Razne stvari. Iz domačih krajev. Dr. Ivan Križanič. Dne 12. t. m. je bil preč. g. kanonik senior dr. Ivan KrižaniS vmeščen infuliranim stolnim dekanom. Slovesnosti v cerkvi se je udeležilo mnogo mariborskih in izvenmariborskih prijateljev ter čestilcev novega dekana. Na mnoga leta!  Rojaki ob Pohorju in Kozjaku! Kdor  ne ljubi in ne spoštuje svoje rodne zemlje, ne more in ne sme se prištevati k poštenim, značajnim in zavednim Slovencem. Star slovanski greh je, višje ceniti in spoStovati vse tuje od pristno domačega, slovenskega. Drugi, sovražni nam narodi so n. pr. prej spoznali krasoto slovenske zemlje ter začeli stegati svoje grabljive roke po njej. Danes se je stvar obrnila nekoliko na bolje in gotovo gre tukaj zasluga najbolj slavnemu osrednjemu planinskemu druStvu in njegovim vrlim podružnicam. Kako potrebna so natn tudi planinska društva, kažejo veliki uspehi slavne »Savinske podružnice«, ki osredočuje svoje delovanje na Solčavske planine. Rodoljubi v Rušah so sklenili ustanoviti enako podružnico za zeleno in ponosno PohorjeTiter Kozjak, ob katerega silno butajo valovi nemškega morja. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki skliče v kratkem osnovni zbor. Rojaki ob Pohorju in Kozjaku, oklenite se tega potrebnega društva ter naznanite s-oj pristop, kakor tudi razne nasvete in pomisleke, tikajoče se osnovanja društva sploh ali njegovega sedeža, pripravljalnemu odboru. — RuSe, 6. sušca 1901. — Za pripravljalni odbor: Davorin Lesj a k, učitelj. Blagor Cej\ja odvisen od volov. Trg Št. Jurij je prosil za dovoljenje treh novih sejmov. Mestni svet celjski je sklenil ugovarjati pri okr. glavarstvu, češ, da se s pomnoženjem govejskih sejmov v Št. Juriju mestu Celju ofiitno Skoduie. Res daleč je prišlo nemško Celje, da je njegov blagor odvisen od volov. V vodo je skočil v Andritzu na Zgor. Štajerskem 27 letni delavec Jožef Boglič, doma iz Gorenjih Žerjavc pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Iz Bizeljskega se nam poroča: Dne 4. t. m. se je trgovee g. Josip Stermecki v Sotli utopil. Sli so s brvaškega seima iz Belanec domu ter vsedli pri novih mlinih na fioln. Po neprevidnosti mlinarja se je čoln obrnil po Sotli. Voda jih je vrgla čez jez, mlinar in trgovski pomočnik Anton Kupljen sta se rešila, gospodar pa je utonil. Njegovo truplo našli so še le pretekli petek popoldan na hrvaški strani, pokopan je bil v nedeljo v Kraljevcih na HrvaSkem pri Sv. Trojici. Vse žaiuje po ranjkem, ker je bil dober človek. Z Murskega polja. Iz pisma nekega mladeniča iz Bučečovec posnemamo sledeče: Zavedni mladeniči v Bučečovcih strogo obsojajo neki drugi nepotrebni list »Štaj. ..« (Še izpisal ni imena Štajerc !) Pač pa se hočejo pripravljati za pravo kmečko organizacijo. Zato bodo z nekim pogojem pristopili v velikem Stevilu h kmečkemu bralnemu društvu pri sv. Križu, ki letos nenavadno napreduje, odkar sta dva mladeniča v odboru. Slava zavednim mladeničem! »Neustrašena mi četa smo!« Visoka starost. Predzadnji teden smo pokopali v Kozjem starosta naše župnije Jakoba Sternada, ki je prekoračil že nad 90 let. Bil je priden in vzoren kmet. N. v m. p.! Bela žena. V Kozjem je umrla minoli petek deklica I. Kranjc ali po domače rečeno Mlinerjeva v 15. letu svoje dobe. Bog jo je ljubil in tako preselil iz te tužne doline v rajski vrt, kjer ni muke in trpljenja in tam upamo, da se že veseli v nebeški domovini. Z Bogom ljuba deklica, do svidenja nad zvezdami. N. v m. p.! Umrl je 9. sušca v Kozjem Anton Vouk, občinski sluga in trški policaj nad 25 let. Mož je bil nam nasprotnega mišljenja. Naj v miru počiva. Iz Pilštanja. Pred nekaterimi dnevi sem sprejel od sodnije v Koziem neko razsodbo, katera je bila dobesedno slovensko spisana, le sodnijski sluga Zagrajšek je svoj »zugestellt« dostavil, kar me je osupnilo. Svetovali bi mu, naj on to svojo napako opusti, ako ne, mu bomo še več tega na ušesa povedali. Pomota. V zadnji številki smo poročali o »Kat. političnem in gospodarskem društvu pri sv. Lenartu v Slov. gor., da si je sestavilo novi odbor. Namesto >politično« (društvo) se mora glasiti »bralno« društvo, ki so je na novo ustanovili lenartski rodoljubi. Odbor političnega društva je še vedno isti. Sv. Trojica v Slov. gor. Novega zdravnika imamo, toda ne razumemo ga! Po tolmaču govorimo mi ž njim in on z nami. Iz Gradca je prišel in niti jedne besedice slovenski ne zna, zadnjič je bil poklican k bolnici. On je gledal njo, ona njega. Toda to še ni vse! Ker je novi zdravnik Nemec, zato je trojiškim Nemcem zelo na srce prirastel. Radi bi ga vedno imeli pri Sv. Trojici. Toda zdravnik zahteva 2000 reci dve tisoč kron na leto od okoliSkih občin. Kaj storiti ? Trojičarji so vedno modri! Razbobnali so po okoliških občinah, naj dovolijo dotično svoto. No, ta je še lepša! Zato, da ljudje ne razumejo svojega zdravnika, bi ga še morali mastno plačati! In širi se tudi govorica, da bo potem zastonj vračil. No, ta je Se lepša! Kaj takega mora verjeti, kdor se ie s svojo pametjo skregal. Kmetje, ne idite na limanice Trojičarjev. Res je, da ie živa potreba zdravnika v našem okraju, ker tudi okrajni zdravnik pri Sv. Lenartu je Nemec; toda pomislite: vi že itak morate plačevati okrajnega zdravnika z okrajnimi dokladami in ta je dolžen uboge vračiti zastonj. Dalje pomislite: če občine dovolijo 2000 kron, potem se lahko služba ali mesto razpiSe in zdravnika si lahko izberete. Slednjič pa Se prevdarite tudi to, da okoliške občine pripadajo župniji sv. Benedikta in jedna najbrž tudi sv. Ruperta, kjer se ravnokar gradi dragoceno Solsko poslopje. Kje bodete jemali občinsko doklado ? Obrnite že vendar enkrat hrbet Trojičanom, spoznajte vendar, da je to vse le voda na Trojičanov mlin. Ali ne veste, da so s posojilnico ravnotako storili? Hasek, dobiček imajo edino le Trojičani. Ali |še niste spoznali, da so večinoma Vaši nasprotniki? Vsi so slovenskega rodu, a vsi so se dali zapisati kot pristne Netnce; ali ne veste, da so volili Visenjaka in Bračko-ta? Ali ne veste, da so pri vsaki volitvi vjobčinski in v okrajni zastop edini proti Slovencem, da so strastni nasprotniki zadruge in mlekarnice? Ali ne veste, da je ravno pri sv. Trojici glavna zaloga >Štajerca« za Slovenske gorice? Mislimo da je dovolj! >Za bratoljubje« Povest za slovensko ljudstvo. Spisal Janko J. Drameljski. Izdal in založil pisatelj. Tiskal D. Hribar v Celju. Knjiga obsega 144 strani ter stane mehko vezana 35 kr., po pošti 40 kr. Dejanje povesti se vrši deloma v pretekli, deloma v sedanji dobi v okolici nekdanjega »zajčkega samostana«. Pisava knjige je zelo prijetna in priprosta, da }o lahko vsak razume; zato se ta knjiga posebno kmečkemu ljudstvu priporoča. Kako občina gpoštuje časnikarja. Velika v štiri fare (Luče, Arvež, Sv. Duh in Kapla) se raztezajoča občina Š 1 o s b e r g pri Lučanah je imenevala g. F. S. Š e g u 1 a , urednika »Siidsteirische Presse«, svojim častnim občanom. Čestitamo! Zidaumost Včeraj, dne 13. sušca, vrgel se je železniški delavec Anton Majcen pod vlak, ki mu je odtrgal glavo. Iz Trbonj nam piše kmečki fant: Naznanjam vam, da je v noči od nedelje do ponedeljka šel pri nas na hribu sv. Danijela nad Trbonjami rujav sneg. Padlo ga }e okoli 2 cm debelo. Ali je šel tudi drugod tak sneg, ni meni znano. Nadalje vam naznanjam, da stoji tik cerkve sv. Daniela nad Trbonjami orjaška lipa, kdo ve če ne iz poganskih časov (?), ki meri l1/, m, oziroma 1 w», od tal 5 m 7 cm v obsegu. Vsak, kdor gre raimo, si nekako spoštjivo ogleda tega veličastnega drevesa. V vinarskem odseku je govoril o slovenskih vinogradniških razmerah dr. Ploj. Zahteval je, naj se dajejo vinogradnikom podpore v denarju in trsju. Govoril je tudi proti vinski klavzuli. Zaradi regulacije Pesnice posredoval je g. dr. Ploj pri poljedelskem ministerstvu in dobil utis, da je ministerstvo podjetju naklonjeno. Načrta pa deželni odbor ni predložil. Tukaj bodo sedaj petieije na državne poslance potrebne, da bodo lahko zahtevali načrta. Kozjanski okrajni odbor bo tudi zanaprej v slovenskih rokah. V veleposestvu, trgih in kmečkih občinah' je zmaga na celi črti slovenska. Da je zmaga v veleposestvu naša, gre posebna slava vrlim, zavednim Šentpeterčanom. A tudi volilcem v trgih in kmetskih skupinah vsa čast! lz Kapele pri Radgoni smo dobili od starišev podpisani dopis, v katerem jemljejo slovo od učiteljice gospice Josipine Kren, katera odide kot učiteljica v Gornjo Radgono. Ker bi ponižni gospici gotovo ne ugajalo, ako priobčimo ves, za njo tako časten dopis, navesti hočemo le te stavke: ». . . pri tej priliki se poslavljamo od nje s hvaležnim, tužnim sroern. Hvala njej, da se je z vztrajno navdušenostjo trudila za blagor naših otro1' .. . Bog jo naj živi zdravo, srečno in zadovoljno v novi službi. V našem spominu bo vedno!. . . .« Nam je celi dopis najiasnejSi dokaz, kako ljubi in spoštuje naše vrlo ljudstvo krščansko misleče in slovensko čuteče učiteljstvo. Dopisniki se ozirajo tudi na ne'a dopis v »Domovini« iz Kapele, kjer stoj;jo besede: ». .. tudi pričakujemo od našcga krajnega šolskega sveta, da nam poskrbi vendar enkrat učitelja, kateremu bomo naše otroke mogli v vsakem oziru zaupati.« Ne da bi hoteli zagovarjati krajni šolski svet, odgovarjajo stariši vendar na to, da se ta stavek ne more nanaSati na sedanje vrle gospice ueiteljiee pri Kapeli, katerim v vsakem oziru lahko zaupajo svoje otroke. Mi se v tem soglažamo s stariši! "^S^ Cena živini v Gradcu. Dne 8. sušca 1901: Za 100 kg žive teže: klalni voli, debeli 58—63 K, srednji 54—55-56 K, suM 48—52 K; voli za pitanje: 54—58 K; klalne krave: debele 38—48 K, srednje 30—36 K, suhe 20—28 K; molzne krave: do 4. teleta 46—54 K, čez 4. tele 36-44 K, noseče 34—58 K. Naši državni poslanci. Iz premnogih krajev dobivamo huda pisma, zakaj ne nastopimo odločno nasproti državnima poslancenaa Robiftu in dr. Ploju, da izslopita iz jugoslovanskega kluba, kjer sedijo kraajski liberalci, in da vstopita v slovanski centrum, kjer se nahajata vit. Berks in Zičkar ter katoliško-narodni poslanci iz Kranjskega. Z ozirom na te napade na nas odgovarjamo: Mi smo še vedno nepremakljivega prepričanja, da Robič in dr. Ploj ne spadata v klub, kjer sedi glavni urednik »Slov. Naroda«, arapak v klub, kjer sedijo katoliško-narodni poslanci. Toda mi imamo kot zatrdilo častno besedo, da se v p o š t e n e m smislu dela na to, da se dosežejo potrebni predpogoji za fuzijo obeh klubov. Ker je namen pošten, ker upoštevamo dano časlno besedo, zato se nam zdi popolnoma umestno, da mirno čakamo. Vsled tega še svoiega stališča nismo z a p u s t i 1 i. Če pa se potrebni predpogoji za fuzijo obeh klubov ne dosežejo in 6e potem Robič in dr. Ploj še nadalje ostaneta poleg Tavčarja, potem ne bomo več molčali, ampak stali bomo zopet na svoiem mestu. Toliko našim somišljenikom v pomirjenje. Gospode na Dunaju pa opozarjamo, da }e že skrajni čas, da dogotovijo svojo akcijo! Iz drugih krajev. Ljubljanski ulični napisi pred upravnim sodiščem. Dne 8. t. mes. je bila pred upravnim sodiščem obravnava zaradi samoslovenskih napisov v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je namreč sklenil odpraviti dvojezične napise in jih nadomestiti s samoslovenskimi. Deželni odbor je dne 15. avgusta 1894 sklenil nasprotno in dež. vlada ter notranje ministerstvo sta razveljavila dne 3. oktobra 1899 in 10. jan. 1900 ponovljeni sklep občinskega sveta. Zoper to se je obč. svet pritožil na upravno sodišče, ki je te dni zavrnilo pritožbo občin. sveta. Ljubljana torej ne bo imela samoslovenskih napisov. Društvene zadeve. Iz Celja. Delavsko podporno društvo obhaja' svoj društveni praznik na sv. Jožefa, v cerkvi sv. Duha. Ob 8. uri govor in slovesna sv. maša, pri kateri bo pelo celjsko pevsko društvo pod vodstvom g, dr. Ravnikarja. Po sv. opravilu je kratek pogovor v »Narodnem domu« glede društvenih zadev. K obilni udeležbi vabi odbor. Podružnica drnžbe sv. Cirila in Metoda za Ljutomer in okolico ima na Jožefovo t. j. 19. t. m. svoj občni zbor v gostilni g. J. Vaupotiča v Ljutomeru z gledališko igro »Pravica se je izkazala« ter petjem moškega in meš. zbora. Začetek ob 7. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Za družbo Sv. Cirila in Metoda darovali so svatje na veseli gostiji g. Soka na Forminu 10 K, katere nam je poslal gospod kapelan Zorko Melhijor. Ravno ta vlč. gospod, sedaj kapelan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, daroval je 7 K za šolo v Velikovcu, 7 K za šolo na Muti, 7 K za dijaško kuhinjo v Gelji, 7 K za dijaško kuhinjo v Ptuiu, 7 K za dijaško kuhinjo v Mariboru in 7 K za »Našo stražo«. Prejeli smo torej skupaj 52 K z naslednio pripombo: »Daimo zatiranemu slovenskemu narodu jesti in piti, da ga rešimo pogina! Ime je bolj postranska stvar. Glavna reč je, da so vsi, ki socijalno delujejo, v duhu in delovanju edini. .. nasprotovanju je vzrok nevednost, lenoba, pa tudi sebičnost.« (Domoljub št. 5.) Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Širje 10 K 20 v., sv. Jurij na Pesnici 5 K, sv. Martin v Rožni dolini 40 K, 8V. Benedikt v Slov. Gor. 20 K 66 v, eerkev sv. Alojzija v Mariboru 29 K, sv. Martin pri Slov. Gradcu 36 K, sv. Ilj pod Turjakom 14 K, Polzela 80 K, Kuder Mihael 10 K. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali: Slavna po.sojilnica v Konjicah 80 K, duh. svet. župnik Martin Jurkovič pri Sv. Petru pri Mariboru in neimenovanec v Mariboru ter dr. Fel. Ferk v Mariboru po 20 K, župnik Martin Meško na Kapeli in župnik Jarnej Frangež pri sv. Marjeti na Pesnici po 10 K ter gospa Roza Spindler v Brežicah namesto venca na grob gospe Al. Razlag 10 K. Sv. Jurij ob Sčavnici. Tukajšnjo bralno društvo je obhajalo svoj redni občni zbor dne 24. sveč. t. 1. ter si izvolilo razun dveh odbornikov zopet stari odbor. O zanimivem delovanju društva več prihodniič. Katol. podp. društvu v Celju so darovali: Slav. okr. odbor in okolica Celje po 400 K, neimenovana 100 K, sl. posojilnica v Konjicah 50 K, slav. posoj. v Žalcu in Mozirju po 20 K, č. kan. Jan Bosina, g. L. Schellander in obč. Teharje po 10 K, profesor M. Pleteršnik 6 K, profesor Fr. Štiltar in Alojzija Stošicky po 5 K, g. T. Kager, M. Pišek, M. Farčnik, M. Pirc, N. Pfeifer po 4 K, Neimenovan 3-20 K, Ana in Hel. Lipovšek po 2 K. Bog povrni vsem blagitn dobrolnikom tega prekoristnega društva! Mlekarnica pri Sv. Trojici v Slov. gor. ie prejela v pol letu 31.973 litrov mleka, za katero je izplačala 3197 K 30 v. Stevilke govort* dosti jasno! In čuj slovenska gospo dinja, nemškutar v trgu ti ne privošči tega denarja, ker je proti mlekarnici! Opomnimo pri tej priložnosti, da ima mlekarna veliko zalogo sira, ki ga razpečava na drobno in dcbelo. Gospodarska zadrnga v Središči ima v nedeljo dne 24. marca občni zbor v občinski pisarni ob 3. uri popoldne.'Po zborovanju bode g. M. Jelovšek potovalni učitelj, imel pouk o umni živinoreji in o mlekarstvu. K lemu zborovanju vljudno vabi Odbor. Gospod žnpnik Alojz Šuta, pri sv. Marjeti niže Ptuja se }e tudi letos kot zunanji ud velikodušno spomnil >Narodne čitalnice v Ptuji«, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. Odbor bi želel, da bi imel več udov, kateri bi društvo tako podpirali! Vsak ud Gospodarskega drnštva v Ptnju mora vplačati delež po 12 K. Prvo načelstvo je sledeče sestavljeno: 1. Mihael Brenčič, posestnik v Rogoznici, načelnik; 2. Franc Petrovič, posestnik v Podvincih, tajnik; 3. dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuji, blagajnik; 4. Janez Grahar, posestnik na Hajdini, načelnika namestnik; 5. Janez Bermeš, pos. v Budini; 6. Franc Brenčič, posestnik v Zabjaki; 7. Janez Krefl, pos. na Grajeni; 8. Kuhar Juri, pos. v Berstje; 9 Jožef Muršec, krčmar v Ptuji, odborniki. Nadzorstvo pa obstoji: 1. Janez Brenčič, pos. Gonci; 2. dr. Franc Jurtela, odv. Ptuj; 3. Juri Lah, pos. Pongerce; 4. Andrej Šlamberger, pos Gorečjaves; 5. Jožef Vilčnik, pos. Sp. Grajena. Ptuj, dne 12. sušca 1901. M. Brenčič. »Sloveuska posojilnica" pri sv. Trojici v Slov. gor. se je ustanovila pred nekaj meseci. Čemu nje je bilo treba, ko je že itak jedna? Tega so krivi trojiški Nemci! S pomočjo dveh č. gg. župnikov so osnovali pred nekaj leti posojilnico. Ko so bili na konju, izbacnili so ustanovitelia benediškega župnika iz odbora, ter so mu pokazali v hvaležnost svoje nemške zobe. Pridobili so nekatere udane kmete zase in postala je posojilnica popolnoma posilinemška, kakoršna še je sedaj. Zato so pred nekaj meseci narodnjaki ustanovili svojo >slovensko« posojilnico, ki ima svojo pisarno v sobani »Kmetijske zadruge«. Posojilnica že prav lepo deluje. In ta posojilnica je naša, zavedni kmetje slovenski, te se oklenimo tesno, to podpirajmo z vsemi močmi. Na čelu te posojilnice stojijo možje, kakor Vogrin, Križan, Lubec, Friš, Tomažič itd., ki so dika in ponos Slovenskih goric. Da bi pa me kdo krivo ne razumel, moram omeniti, da je takozvana >nemška« posojilnica res nemška, nam priča tudi to, da \e na večkratno povabilo nikakor ni hotela vstopiti v »Zvezo slov. posojilnic«. Gospodarsko - bralnemu društvu v Kozjem so darovali pri svojem odhodu 6. g. Lovrenko, kaplan, več istisov >Dom in Sveta« in druge knjige. Mladenič Karol Vouk pa en istis »Zabavne knjižice«. Darovalcema stoterno Bog plati. Eoncert v dobrodelen namen. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov priredi dne 24. t. m. v prid svojemu podpornemu zakladu o priliki občnega zborovanja v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem »Geljskega pevskega društva* in tamburaškega zbora »Celjskega Sokola«. Natančnejii vspored se Se naznani. Za sedaj se samo omenja, da so sodelovanje pri tem koncertu obljubili tudi odlični umetniki v petju in glasbi. Gospodarsko bralno drnštvo v Kozjem je pri svojem že tretjem občnem zboru dne 11. sušca vendar le srečno prišlo na zeleno vejo. Za predsednika je enoglasno izvoljen gosp. dr. Jankovič. Kot odborniki so sledeči: gg. Mih. Horvat, Jož. Druškovič, dr. Šribar, 6. g. Ant. Drofenik, kaplan, Mih. Pustišek, Jan. Elsbachvr. Mamestnika: pr. č. g. Mark. Tomažič in Franc Brilaj, in trije računski pregledovalci: pr. 6. g. Jan. Ev. Bosina, Ant. MaCek in Ant. Vertovšek. Kako se je občno zborovanje pričelo pod komando dr. Pikal-na, o tem prihodnjič. lz Majšperga nam poročajo, da se je odbor bralnega društva dne 17. sveč. takole sestavil: č. g. Marinič, predsednik, g. Žunkovič, podpredsednik, 6. g. Ivan Vogrinc, tajnik, Janez Korže, blagajnik, Karol Robar, Alojz Korošec, Zravko Sagadin, Jakob Sagadin, Šimon Mesarič, Štefan Gajser, odborniki. O dobro uspeli veselici poročamo še le prihodnjič, ker je za tokrat došlo poročilo prepozno. Žiče. Tnkajšnje hralno društvo izreka slavnemu predstojništvu narodne posojilnice »Konjice« za zopetni prispevek doposlanih 10 K najprisrčnejšo zahvalo. To je edina podpora našega društva, kajti bralo bi se rado, pa plačalo nič!