smrti. Vsi moji duhoviti predlogi so pa pogoreli; in kakšna muka je to, ve le tisti, ki res čuti in misli s pokojnikoma. Razburjenost je nastala pa še večja. Pomislite! Celo vrsto imen imamo, ki nas spominjajo na pretekle dogodke. Tudi ta imena je treba odpraviti. V važnih trenutkih smo krstili ulice, trge iz gole servilnosti na imena cesarjev, nadvojvod, generalov itd. Kaki tepec je pa priporočal, da naj ostanejo stara imena, ker nas bodo spominjala na sužnjost in nas opominjala, da ne smemo biti več sužnji. Toda naši pametni možakarji so pošteno zarobantili in prevpili bedaka, češ, prav tega nočemo. Mi moramo pokazati ponižnost, po-koronst, svarilo bi pa bila največja nevarnost. Tega pa že ne! so kričali in meni se je srce smejalo. In prodrli smo! Že neki malkontent je stegnil ob tej priliki jezik. Priporočal je, če se je ta predlog sprejel in se do konca leta sprejme še kakih deset takih predlogov, da se ustanovi v občini posebna fakulteta za proučevanje uličnih in tržnih imen za občinstvo; pouk naj bo obvezen in uvede naj se visoka kolegnina za pouk in za stroške napisov. Ta neumni predlog me pa tako razburi, da planem po-koticu, hoteč premikastiti nasprotnika in ropot me je zbudil, ko sem že ležal kakor opuljena sraka na trebuhu —na tleh poleg svoje razvlečene postelje in med črepinjami nekaterih utenzilij. Drobno. — Mladika In dij iški dom v Ptuju. V »Mladiki« dobe stanovanje, hrano, vestno nadzorstvo in vsakovrstno izobrazbo učenke gospodinjske šole, dekliške trgovske šole tn dekliške meščanske šole, katere šole so vse v istem poslopju, ter hospitantke gimnazije. Dijaški dom sprejema gimnazijce in učence 1. razreda nove deške meščanske šole. Oba zavoda sta v javni mestni upravi pod vodstvom prvovrstnih pedagoških strokovnjakov. Kdor želi natančnejših podatkov, naj si naroči tozadevni prospekt od vodstva »Mladike«, oziroma »Dijaškega doma« v Ptuju. — »Državna posredovalnica za delo« (Podružnica za Ljubljano in okolico). V preteklem tednu od 6. julija do 11. julija 1919. je iskak> dero 215 moških in 65 ženskih delavnth moči. Delodajalci so iskali 96 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919, do 11. julija 1919. iskalo delo 10.056 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 9.135 delavcev. Posredovanj sc je izvršilo v tem času 2.978. — Delo iščejo pisarniške moči (475), trgovski sotrudniki in sotrudnice (232), služkinje in kuharice (135), hišniki, vratarji in pazniki (116), natakarji in natakarice, strojni ključavničarji, strojniki, kurjači, mehaniki, monterji, kovači, železostrugarji. kamnoseki, pečarji, peki. mlinarll, mesarji, ekonomi, oskrbniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, zidarji, žagarji, sluge, risarji itd — V delo se sprejmejo: rudarji (700), težaki, hlapci, služkinje, kuharice (245), poljski in vinogradni delavc* in delavke (125). pomožne delavke v pletilni šoli, opek. delavci in delavke, zidarji, mizarji, čevljarji, čevljarski pomočniki, tesarji, žagarji, kolarji, usnjarji, krovci, strojniki, kliučavnr-čarji, šivilje, tesarji, gozdarji, nadgo-zdarji, pis. moči itd. — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poziva vse one člane, ki so naročili olje, da pošljejo steklenice za ono količino, katero so naročili, v pondeljek. dne 21. jitHia v skladišče Gospodarske Zveze tu Dunajski cesti. Na vsaki steklenici mora biti listek s polnim imenom člana. Steklenice se bodo sprejemale izključno samo določeni dan. Člani se tudi obveščajo, da dobe v društveni t.iskrni podplate Vsak član dobi en par. Cena je za moške 10 K, in za ženske 8 K. — Razdelitev se vrši vsak dan od 9. do 10. ure da-poldne, ter od 12. do pol 2. popoldne. Vsak član mora prinesti s seboj Izkaznico iti plačilni Lstek o zaJnj. članarini. Člani se naprošaio, da se tega reda točno drže. Razdelitev podplatov se zaključi s 1. avgustom. — »Zveza škontistov« vabi vse člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 20. julija 1919, točno ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »Valentina Mraka«, Rimska cesta. Tovariši, stvar je nujna, radi doposlanega pisma dunajske centrale; treba je odloga vseh gg. tovarišev. Nihče ne sme manjkati! Gre za koristi vsega društva in vsakega posameznika. — Tovariši — odborniki ob 9. uri isto-tam! — Pridite gotovo vsi! — Radovljiška šolska mladina vprizori v nedeljo, dne 20. julija ob 16. uri v »Ljudskem domu« igro-kaze: »Sirota«, »Marijin otrok«, »Zamorček«. Dobiček je namenjen revnim šolarjem. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v nedeljo, dne 20. t. m. popoldanski izlet v Kamnik. Odhod iz državnega kolodvora ob 14. uri 10 minut. Po prihodu v Kamnik obisk groba pesnika Antona Medveda. Govori g. Rudolf B i n t e r , nagrobnice zapojeta moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« (70 pevk in pcvcev). Nato se vrši k o n-c e r t z izbranim sporedom. Zastopane so narodne in umetne pesmi za moški zbor, osmerospev in mešan zbor ter novejši samospevi. Podrobnosti na malih sporedih. Povratek z večernim vlakom. — Zveza vojnih invalidov priredi v nedeljo, dne 20. julija ob 13. uri pop. v Gomilskem (Sav. dol.) invalidni shod. Invalidski shodi se vrše nadalje 27. julija v Brežicah ob Savi ter v Šmarjah pri Jelšah. — Odbor. — Št. Pa val p. Preboldu. Tukajšnje pevsko društvo priredi 20. t. m. popoldne koncert z obširnim programom. združen z veliko ljudsko vesc-lico. Nastopi veliko število domačih pevcev. Sodeluje godba na pihala. Zanimanje za prireditev je veliko. Vrši se v graščini Prebold in sicer ob vsakem vremenu. Pri koncertu sodelujejo tudi fantje - rudarji iz ža-bukovice. —- Tedenski izkaz o ždravstve-nem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. julija 1919. Novoro-jencev je bilo 13, mrtvoroiencev pa 2. Umrlo je 21 ljudi, domačinov 11, tujcev 10, in si.er- za Jetiko 7. (vrne'-3 tujci); za različnimi boleznimi 12. Za pljučnico 2. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za grižo 3, za vratico 3. — Podporočnik Mirko Djurjra 1 četa 3 bat. 28 pulu su ima nemudoma javiti pri mestni komandi. — Zasačeni roparji v Ljubljani. Tekom meseca junija t. 1. se je dogodilo v ljubljanski okolici in deloma Hdi v območ' i mesta 1 Libija”^ sn-inem cela vrsta roparskih napadov, ne da bi bilo mogoče priti tem zločincem na sled kljub neutrudljivem zasledovanju policijskih organov. Nobeden napadencev ni mogel o napadalcih dati drugiii podatkov, nego da so bili to vojaki in vsakdo je te tožil, da se je silno prestrašil. Dne 11. t. m. pa se je vračal ob 23. uri domov po Streliški ulici Ivan Zaverta-nek, noseč seboj nahrbtnik z živih Blizu otroške bolnice pa so ga ustavili štirje vojaki in ga ogovorili. Vprašali so ga, je li civilist in kaj tla nesi. Zavrtanek je bil tudi v civilni obleki, da si je v vojaški službi, kar jim je tudi povedal in se celo legitimiral. Vse to pa mu ni pomagajo. Napadalci so mu vzeli nahrbtnik In dva napadalca sta ga še parkrat udarila po glavi, nakar je jel klicati Zavrtanek na pomoč, dočim so napadalci zbežali. Na srečo pa jim Je Zavrtanek sledil in je cel dogode* na Ambroževem trgu opisal službo-jočem stražniku. Ker je pa ta malo prej videl iti preko Ambrožovega tt-ga vojaka z nahrbtnikom, ki ie krenil v Sv. Petra vojašnico, sta straž,-nik in Zavrtanek vojaku sledila v vojašnico in ga zasačila tamkaj 5c na dvorišču. Bil je to eden napadalcev in sicer neki Josip Novak, poddesetnik Slov. plan. polka rojen 189» v Metliki. Takoj zaslišan je označil še ostale svoje tri tovariše in sicer Alojzija Bele rojen 1897 v St. Mihelu Stopiče pri Novem mestu, Franceta Snoj rojen 1897 v Tomišlju pri Ljubljani, Alojzija Stampel rojen 1899 v Prečni pri Novem mestu. Sumi se, da so izvršili ti štirje še druge roparske napade v Ljubljani in okolici. Prizadeti prejšnji napadene! se bodo sedal konfrontirali z aretovanci in Je pričakovati, da bo preiskava podala še marsikako zanimivo podrobnost. Vsekakor pa se bo z roparji kar naj-strožje postopalo in zasluženo plačilo ne bo izostalo. — Vihar. Od 16. t. ra. dalje divja v Bakru v Dalmaciji silen vihar, kakor ga Že več let ni bilo. V pondeljek 21. t. m. ob 9. uri zjutraj JAVNI SHOD pred Mestnim domom. Iz stranke. Članom odbora krajevne organizacije v Trbovljah se naznanja, da se sklicuje odborova seja na dne 22. julija, ki se vrši ob 17. uri v društvenih prostorih »Delavskega doma« Vršili se bodo važni pogovori glede predstoječega strankinega zborovanja. Polnoštevilna udeležba! — Za načelstvo F- P- Strokovno gibanje. Osrednje društvo stavbin- :h delavcev na Slovenskem v Ljubljani vabi vse stavblnske delavce v ponedeljek, dne 21. julija 1919. zjutraj ob 6. uri na sestanek na prostor pred »Mestnim domom* v LiuhHar; Kultura. Koncert ruske pesmi In olastlčne Igre se vrši v torek, dne 22. julija v Ljubljani v Unionski dvorani zveče. ob 8. uri. Sodelovali bodo: ruske umetnice gospa Marna valujeva, operna pevka petrogradske opere, gospa Dionizija Pota Penko, hči slavnega ruskega pisatelja, igralka bivšega imperatorskega baleta v Petrogrdu in gospodična D u r n o -vo, ruska pianistinja iz Petrograda in gospod Moskvi n, Plesalec. — Spored priobčimo prihodniič. Srbrke predstavi v Naiodnem (o*ornem) gledališču v nedelio, dne 20. in pondeljek. dne 21. t. in. »Klub Beogradskih Maturanata«. ki prispe na obisk v Ljubljano dne ]9. t. m. zvečer, -riredi v reuclio i> p0il, 1 jek v Narodnem (opernem) gledališču koncertna in gledališka večera. Igrajo štiri enodejanke. V koncertnem delu sodeluiejo ..v pondeljek: gdč. Jelica Sadarjeva s komponistom Josipom Pavčičem, kvartet g. profesorja Kozine in del mešanega zbora »Glasbene Matice«. Vstopnice v predprodaji se dobivajo pri sprejemnem odboru I. državne gimnazije, II. nadstropje (fizikalni kabinet) od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Gospodarstvo. »Vnovčevalnica za živino In mast« v Ljubljani je objavila svoje-časno v vseh časopisih, da bo predajala olje španske proveniience po 24 K kg brutto za netto. Ta objava pa je pomotna. Glasiti se mora v tem zmislu, da bo veljalo olje v Ljubljani približno 24 K za kilogram netto. Plačati pa bo treba še posebej kupnino za sod . Belgrajska centrala za izplačevanje v inozemstvo je začela s svojim poslovanjem. Uradne kurze za inozemske valute bo izdajala vsak teden dvakrat in sicer v nedeljo četrtek. Ureditev valutnega vprašanja v Trentino in Julijski Benečiji. LDU. Trst, 16. V svrho, da se urede nekatera vprašanja, nastala vsled izmenjave valute v Trentinu in Julijski Benečiji, je dogovorno z ml-nisustvom državnega zaklada Izdalo italijansko vrhovno poveljstvo naslednjo naredbo: 1. Denarni zavodi v Trentinu in v Julijski Benečiji, kateri imajo vložene njim pripadajoče blagajniške fonde pri svojih centralah ali filijalah onstran premine črte, morejo zopet uvesti omenjene vsote ter doseči izmenjavo do '40%, to pa le v mejah blagajniških zalog, kakor izhajajo iz situacijskega izvlečka (izvlečka o stanju) vsakega posameznega zavoda z dne 3. novembra 1918. 2. Zneske v kronah, položene pri zasebnikih ali bankah onstran premirne črte, pripadajoče zasebnikom ali zavodom, ki so pristojni v Trentin ali v Julijski Benečiji ter imajo istotam svoje bivališče oziroma sedež, more se svobodno uvažati, stavljati na dispozicijo ter menjati po 40%, ako se dokaže, da so bili ti zneski noloženi pri nekdanjih avstro-ogrskih zavodih pred 3. novembrom 1918. Ta dokaz more izhajati iz dokumenta izdanega od zavoda oziroma od dolžnika, Iz katerega naj izhaja aktivni saldo te-' kočega računa in hranilne vloge dna 3. novembra 1918. Dokument mora biti vidiran od italijanske vojaške misije v inozemstvu. — Ako vsled poslovnih težkoč ali iz drugih vzrokov ne bi bilo mogoče si preskrbeti vidiranja s strani italijanske vojaške misije, ali pa, ako bi bilo potrebno, da se vršijo dolgotrajna raziskovanja v svrho, da se dokaže verodostojnost dokumentov, bo mogel kr. gubernatorji v izjemnih ter očitno nujnih slučajih dovoliti kreditnim zavodom na njihovo prošnjo posojila v lirah v razmerju do 20% zneska vloprfi v kronah in sicer za čas ne preke treh mesecev ter proti založitvi vlog samih. — 3. Zasebniki, kateri so prt* stojni v Trentin ali v Juliisko Benečijo ter se nahajajo onstran demar* kacijske črte, morajo — ako bivanje onstran premirne črte ni svojevoljno — svoje vloge pri zavodih, glaseče se na krone, izpremeniti v druge: enako veljavne vloge pri zavoda »Banca d’Itaha« ter čakati na nadaljnje določbe, ki jih izda vlada v pogledu izmenjave valute, to pa bre* nobenega jamstva ne s strani vlade, ne s strani banke. Vsaka vloga bo morala biti opremljena z izjavo, podpisano od vlagatelja, s katero ta na-znači svojo pristojnost ter spričuje; na svojo častno besedo, da so položene krone izključno njegova last. — V nobenem Izmed treh gori omenjenih slučajev se ne pripuste k Izmenjavi žigosane krone. Manifest italijanskih socijalistov. LDU. Pariz, 17. — »Temps« od ponedeljka priobčuje naslednje poročilo svojega rimskega dopisnika: Vi soboto zvečer je bil objavljen manifest Zveze italijanskih socijalistov, ki pozivUa k splošni stavki dne 21. julija. Ta skupina, sestoječa iz soci-jaiistov, ki pripadajo reformistični struji in neodvisnjakom In katerih' večina je svoj čas soglašala z napovedjo vojne, šteje med svoje člane fNpže, kakor gg. Bissolattfja, Arco itd. Znano je, da je bila med vojno neprestano v opoziciji napram ofici-jelnim socijalistom. namreč strulf, ki jo zastopajo gg. Turatti, Nodiglia-ni, Treves in dr. Kakor pa vidimo sedaj, se Italijanska socljallstlčna zveza glede protesta proti versaill-skemu miru In glede vprlzoritve splošne stavke dne 21. julija popolnoma strinja z oficlielniml sociiaiistl. Omenjeni oklic poživlja vse delavce in sploh vse sodruge, ki priznavajo vodstvo zveze, naj strogo izpolnijo svojo dolžnost glede strankarske discipline in naj se z zavednim navdušenjem udeleže splošne stavke dne 21. julija. Italijanska socialistična zveza izjavlja, da se pridružuje protestu mednarodnega proletariata protf versalHski mirovni pogodbi, ki nikakor ne ustanavlja miru med narodi, marveč predstavlja skrajni napor kapitalistične In militaristične oligarhije, ki hoče utrditi svojo m o 5, sejati še nadalje neslogo med delavci prssmeznih držav, kršiti še nadalje pravico in gojiti kal novih sporov ter bodočih voien. Manifest pripominja. da versaillski mir izziva še prav posebno italijanske socijaliste, ker prezira in ogroža upravičene narodne težnje, ki temelje na pravici do samoodločbe (vprašanje Rek'). Oklic poživlja nadalje vse ljudk ki ern> ;o v socializem, naj se pridružijo oklicu po reviziji mirovne pogodbe, itt zahteva pravičen mir, ki bo zagotovil bratstvo med narodi. Vera v uresničenje tega bratstva ie napotila mnogo preverjenili socijali-siov. da so premagali svojo mr?.njo in svoj gnus do barbarstva vojne in smatrali za svojo 'dolžnost, da se, bcmjco. H koncu govori manifest o potrebi nekaterih notranjih reform, kakor o čim najhitreje demobilizaciji. c amestiji ter o raznih gospodarskih in finačnih' odredbah'.________ Tržaški mestni svet. LDU. Trst, 15. »Edinost« poroča o drugi seji mestnega sveta; Seja je bila napovedana ob 18. uri, a začela se je šele ob 19. uri, ker ob 18. uri Ljubljanska kreditna banka —~ v Ljubljani. ===== Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. — Delnllka glavnica — K 15,000.000. Sprejema vloge na knjižice In lekoži račun proti ugodnemu obrestovanju. vrednostnih papirjev, financira erarično dobave in dovoljuje — aprovlzacljske kredite Podružnice: v Splitu, CeEovcu, Trstu, Sarajevu, Oorfd,