Dvojna številka - Cena 50 lir Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 80) Letna naročnina . . Lir Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 1 eto IX - Štev 16 Gorica - četrtek 18. aprila 1957 - Trst • Posamezna številka L. 30 UELIKA hOC - DAI1ZMAGOSLAUJA! S ped. in abbon. post. - III Grupp« Poštnina plačana ▼ gotonsi Velikonočna poslanica Kdo more razumeti skrivnostno silo življenja, ki v tem letnem času prešinja sleherno stvar in sleherno človeško srce osvetli s svojo čudovitostjo? Vsak jo po svoje občuti, ljudje in narava in vse vesoljstvo. Nekateri ljudje ljubijo nove oblake toplih, pomladnih barv in gotovo v tem ni nič slabega. Saj nas tudi drevesa posnemajo. Svoje očrnele, gole veje ovijajo v dišeče bele pajčolane in svilnato zelenje. Voščila prepregajo ves svet, v toplem občestvu se srečujejo živi in nirtvi. Povsod hite naše misli, preko oceanov in preko vsemirja in v onostranstvo. Velika noč! Ali mislite, da je to samo beseda, ki vsebuje le prazno bajko in da so vsa topla čustva v -človeku le plod bolne domišljije? Ali je res nemogoče, da bi Tisti, ki je nekoč obudil mrtvega Lazarja, tudi sam ne vstal iz smrti v življenje? Ali je res nemogoče, da bi Tisti, ki je nekoč ustavil pogrebni spre-vod in vrnil jokajoči materi mrtvega sina, ne mogel tudi sam sebi vrniti življenja? Če je druge priklical iz groba, je gotovo vedel za pot. Mi verujemo, da je On tisti, ki je od mrtvih vstal, in da bomo po njegovih besedah vstali tudi mi. Mi verujemo z vso neizpodbitno gotovostjo, z upanjem brez dvoma in z radostjo brez konca v Njegove besede, ki jih je neštetokrat izrekel: »Jaz ga bom obudil poslednji darilu To so besede, ki jih more izgovoriti le tisti, ki ima za to vso oblast. Nad drugimi in nad seboj je že dokazal njihovo resničnost in jo lahko še dokaže. On je vstal in mi, ki Vanj verujemo, bomo po njegovih besedah vstali. Pred nami stoji svetla in oživljajoča resnica življenja brez konca, segajočega iz veka v vek, v radosti in miru, v odrešenju greha in njegove sužnosti, brez boli in trpljenja, solz in stisk, brez prevar in grenkosti. Ker je On od smrti vstal, ni v nas več nobene bojazni. »Kdor v me veruje, četudi bo mrtev, bo živel in kdor živi in v me veruje, ne bo umrl vekomaj.« »V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč, če bi bilo drugače, bi vam povedal. Karkoli bi bilo za skrivnostjo večnosti, kar bi vam vzbujalo strah, negotovost in zaskrbljenost, bi vam povedal. Toda jaz prihajam od tam, zato vam ponavljam, ne bojte se! Jaz sem premagal svet! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« »Kristus se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti na križu« (Filip 2, 8). To je v velikem tednu misel Cerkve, ki ne opusti prav nobenega sredstva, da čim nazorneje pokaže svojo žalost zaradi trpečega Gospoda. Kdor na Veliki petek s premislekom sledi pretresljivim obredom, kar čuti, da je ta dan bil najbolj tragičen v zgodovini človeštva. V duhu gledamo, kako se med nebom in zemljo v strašnih bolečinah zvija na križ pribito razbičano telo Učenika, ki je bil poosebljena Ljubezen, Dobrota in Svetost. Temna zarja je zasenčila vsa obzorja. Konec? Tragični konec vsega in predvsem Tistega, ki je postal upanje mnogih? Ne! * Nadaljujmo z branjem poročila apostola Pavla, ki piše: »Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik prizna, da je Jezus Gospod, v slavo Boga Očeta« (Filip 2, 2-11). Nenadoma silen preobrat! Mrtvaški napevi, napevi žalosti so v liipu utihnili in razlegla se je aleluja, pesem življenja in radosti. Gospod je vstal! Razumeš, prijatelj? Gospod je v resnici vstal! Kakšna zmaga?! Nekoč so vojaki v zasmeh pokle-kovali pred Njim, Mu v obraz pljuvali in Ga tepli. Danes pa se v Jezusovem imenu v spoštovanju in molitvi pripogibajo kolena teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Nekoč so judovski veliki duhovniki in starešine kričali: »Proč z njim, križaj ga, križaj ga!« Danes naši jeziki priznavajo: »Jezus Kristus je Gospod/« Nekoč so naščuvane množice rjovele: »Nočemo, da bi ta bil naš kralj! v. Prav-isti nosi danes Ime, ki je čez vsa imena! Aleluja! * Nekoč je naš Gospod nosil bremena življenja. Občutil jih je bolj kot mi, ker jih je neprimerno globlje doživel in doumel. Nekoč je On mogel biti tako zelo zmučen in izčrpan, da je sredi morske nevihte v čolnu zaspal... Nekoč je mogel trpeti lakoto in je zaman iskal sadu na figovem drevesu. Njegova mučeniška usta so bila nekoč tako izsušena, da je zaklical: »Žejen sem!a čeprav je vse ostale nepopisne muke z molkom prenašal. Nekoč je Njegovo Srce bilo žalostno do smrti. Človek je vedno trepetal pred skrivnostjo večnosti. Strah ga je bi- lo negotove prihodnosti, ki se skriva za zadnjim korakom življenja. Kristus je šel pred nami v to skrivnost, zato verujemo in v nas ni več ne bojazni ne negotovosti. On je premagal vse skrivnosti med življenjem in smrtjo. »Kdor veruje, bo živel vekomaj/« To so njegove besede. Tako nam govori Kristus ob današnjem velikonočnem prazniku! * SEDAJ, SEDAJ PA JE VSE TO MIMO. DOKONČNO MIMO! Gospod je vstal! Sedaj On živi poveličan v svojem veličastvu. Nedosegljivi za hudobijo in mrž-njo. Vzvišen nad stisko in smrt teles-nega življenja. Aleluja! Kako se Cerkev ne bi veselila tega nedoumljivega, veselega in vzvišenega dogodka ter radostno vzklikala: Aleluja, aleluja, aleluja! * Velikonočnega jutra pa se veselimo tudi mi. Mi še prav posebno! Kajti vse, kar smo rekli o Gospodu, velja po Njegovi zaslugi tudi za nas. Velikonočno jutro je ključ za razumevanje Jezusovega življenja in dela, trpljenja in smrti. Isto velja za nas. V velikonočnem jutru je na našem obzorju zablestela čisto nova zarja ŽIVLJENJA in od tedaj naprej smemo smelo vzklikati: »Kje, smrt, je zdaj premaga'tvoja in tvoje ostro želo, kje r1 Veselo upa duša moja, življenje večno čaika nje. Moj Jezus je od smrti vstal, kraljestvo smrti pokončal! Aleluja! Kako je to nekaj velikega in tolažilnega! V zadnjih 50 letih so arheologi v Palestini in sploh na Jutrovem dosegli neverjetne uspehe. Iz izkopanih spomenikov vstaja na dan nov svet, ki smo ga do sedaj poznali sikoro izključno iz pripovedovanja sv. pisma. To je pa za mnoge bil ».-skaljen« vir za zgodovino, češ da je v sv. pismu mnogo pripovedk in hajk, ki se nanje ne moremo zanesti. Na drugi strani pa je bilo marsikaj nejasnega tudi za verne in vestne zgodovinarje, kajti sv. pismo ni zgodovinska, temveč verska knjiga in zatp o zgodovinskih dogodkih poroča resnico, toda ne zmeraj dovolj natančno. Vsled tega so si zmeraj verni in neverni zgodovinarji želeli, da bi arheologija prišla na pomoč. Eni so upali, da bodo izkopanine postavile na laž sv. pismo, drugi pa, da bodo iste še bolj potrdile njegovo resnico in nudile možnost vedno boljšega razumevanja in razlage. Arheologija je v zadnjih 50 letih opravila v tem oziru velikansko delo, ali ne v prid nevernih, marveč v prid vernih zgodovinarjev. Koliko čudovitih uspehov so arheologi dosegli, nam pove nemšiki časnikar Wemer Keller v svoji knjigi »Sv. pismo ima prav« (Und die Bihel hat docli recht). Ta knjiga je izšla leta 1955 ter je To našemu življenju daje čisto novo sliko, postavlja ga na. povsem nov temelj in nas uči, kako je to življenje slično velikemu oboku, čigar drugi podboj počiva v večnosti. Velikonočno jutro je jamstvo naše večnosti. Kajti Kristus je z vstajenjem od mrtvih izpričal svoje božanstvo in s tem dokazal, da je ZMOŽEN SPOLNITI DANO OBLJUBO. DA BO TUDI NAS OBUDIL POSLEDNJI DAN. Zato se pa nič od tega, kar delamo, žrtvujemo in trpimo, ne razblini v nič: to. bi rekli, dobi krila in poleti daleč iz naše vsakdanjosti in se bo nekoč umirilo v onostranskem svetu. Ako pa se naše življenje ne opira na svoj drugi podboj v večnosti, je čisto naravno in gotovo, da to življenje prej ali slej postane RAZI A-LINA življenja. Vsak obok namreč potrebuje dva podboja. Ti, utrujeni brat, ki se Ti muka dnevnega dela tako često zdi brez smisla — ne bodi malodušen! Vstal boš in prejel svoje plačilo za zvestobo! Ti, sestra, izčrpana nosilka križa, ki si na tem, da se zrušiš pod bremenom življenja — ne obupuj! Vstala boš in prejela plačilo za zvestobo! Veselimo se! Aleluja! V-ko. (»Naša luč«) v njej avtor v domačem in prijetnem pripovedovanju navedel glavna dejstva, ki so jih odkrili arheologi v zadnjih 50 letih na Srednjem Vzhodu in ki potrjujejo v neverjetni meri resničnost sv. pisma. Knjiga je doživela velikanski uspeh med Nemci. Italijani so jo že leto nato prevedli ter je v dveh mesecih doživela dve izdaji. To nam je zadostna priča o zanimivosti te knjige, o njeni znanstveni vredno-ti ipa pričajo izjave številnih izvedencev pri raznih narodih. Iz te iknjige smo za naše bralce priredili naslednji članek, ki govori o Jezusovi sodbi. Svetujemo pa, vernim in nevernim, ki se zanimajo za vprašanja sv, pisma, naj si to knjigo v enem ali drusem jeziku nabavijo. Ne bo jim žal. (Ured.) »Precej zjutraj so se posvetovali veliki duhovniki s starešinami in pismouki in ves veliki zbor in so Jezusa zvezali, odpeljali ter izročili Pilatu.« (Marko, 15, 1.15). Vsi opisi obsodbe in križanja v štirih evangelijih So bili strogo preiskani po številnih zjianstvenikih. Ti so dognali, da so vsi podatki in celo najmanjše podrobnosti točni. Glavni tožitelji v procesu proti Kri-(Nadaljevanje na 2. strani) Jezus pred sodniki ^Usara Gcalce.m, sobudat£ora La pcLj,ate[j.em |e(imo, aaj. jim. oči smeti ostati OdceŠGriik pc'r nese micu, [ju&egni ia sc&čg. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Jezus pred sodniki (Nadaljevanje stusu so navedeni tudi pri drugih pričali in tudi kraj, kjer se je proces izvršil, je bil pri .izkopavanju točno dognan. Posamezne dogodke v teku procesa potrjujejo takratni in sedanji viri. Pravi potek tragedije Kristusovega trpljenja pa se začne šele z zasliševanjem. Kristus je namreč na Oljski gori v vrtu Getsemani zbral svoje učence. »Medtem ••ko je še govoril, je iprišel Juda IŠkarijot, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli, od velikih duhovnikov, pismoukov in starešin.« (Marko. 14,43). Med velikimi duhovniki, ki so označeni z imenom, nam je le eden znan in sicer veliki duhovnik Ana. »In četa, poveljnik in služabniki Judov so Jezusa zgrabili ter ga zvezali. Peljali so ga najprej k Anu; bil je namreč tast Kaifu, ki je bil tisto leto veliki duhovnik. Bil pa je Kaifa tisti, iki je bil Judom nasvetoval: »Bolje je, da eden umrje za ljudstvo.« (Janez, 18, 12.14). Drugi veliki duhovnik Jožef Kaifa je bil imenovan pod prokuratorjem Valerijanom Gratom in je svojo službo ohranil tudi pod njegovim naslednikom Poncijem Pilatom. Po zaslišanju so Kristusa privedli pred veliki zbor, ki je v tistih časih bil največje judovsko sodišče in je v sebi združeval vso oblast, tako duhovno kot svetno. Sedež zibora pa je bil pred templjem in sicer blizu mostu, ki je vodil v gornji del mesta. Iz katerih razlogov 'pravzaprav je vehVd zbor Kristusa oibsodil? Profesor Martin Noth to takole razlaga: »Pričakovanje Mesije kot kralja, kot so ga stari judovski preroki pričakovali, se je po dolgih letih tujega go pedstva )>re-menilo. Judovski narod je sedaj v Mesiji gledal predvsem političnega poslanca, ki naj bi jih rešil tuje vladavine. In kolikor bolj se je v deželi sovraštvo do Rimljanov stopnjevalo, toliko bolj so Judje sanjali o nekem Mesiji, ki naj bi 'prišel in sam zavladal nad njimi kot kralj, postavljen od svojega naroda. Kristus se seveda z njihovimi nazori ni mogel strinjati. Če pa Kristus ni bil zaželeni Mesija, ali je 'bil s 1. strani) ga je bilo torej ipotrebno odpraviti že zaradi varnosti reda v- verski občini jeruzalemski. To pa, da se je Kristus proglasil za Mesijo in torej za Sina božjega, je zadostovalo, da so ga oibsodili na smrt kot krivca javnega bogokletstva.« Po tedanjem pravu je smrtno obsodbo moral potrditi rimski prokurator, ki je edini imel »pravico meča«. Izvršitev kazni je namreč samo on lahko dovolil. Cesarski 'pooblaščenec v Judeji pa je takrat bil Poncij Pilat. Njegova sodobnika, Jožef Flavij in Filon Aleksandrijski Pilata takole označujeta: »Bil je krut vladar in ni poznal usmiljenja, izsiljevalec in zelo podkupljiv človek. Za njegovega vladanja je v deželi vladala pokvarjenost in nasilje, tatvine, zatiranje in poniževanja, smrtne osbodbe brez procesa in brezmejna krutost.« Pilat je zelo sovražil judovski narod in Judje so morali to sovraštvo neprenehoma okušati. Pilat je takoj spoznal, da predstavlja Kristus za farizeje predmet naj večje obso-vraženosti. Zato hi mu bilo že to lahko zadostovalo, da (bi ofosodbo zavrnil in Kristusa izpustil. Sicer je to že takoj v začetku tudi hotel izvršiti, ko je Kristusa proglasil za nedolžnega. »In Pilat je rekel velikim duhovnikom in množicam: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« (Luka, 23,4). Toda množica, sklicana in nahujskana, je kričala: »Smrt!« In pilat se je vdal. Kako naj si sedaj razlagamo, da je Pilat, ta zagrizeni sovražnik Judov, to pot Jude (poslušal in ugodil njihovi želji? Točno razlago tega postopanja najdemo v evangeliju sv. Janeza: »Judje pa so vpili: »Ako tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj; vsak, kdor se dela kralja, se cesarju upira.« (Janez, 19,12). Za Pilata je ibila to velikanska politična grožnja in v njegovi glavi so se prepletale tele misli: »Rim bo izvedel za moje nemarno izvrševanje oblasti in za to, da sem oprostil človeka, ki je hujskač. Izdajali se za kralja je bilo isto kot izdati rimskega cesarja. Po rimskem zakonu (Lex Julia) so tak zločin kaznovali s smrtjo. Pilat se je prestrašil ob judovski grožnji. Ni še po- zabil, da so Judje ob neki drugi priložnosti enako grožnjo izpolnili. Kot poroča Filon Aleksandrijski, je Poncij Pilat nekoč prinesel v Jeruzalem nekaj zlatih ščitov s cesarjevim imenom in jih dal obesiti v Herodoti palači v središču mesta. To dejanje pa je bila težka skrunitev pravic, ki jih je rimska vlada zagotovila judovski verski skupnosti. Prošnja Pilatu, naj bi se zlati ščiti s svetega mesta znova odstranili, je bila surovo odbita. Judje so se zato obrnili na rimsko vlado in so tam dosegli, kar so želeli. Cesar Tiberij sam je nato ukazal, naj se ščiti odstranijo. Pilat je tako že zaradi tega dogodka v Rimu izgubil precej svoje veljave. »Ko je Pilat slišal te besede, je privedel Jezusa ven in sedel na sodni stol, na kraju, ki se imenuje Litastrotos, po hebrejsko pa Galata. — Tedaj jim ga je izročil, da bi ga križali.« (Janez, 19, 13.16). Od sodišča, kjer je bil Kristus sojen, se je ohranila le kameniti tlak, ki ni bil porušen niti leta 70 po Kr., ko je bil ves Jeruzalem razdejan. Za to odkritje gre priznanje predvsem dolgoletnemu raziskovanju arheologa p. Vincenta, ki je podatke Ob široko odprtem oknu bolniške sobe je stala Zora in zrla v park. Ker je bolnica zdaj mirno počivala, se je Zora vsaj za trenutek mogla predati svojim sanjam. Sveže pomladno ozračje jo je objemalo, iz dreves v parku pa jo je pozdravljalo ljubko ptičje petje. Zora je bila otrok narave, jo občudovala, z njo živela in se po svoje z njo veselila. Hrepeneče je zavzdihnila: »O/i, če bi mogla ven, ven v pomladno sonce in zelenje!« Misli so ji splavale daleč preko mestnih zidov, tja v domačo rojstno vas. Povzpela se je v duhu na griček, poraščen s smrekovim gozdičem, ki je stal tik za njenim domom. Ustavila se je na vrhu, kjer stoji vinograd na jasi, polni sonca in božajočih vonjav. Tam je s prijateljicami, zdravimi in brezskrbnimi kot ona, preživela veliko nepozabnih trenutkov prisrčnega veselja in pesmi. Gledala je v duhu krasne metuljčke, ki so v lahnem poletu posedali zilaj trn eni zdaj na drugi cvetki, prožila je roko pikapolonici, je nekaj časa pridržala, pa spet spustila... Kako drago ji je bilo vse to, kako jo je vse vabilo pod sinjino neba, murni v travi in kukavica in poredno smukanje veverice... Živo je začutila, kako malo ji more nuditi mesto v zameno za toplo domačnost prirodne lepote, ki jo tako zastonj in tako bogato nudi njen domači kraj! Pred seboj ima pismo, ki ji ga je pisala mama. »Vrni se domov!« pravi. »Ko sem te pustila h gospodični Kamer, nisem slutila, da se bo bolezen tako zavlekla. Ti si še skoraj otrok in gospodična Ramer ne more zahtevati, da se tako žrtvuješ zanjo. Bogata je, premožna, za dobro plačo si lahko preskrbi drugo družabnico...« Odkar je prejela to pismo ni več mirna. Smili se ji bolna gospodična, privlači jo za to odkritje zajemal predvsem iz poročil evangelija šv. Janeza. Tik zraven zidu in sicer na severoza-padni strani templja, se je ob Kristusovih časih dvigala mogočna trdnjava Antonija, zgrajena na močnem sika lovi tem temelju. Zgraditi jo je dal Herod I. in jo imenoval po nekem svojem prijatelju. V njej se je nastanila rimska posadka. V letu 70 po Kr., ko j« bil Jeruzalem zavzet, jo je Tit dal do tal porušiti. Pozneje pa Sfp na njenih razvalinah zopet začeli graditi. Točno tam. kjer se je odpiralo dvorišč' palače Antonija, se je p. Vincentu posrečilo. da je odkril na rimski način zgrajen tlak. ki je imel površino približno 2500 m-. Po značilnostih, ki jih je tlak imel, je ip. Vincent takoj sklepal, da mora tlak biti še iz Kristusovih časov. Tukaj, na tem tlaku, je stal Kri-tus, ko so ga sodili. Na tem tlaku se je izvršilo tudi bičanje (Janez, 19,1), česar pred križanjem niso nikoli opustili, bičanje pa je vedno trajalo toliko časa, da je bil človek popolnoma razmesarjen. Nato so rimski vojaki Kristusa prijeli, da bi izvršili obsodbo, križanje. pa tiuii pomlad, ki je v njej in okrog nje ter jo vleče proč, daleč proč od gospodične. »Da, da,« si prišepetava Zora, »vrnem se, vrnem... Prenaporna je moja služba: dan za dnem streči težko bolni gospodični, vedno ji biti na razpolago... dvigati jo iz malodušja in otožnosti, kdo ve še koliko časa...« Zatopljena v svoje misli ne sliši, da jo je slaboten glas poklical: »Zora!« nato še enkrat: »Zora!« Hitro se sedaj deklica obrne in stopi k postelji. V svojo roko vzame uvelo bolničino roko in prijazno vpraša: »Ali kaj želite, gospodična?« Trudno se zgane bolnica: »Ne, nič, ničesar ne želim... samo tebe, otrok moj, samo tebe si želim. Pri meni bodi. Tako dobro mi de, če si pri meni!... «»Trenutek, prosim, nekaj imam za vas,« pravi deklica in previdno položi bolničino roko na cule jo: »Glejte, tulipane sem vam prinesla! Ali niso lepi?« »Tulipani?« vpraša s trpkim glasom. »Kaj je že pomlad?... Ah, zame ni več pomladi... Edina moja pomlad si ti, otrok Duhovniški in redovni" ški poklici v Nemčiji V letih 1952-55 se je število bogoslovcev v Nemčiji vrtelo okrog 3.800, dočim je število redovnih študentov vedno bolj rastlo, in sicer se je dvignilo od 1395 v letu 1952 na 1703 v letu 1955. V duhovniških redo-vih in kongregacijah je porastlo število redovnih bratov-laikov, in sicer od 5261 na 5456; nasprotno pa je zelo padlo število poklicev v laičnih moških redovih, ki so v letu 1951 imeli 63 kandidatov, leta 1953 pa le 41. Nelkateri teh redov' že leta in leta nimajo nobenega naraščaja. V ženskih redovih in kongregacijah pa je število novink ipadlo od 3911 v letu 1951 na 3277 v letu 1954. Dvignilo pa se je to število zopet v letu 1955, ko je bilo 3471 novink. Tudi tukaj se število kandidatk spreminja od kongregacije do kongregacije. Žalostno je dejstvo, da je malo poklicev prav v onih redovih, ki se pečajo z vzgojo. »Jaz sedaj teh številik ne poznam natančno,« je dejal kardinal Frings, »a sem gotov, da je v kolnski škofiji vprašanje redovnih poklicev zelo pereče. « Če sedanji položaj poklicev (duhovniških in redovniških) gledamo na splošno, vidi-, mo, da jih je polovica manj kot v predvojnih letih (1934-35). Značilno je, da si izbirajo dekleta in to bolj kot v predvojnih letih — rajši kontemplativne redove, medtem ko se fantje rajši odločajo za redovniški poklic kakor za svetnega duhovnika. Medtem ko na 21.000 svetnih duhovnikov pride 3800 bogoslovcev, oziroma 18 bogoslovcev na 100 duhovnikov, pride na 6000 redovnikov-duhovnikov 1800 red o v n i\k o v-bogosl o v cev, ali 30 redovnikov? bogosloveev na 100 redovnikov-duhovnikov. »Zato mislim,« je dejal kardinal Frings, »da moramo mi škofje videti v tej težnji ipozitiven znak verske resnosti današnje mladine. moj... Samo tvoja bližina me še razvedri,« je toplo pristavila. Rdečica je oblila Zoro pri teh besedah. Pismo: Vrni se domov, gospodična naj si poišče drugo družabnico. Moj Bog! Ali ni to izdajstvo? Izdajstvo trpečega zaupanja?... Naenkrat je postalo Zori jasno: Mladost je dar, neskončno dragocen dar... neizčrp' na zakladnica sil je dana mladosti tudi zato, du z njo ozar ja večerne dni onih, ki se od ti je poslavljajo... torej sle/par in hujskač? In če je ibil tak, ■■ iPOGLED NA OLJSKO GORO JCOZANA Ilozana! Hozana! Le tebi, Zveličar, ki s svojim trpljenjem odprl si nebo, . . . si onim, ki tebe že zdavna veseli, in titdi vsem onim, ki v te še ne zro. Si temo premagal, nas vse posinovil; vsak, kdor bil ponižan — zdaj tvoj je otrok! Nebes smo spet vredni, po milosti tvoji...!! Hozana! Hozana! Kristus naš Bog!! Tugomir POMLAD Zora Piščančeva. v a - Lromiadrio ca^ocacarije Vlak drvi v pomladni dan. Skrbno prekopana goriška polja, bistra Soča in jasno nebo. Drevesa v razcvetu, po travnikih svilnata trava, bele skale. Martina ne ve, kje naj bi ustavila svoj pogled. Vse drvi s tako naglieo mirno. Vroče je v vlaku. Na skrbno zaprta okna udarjajo sončni žarlki. A zdi se, da se nihče zanje ne zmeni. Potniki so pogreznjeni v svoje časopise, z znanci v pogovoru, ipomladi, ki sili skozi okno, ne vidijo. Martini nasproti sedi mlad človek in bere tuj ilustriran časopis. Od časa do časa ga Martina opazuje. iNeikaj kakor daljni spomin ji gre preko srca. Temni, skrbno negovani lasje, visoko čelo, mala, skoro otroška usta. Obleka po zadnji modi, brezhibna. Tudi roke so eikrbno negovane. Zlat prstan z rubinom jim kar lepo »pristaja. Na zapestju lepa svetla ura in zlata zapestnica z imenom na ploščici. Martino mika, da bi prebrala ime, a v istem hipu dvigne sopotnik oči in Martina se prestraši, kakor bi jo zasačili pri kraji, Moj Bog, te oči, ikje jih je vendar že videla...? Ne, saj to ni mogoče, da je to tisti mladi kmečki fant, ki je nekoč v vsej iskrenosti in preprostosti stopil v njeno življenje in ji skoro nevede podaril toliko lepih, sončnih ur... Ivan...! Martina se zaman trudi, da bi se spomnila, kdaj ga je prvič videla. Neopaženo je prišel v njeno življenje, šel nekaj časa ob njej skupno pot, nato spet tiho in neopaženo izginil... Da, to je bilo takrat, ko so v Brdih zorele češnje. Domenili so se za nedeljski izlet na češnje. Sami mladi ljudje, ki so zdaj že bogvedi kje po svetu... Tudi Ivan je prišel. Čakal jih je na pevmskem mostu in se jim smeje pridružil. »Ali veste, da bo dež?« je skrivnostno povedal, da so se vsi zasmejali. »Seveda, če pa si ti zraven.« Se predno so dospeli v Pevmo, so že začele padati prve debele kaplje. Ivan je nekam izginil. »Ga vidite, kavalirja? Vedrit je šel, nas pa pustil na cedilu.« Pa ni 'bilo tako. Ivan se je kmalu vrnil z velikan-ikim 'kmečkim dežnikom. »Le. kje ga je staknil?« so se dekleta smejala in kmalu vse našle zavetje pod o-gromnim dežnikom z živo rdečim robom. Deljele deževne kaplje so udarjale ob dežnik, cesta je bila vsa v lužah, mladi ljudje pa so šli veseli in nasmejani dalje, kot bi šli v najlepši pomladni dan. Martina se. je spomnila: »Povejte mi, kam vendar romamo? Ljudje se nam bodo smejali, če jim porečemo, da gremo na češnje v tem vremenu.« »Le nič ne skrbite, dekleta, kar za menoj. Peljal vas bom h gospodu v Štmaver,« je skrivnostno povedal Ivan. Dekleta so zaustavila korak. »H gospodu, ali se ti meša? Kdo ga pa pozna ?« »Dovolj je, da ga jaz ip oznani, ne bo nas zapodil, bodite brez >:krbi.« Ravno blagoslov se je končal, ko so dospeli do cerkve. Ivan je previdno zaprl dežnik, še predno so se ljudje vsuli iz nje. Po malem je še vedno deževalo. Kmalu je prišel gospod in Ivan ga je pozdravil in mu predstavil goriške gospodične. »Veste, gospod, po pravici povedano, na češnje smo prišli in...« »Kar za menoj, če imate korajžo lezti na drevesa ob tem vremenu. Imamo jih kar dosti.« In so šli za gospodom v hrib. Prijazna hišica na samem, nad njo strmo pobočje Sabotina, vse naokrog morje svežega zelenja. Od vse povsod so se ponujale sveže češnje. »Kar natrgajte si jih, kolikor hočete,« jih je gospod prijazno povabil. Ivan je kot veverica zlezel na prvo drevo. »Kam naj jih denem?« ga je zaskrbelo. Pa se je takoj spomnil. »Veste kaj, dežnik razpnite pod drevesom, kar notri jih boni metal.« Dežnik se je polnil 9 svežim sadežem, dekleta so že omagavala. »Saj jiih bo dovolj, nehaj vendar, vidiš, da ne zmoremo več!« »Počakajte, da pridem še jaz doli, potem...« Nenadoma je nekaj počilo nad njihovimi glavami, dekleta še zavpiti niso utegnila in že se je Ivan znašel sredi češenj v razpetem dežniiku. Češnje so letele na Vse strani, največ pa se jih je oprijelo* Ivanovih hlač. Huronski smeh je privabil še gospoda iz župnišča. Takoj je pognmtal, kaj se je zgodilo, in se rade volje pridružil smehu deklet. Le Ivanu ni bilo do smeha. Oprijemal se je za zadnjo plat in žalostno gledal razvaline dežnika pred seboj. Samo polomljene špice so molele v zrak, blago pa je bilo vse razcefrano. »Preveč češenj si se najedel, pa te veja ni vzdržala več,« se je smejal gospod. A ker je bil usmiljenega srca, ga je povabil s seboj v farovž in kmalu se je Ivan vrnil z gospodovimi hlačami. Dežnik ipa ga je še vedno skrbel. »Nič ne skrbi,« so se ga tokrat še dekleta usmilila. Zbrale bomo denar in kupile nov dežnik. Toda /kdo naj kmetu spodaj v Pevmi pove, kako je končal prejšnji ?« »To bom že jaz storil,« se je ponudil gospod župnik in vsem se je kamen odvalil od srca, najbolj še Ivanu, ki se je zasmejal, da je odmevalo iz hriba v dolino. Delkleta bi ne vedela povedati, po kakšni poti jih je Ivan tisti večer vodil proti Gorici, samo da so se ognili Pevmi. Strašansko dolga je bila in za las je manjkalo, da niso štrbunknili v Sočo. Ivan in Martina sta se potem večkrat srečala. Postala sta si dobra .prijatelja in Martina ga je kar pogrešala, če ga par dni ni bilo na spregled. Vendar do resnih pogovorov med njima ni prišlo nikdar, Ivan je včdno vse obrnil v smeh. Na poletje se je odločil, da gre med gozdarje v Trbiž. Poslovil se je od deklet, Martino pa je še poprosil, naj bi ga prišla obisikat. Obljubila mu je. Tako so se lepega nedeljskega julijskega jutra vsa dekleta znašla spet v vlaku. »Kaj, če nas ne‘ bo čakal na postaji?« je dekleta zaskrbelo. »Saj mu je Martina pisala,« se je oglasila črnolasa Vera in pomenljivo pomežiknila proti Martini. Martina ji ni zamerila. Ljudje govore, tudi če nič ne vedo. Že od daleč jim je mahal v pozdrav. Dekleta so se oddahnila in kmalu so *i razigrani kot otroci segli v roke. »Le hitro, da ujamemo se koriero, ki pelje k Beloipeškim jezerom,« je priganjal Ivan. V ikorieri je sedel na zadnji sedež poleg Martine. »Martina, ali si kaj mislila name ves ta čas?« Začudeno ga je pogledala in se zasmejala. »Ne preveč. Veš, novo službo sem prevzela, Tei me je vso zaposlila. Nimam dosti časa razmišljati.« »Da, vidim, vse preveč resna si postala. Vidiš,« jo je Ivan /prejel za roko, »jaz pa sem mnogo mislil nate v tem času.« Martina mu rolke ni odtegnila. Obšla jo je neka materinska nežnost ob dotiku z Ivanovo žuljavo in od drevesne smole vso očrnelo roiko. )/I i ubogi fant, pozna se ti, da si pošteno delal,« se je Martina izognila odgovoru in skoro nevede ipobožala njegovo trdo roko. Ko so dekleta zagledala jezero, iki se je pokojno srebrilo v objemu smrek, se jim nikamor več ni mudilo. Ivan je bil skoro užaljen. Martina pa je jezero že videla in jo je vse bolj mikala gozdarska koča. kjer je Ivan prebival. »Katera gre z menoj, menda me ne boste ,pustile samo?« »Trudne .smo, tu pa je tako lepo,« je v' imenu vseh odgovorila Klara. »Pa pojdiva, Martina, ve pa naju tu počakajte,« se je ojunačila Vera, ki ji Ivan n i bil ravno indiferenten. In so sli. Kmalu so prišli do gornjega jezera, ki je divje romantično ždelo sredi belega proda. Potem so se zaeeli vzpenjat* Mariza Pernl GOZDAR MATEVŽ Vsalk dan je pred svojo kočo na robu gozda posedal stari gozdar Matevž. Olkrog in okrog je kraljeval popoln mir. Redko je kdo zašel v to samoto in zato je gozdar Matevž skoro vedno samotaril. Ljudje se ttiso mnogo družili z njim. Imeli so ga 2» čudaka in ga zato najraje puščali pri miru. Le včasih so ga culi, 'kako je zaigral svoje gosli. Sicer se je to bolj redko zgodilo. Igral pa je tako lepo, da so vaščani vsi zavzeti poslušali. In ob takih trenutkih so čuli, da imajo gozdarja Matevža radi. Bil pa je vedno zagrenjen in do ljudi skoro neprijazen. Le otroke je imel rad. Ti so včasih (prihajali pred ikočo in pojedli okmg njega. Stari gozdar jim je pripovedoval prečudne zgodbe o gozdu, o živalih, ki v njem živijo, o pticah, ki ves fcažji dan letajo z drevesa na drevo in pojejo. Otroci so ga radi poslušali, saj je znal tako živo pripovedovati. Včasih, ko je bil dobre volje, pa je privlekel na dan svoje gosli. Bile so stare, nič prijazne na pogled. Ali, iko so pod starčevimi rokami zabrnele strune, aj, kako so začudeno strmeli otroci, kako so občudovali starega gozdarja. Nenadoma pa, ko je bilo najlepše, je starec odložil lok in dejal: »Dovolj!« in najsi so ga otroci še ta.ko prosili, rti zaigral več. Talko je šlo dan za dnem. Gozdar je ži- vel naprej sv oje enolično življenje. Veselil se je pomladi, 'ko je prišla v deželo in se je narava prebujala iz zimske omrtvelosti. Jeseni je opazoval, kako veter odnaša listje z vej in kafco v gozdu življenje počasi umira. Pri tem se mu je. dostikrat zazdelo, kot da je tudi sam le slaboten list, ki ga veter odtrga in odnese bogve kam. Čutil je, da se tudi njemu bliža zaton življenja, da njegove pomladi ne bo več nazaj. In težko mu je bilo ob teh mislih. V takih trenutkih je vzel v ro.ke gosli. Dolgo, ljubeče jih je gledal. Bile so mu edini zaiklad in edini prijatelj. Včasih se je gozdar spomnil na svojo mladost. Tako daljna se mu je zazdela, kot da bi je nikoli ne bilo. In vendar jo je videl pred seboj tako jasno. Odšel je bil *doma še nilad, ker se ni maral prepirati z bratom zaradi domačije, in postal je po-ftujoči godec. A vseeno ni poznal žalosti, njegova osamelost mu ni grenila življenja. S petjem in igranjem si je .krajšal čas. Zdaj je bil vesel in norčav, zdaj zopet tih in mrk. Ljudje so se tem naglim spremembam v Matevževem razpoloženju iz-prva čudili, nato so dejali, da se mu je omračil um, končno so ga pustili pri miru in niso več govorili o njeni. Nekega dne pa je Matevž izginil. Ko ga ljudje dalj časa niso videli, so se spraševali, kam neki ga je zaneslo. Kljub njegovemu čudaštvu so ga vendarle pogrešali. Sčasoma pa so nanj popolnoma pozabili. Minila so leta. Matevž se je vrnil v te kraje kot gozdar. Privadil se je delu in pozabil na prejšnje življenje. Edino gosli so ga spominjale, da je bil nelkoč godee. Dokler je bil Matevž še čvrst in krepak, Oiu je bil gozd vse: dom, družina, sreča. Ali postal je stal' in betežen. Neredno življenje v mladosti, pomanjkanje in trpljenje. vse to je izpodjedalo njegove moči. da je' začel vidno pešati. Bilo jo lepega poletnega popoldneva. Po vsej dolini je bilo mirno. Sonce je pripekalo, na eesti ni bilo žive duše. Od nekod se je slišalo žuborenje potoka. Gozdar Matevž je sedel v senci pred kočo in gledal po dolini. V roki so mu počivale gosli. Ni se mu ljubilo igrati. Raje je poslušal kosa, ki je pel nekje v grmovju. Tedaj je proti gozdarjevi koči počasi stopal popotnik. Gozdar ga je bil opazil že oddaleč in se začuden spraševal, konni se neki v taki sopariei ljubi hoditi okrog. Še bolj pa se je začudil, ko je videl, da se je tujec ustavil, si'z roko zasenčil oči in gledal naravnost gor proti gozdarju. Nato je zopet stopal dalje. Gozdar je gledal in čakal, kajti radovednost ga je čedalje bolj prevzemala. Tedaj je prišel tujec do njega in vzkliknil: »Matevž!« Gozdar ga je spogledal in jecljal: »Moj Bog, ti si, moj brat!« Drugega ni mogel izgovoriti. Sama nista vedela, kdaj sta se znašla v objemu. »Matevž,« je prišlec po daljšem motku s pretrganim glasom začel, »jaz sem kriv, da si se moral toliko časa klatili po svetu. Saj mi je ve.-t očitala, da nisem prav ravnal, da sem bil sebičen, toda jaz je nisem poslušal. Z leti ypa se je v meni zbudilo kesanje. Eno samo željo sem imel: da bi te našel in prosil odpuščanja. In sedaj sem tu... Matevž, brat moj, ali mi odpustiš?« Matevž pa se je grenko nasmehnil in dejal: »Kar brez skrbi bodi in pozabi, je že .prav.« Nato je vzel gosli in dejal: »Vidiš, te so mi delale družbo in ko mi je bilo najhuje, sem jih vzel in zaigral. Takoj mi je odleglo. Čakaj, poskusil bom, videl boš, kako lepo pojo!« In gozdar Matevž je vzel lok in potegnil z njim .po strunah. Mehka melodija se je dvignila iz njih. Kot da bi v njej trepetala vsa človeška duša! In igral je dolgo, dolgo, brat ob njem pa je poslušal in strmel. Nenadoma je votlo zabrnelo, lok je padel gozdarju iz rok. Z gosli je visela utrgana struna. »Matevž,« je vzkliknil brat ob njem. Ali Matevž se ni več oglasil. Pred njim so ležale molčeče gosli, a na njegovem umirjenem obrazu je ležal nasmeh. Sveto jutro .,. BESI Sveto jutro, božje jutro, j ko med nami Kristus gre — plpBgp milost svojo v nas obnavlja, nas ljubeče blagoslavlja, išče slednjemu v srce: C 1 . ^4 Brat, ki za menoj si hodil. skozi mrak in trnje blodil, da bi k soncu našel pot, pojdi z mano in zaupaj: fL flf - Jaz, tvoj Bog in tvoj Gospod, sem Vstajenja in Življenje! Name, truden, se opri', du ti lažje bo trpljenje! WW m\ifoK\'v' v . ' In hodila bova skupaj v svetle zarje, v večne dni . . . II ^ ^ && J§ Ljubka Šorli Ameriški kongres slavi Pija XII. Na obletnico 'kronanja svetega očeta so v ameriškem kongresu proslavili ta dogodek z naslednjim lepim nagovorom: »Danes je 18. oibletnica kronanja njegove svetosti (papeža Pija XII. Ta dogodek je zelo pomemben za vsakega vernega človeka, zlasti še zato, 'ker je v neposredni bližini rojstnega dne tega velikega in dobrega poglavarja. Pred 81 leti se je 2. marca 1876. leta rodil v Rimu otrolk, ki so mu dali pomembno ime Evgenij, Marija, Jožef, Ivan Pacelli. Čeprav so poznali in vzljubili njegovo ime, ko se je klical Don Pacelli (navaden duhovnik), momsignor Pacelli, škof Pacelli, inadškof Pacelli, kardinal Pacelli; njegova priljubljenost je naraščala z leti njegovega delovanja, a svetovni sloves je dosegel, iko je zapustil svoje ime Eugenij Pacelli. Vse njegovo delo, ko je dosegel trojni doktorat, ko je vršil razne diplomatske posle, ko je vodil vatikansko državno tajništvo, ni nič drugega kot uvod za veliko pot, ko je v veliki .ponižnosti sprejel pa-peštvo in si privzel ime Pij XII. Ime Pij si je gotovo privzel iz več razlogov. Kot dober latinist je vedel, da pomeni »pius« moč in pogum, torej ima precej drugačen ipomen, kot v moderni latinščini. Pri imenu »Pij« je gotovo tudi mislil na Pija X., svetega moža, ki ga je poznal v prvih letih svojega duhovništva in ki ga je prav on prištel k svetnikom. Mislil je na svojega neposrednega prednika Pija XI., učenega moža, ki je lju!bil mir in ki mu je služil kot državni tajnik vatikanske države. Toda še morda bolj si je izbral Pij XII. to ime zaradi svoje preprostosti in ponižnosti. Saj to sta značilni lastnosti za mišljenje in delo tega moža. S svojo preprostostjo in skromnostjo je žel ljubezen in priznanje, česar ne 'bi dosegel samo s svojo visoko službo, brez svojih osebnih lastnosti. Njegova nepremagljiva dobrota, njegov neustrašen pogum, sta ga napravili za vez edinosti vseh tistih, iki branijo vero pred napadi brezbožnega komunizma. Z odločno vljudnostjo, i bila nevarna. MALO ZGODOVINE Na (prvi strani slavnostne knjižice za 800-letnico svetišča Maria Zeli v Avstriji je pod Marijino sliko z velikimi črkami zapisano: Marija, velika mati Avstrije, Madžarske in slovanskih narodov. V knjižici najdemo sledeče zgodovinske podatke: Leta 1157 je benediktinski menih Ma-gnus prinesel v današnji kraj Maria Zeli podobo Matere ‘božje. Tam je postavil leseno kaipelieo in tako se je na skromen način začelo češčenje Matere božje v tem krasnem planinskem sveitu, ki je dobil pozneje ime Marijino Celje — Maria Zeli. Prvi Marijini častilci so bili kmetje, njihovi hlaipei in drvarji, ki so prihajali po les v te alpske gozdove blizu Semmeringa. Leta 1200 je prišel v Maria Zeli grof Henrik Vladislav, brat češkega kralja Otokarja Premysla. Grof Henrik je bil poročen z Avstrijko. Prišla sta na ta kraj iz obljube v zahvalo za prejeto milost. Tukaj sta na mestu prve lesene kapelice postavila kamenito cerkev in jo posvetila Materi božji. Od tedaj naprej prihajajo vse do naših časov v Maria-Zell številni romarji iz Češke, Moravske in drugih slovanskih dežel. Iz časov češkega kralja Otokarja pa se je ohranil Marijin naziv: Mati slovanskih narodov, Mater slavo rum gentium. V štirinajstem stoletju so Marijino svetišče olepšali madžarski kralji. V času husitskih bojev in pozneje ob turških napadih na Avstrijo je tudi ta planinska vas Maria Zeli veliko trpela in tudi cerkev je bila večkrat požgana, a po volji krščanskega avstrijskega ljudstva vedno znova postavljena. Leta 1907 za 750-letni-co obstoja božje poti so se zgrnili pred tem Marijinim svetiščem predstavniki vseh narodov tedanje velike Avstrije. Iz zgodovine koroških in štajerskih Slovencev je znano, da so zlasti v prejšnjem stoletju vse do prve svetovne vojne zelo radi romali v Marijino Celje. Korošci še romajo danes in svoje skupno romanje bodo imeli tudi letos v avgustu. MARIJINO CELJE DANES Marijino Celje je danes prijazno gorsko mestece z mnogimi hoteli in ličnimi planinskimi kočami. Središče tega planinskega raja je veličastna marijanska bazilika s tremi zvoniki: srednji je visok 82 me- trov. Cerkev je dolga 81 m, visoka 31. V sredini renesančne bazilike je starodavna kapela milostne Matere božje in v njej skromen Marijin lesen kip, odet v srebro. Bazilika ima dvanajst kra nili oltarjev, več kapelic, korov, starodavno zakladnico in trojne povezane orgle, ki jih je svetišču daroval cesar Franc Jožef leta nike in Marijine častilce ki jim zdravje in čas in žep dopušča, — odločite se že sedaj za to edinstveno letošnje skupno romanje, ki bo obenem k ra en izlet p() vsej Avstriji. Stroški so predvideni od 7.000 do 7.500 lir, a končno bo objavljeno v prvi majniški številki K. G. Kdor te žrtve premore, naj se odloči. Gotovo je, BAZILIKA V MARIA ZELL POGLED NA ROMARSKI KRAJ S CERKVIJO 1910. V zvonikih so številni zvonovi, največji tehta 5.779 kg. Mestece Maria Zeli leži na visoki gorski planoti, blizu so planinska jezera, krasni gozdovi in na bližnje .hribe vozijo izletnike vsa različna moderna sredstva. NAŠE SKUPNO ROMANJE * To krasno Marijino mestece smo izbrali za našo letošnjo skupno božjo pot. V nedeljo 28. julija se odpeljemo z avtobusi in zvečer bomo na cilju. Pot je dolga približno 500 km. Ko smo se lansko leto pred Oropo ob prihodu uvrščali v procesijo, ste mnogi izrazili veselje nad iz'biro kraja in božje poti. Prepričani smo, da boste vsi prav tako zadovoljni tudi letos in zlasti še letos, saj gre naša pot čez vso Koroško. Nedeljsko sveto mašo bomo imeli pri Gospe Sveti pri Celovcu in tretji dan se 'bomo vračali preko Gradca čez prelaz Pack skozi Lavantinsko dolino in Podjuno nazaj proti Celovcu. Ustavili se bomo pri Št. Andražu, kjer je bil škof božji služabnik Anton Martin Slomšek. V Gradcu bomo obiskali tudi drugo naj večjo štajersko romarsko središče Maria-Trost. Pri Maria Zeli pa nas čaka kar lepo presenečenje: cerkveni predstojnik, varuh Marijine bazilike je po rojstvu Tržačan in nam sporoča uradno, da nas bo ob sprejemu pozdravil tudi krajevni župan, kakor imajo navado za vsa izredna velika romanja. V ponedeljek 29. julija pride v Maria Zeli zelo veliko avstrijske kmečke mladine pod vodstvom škofa iz Gradca. Tam v prvi majniški številki bomo objavili točen spored in vsa glavna navodila ter tudi risbo naše poti, da boste vsi vedeli, kam nas vodi letošnja skupna božja pot. Tržaški in goriški duhovniki, ki romanje pripravljamo, vabimo vse naše zveste ver- da mu nikdar ne bo žal! Zelo želimo, da bi se pridružili tudi naši mladi kristjani* da bi tako pri Maria Zeli videli verno avstrijsko mladino, ki ima slučajno prav tisti dan svoj kongres. Naj bi se v vsaki župniji našlo nekaj dolbrih plemenitih ljudi, ki kaj več premorejo, in naj pomagajo mlajšim 'bolj »suhim«, da se bodo lahko tudi oni udeležili tega izrednega romanja. Kakor slišimo, vlada za to veliko romanje menda največje zanimanje v Rojanu in v Marijini družbi v -Gorici. Časa je še za vse dovolj. Sedaj je gotovo določen samo čas romanja: nedelja, ponedeljek in torek. 28., 29. in 30. julij. V soboto ne moremo priti v Maria Zeli, ker velikih skupin olv «o-botah na prenočišče ne sprejemajo. (Prijavljeni so že tudi prvi trije romarji, ki so imeli srečo pri žrebanju v mesecu Kat. glasa). Vabimo vesele romarje iz vseh tržaških in goriških župnij, odločite se za letošnjo skupno božjo pot! Vsaka župnija naj bo lepo zastopana! V majniku objavimo točen spored in vsa potrebna navodila. V juniju se v prvih dneh zaključi vpisova-nje in potem gremo na veselo božjo pot — 1 mi primorski Slovenci, edini svobodni predstavniki vernih, a sedaj zasužnjenih slovanskih narodov. Mater slavorum gentium, Mati slovanskih narodov naj spremlja skupno pripravo na naš velik praznik v Marijinem Celju! MAROŠKI SULTAN SI GRADI VILO Maroški sultan je ikupilh kos zemlje na otoku Capri. Pravijo, da si ibo zgradil vilo za letovanje. BAR ZA OTROKE V Los Angelesu so odprli bar za otroke. Odraslim je vstop prepovedan. V baru prodajajo samo mleko! Wilhelm Hunermann: cAta božjtP? okopih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder O MAČKU IN DRUGIH LOPOVIH Bilo je poletnega dne v letu 1791. Maček Feliks se je sprehajal sit in dostojanstven po vrtu župnišča v Montbernage, majhnega predmestja francoskega mesta Poitiers. Njegove misli so bile čisto miroljubne, kajti posrebal je bil veliko latvieo mleka in oglodal dobro slastno kost. Nenadoma pa se je Feliks prihulil globoko k tlom. Pomežikal je z zelenimi očmi, ki so se poželjivo zasvetile. Ali ne poje tu nekje ptic? Biti mora na veliki češnji ob vrtnem zidu. Slastna ptičlka pevčiea za po kosilu? Ne, tega ne gre zametati in tudi sitega mačka končno ne smemo dražiti. V istem trenutku je od zunaj nekaj šinilo proti vrtnemu zidu. Postava se je globoko sklanjala v svoji senci. Sprva ni bilo videli nič drugega, kot dolgo košaro za zelenjavo; zdelo se je, da se pomika kot želva. Potem pa si opazil dve rjavi roki in nogi, ki sta nedvomno spadali k nekemu dečku. Glave in trupla ne vidiš, kajti deček je poveznil 'košaro' z ročajem čez glavo, da bi imel roike in noge proste. Želva gleda nekaj časa na vso strani, potem pa šine kvišku. Roke zagrabijo za prizidek v zidu. Bose noge se odločno uprejo proti rdečim 'kamnom. Še en prijem, še enkrat se zavihti in želva čepi na vrtnem zidu tik pod češnjo. Od strahu bi se bila skoraj nazaj prekucnila; v istem trenutku je namreč skočil na zid z druge strani maček. Za hip dolgo sta oba roparja strmela drug v drugega oba iznenadena in začudena. Potem pa je deček razjarjen zakričal: »Feliks, lopov, nezvesta zver, poberi se!« Maček ni rad videl, da bi ga kdo žalil. Vrhu tega je bil sit in tudi ptič je prav takrat odletel z drevesa. Zato je muc skočil nazaj na vrt in se zopet začel sprehajati. Tu in tam je pa seveda le pogledal očitajoče na dečka, ki je zlezel v zelene veje, ne da bi ga pekla vest, in začel trgati krasne rdeče sadeže. »Ti sam si lopov!« si je mislil .maček. Ker pa svojim mislim ni mogel dati jasnejšega izraza, je dal svojemu srcu duška z otožnim, zategnjenim »miau!«. Z drevesa je prišel enako otožni, a zasmehljivi odmev. Nato pa se je slišalo samo šustenje vej, kajti deček, ki sedi na češnji, nima časa za drugo zabavo. Mladi ropar stopa vedno više. Urne roke so delale tako naglo, da se je košara polagoma polnila, čeprav je istočasno veliko češenj izginilo za belimi dečkovimi zobmi. Tedaj so zazvonili zvonovi na stolpu svete Radegunde. »Angel Gospodov je oznanil Mariji,« je mrmral deček v zelenju in mirno nadaljeval svoje roparsko delo. »Zdrava. Marija! ... Še to polno vejo moram obrati . . . Glej, dekla sem Gospodova . . . Moj Bog! To so češnje! . . . Po Kristusu, Gospodu našem!« Zvonovi so spet utihnili. Deček na češnji je videl, kako je cerkovnik Klavdij Pascal zaprl cerkev, šel po stopnicah navzdol in sedaj lezel mimo oh vrtnem zidu. Njegova gladka pleša se je milo zasvetila v odsevu večernega sonca. Nesreča je bolela, da je deček prav tisti hip vtaknil v usta gnilo češnjo. Jezen jo je v velikem loku izpljunil; bila je gotovo bolj'smola kot namen, če je gnila češnja padla izračunano cerkovniku na plešo, kjer je pustila velik rdeč madež. To je bilo tako smešno, da se je deček kljub previdnosti glasno zasmejal. Ko je Klavdij Pascal ves besen pogledal kvišku, je opazil v zelenju in rdečini češnje obraz dečka, ki se mu je nesramno smejal. »Robert! Lopov! Brezbožni tepec!« je kričal cerkovnik jezno in grozil z velikimi ključi. »Glej, da hitro prideš z drevesa! Ali te ni sram, da kradeš češnje gospodu župniku ?« »Kdor oltarju služi, mora od oltarja živeti,« je prišel odgovor z drevesa. »Kdor oltarju služi, mora od oltarja živeti,« je zasikal inežnar strupeno. »Od cvetne nedelje dalje se nobeden od vaše ministrantske drhali ni pokazal v zakristiji in jaz moram s svojimi odrevenelimi kostmi streči vsak dan pri maši.« »Pravemu župniku bi že stregli, če bi se vrnil,« je zaklical deček kljubovalno. »Toda temu tam,« in Robert je izpljunil koščico v smeri proti župnišču, »hinavskemu župniku, ki je prisegel na ustavo, temu brezbožnežu ne bomo stregli.« Ministranti res niso več prišli v zakristijo, odkar je bil na cvetno nedeljo župnik Preul izgnan iz cerkve in župnišča- Leto 1791, s katerim se začenja naša zgodba, je bilo sredi strahot velike francoske revolucije. Gnila in preperela državna oblika, ki je bila že davno zrela za propad, se je zrušila. Veliko posestvo je tlačilo ubogo ljudstvo in inu jemalo vse pravice. Plemstvo je živelo razuzdano in požrešno na račun ljudstva. Najslahsi zgled je dolga desetletja dajal KATOLIŠKI GLAS Stran 5 Pesnik France Balantič svetla žrtev v boju za pravo svobodo »Ubili so pesnika«, tako je zapisal o Balantiču slovaški pesnik Rudolf Dilong v svoji pesnitvi »Pesnik« v Rimu januarja 1946. leta. Danes, ko stoji pred nami druga izdaja Balantičevih pesmi, tmli mi presunjeni ®a'd lepoto Balantičeve besede in z nemo grozo v duši nad njegovo strasno tragiko. Ponavljamo iste besede: Ubili so pesnika! Prva zbirka Balantičevih pesmi »V ognju groze plapolam« je izšla v Ljubljani za Veliko noč leta 1944. Ob tej izdaji je zapisal koroški pisatelj Karel Ma-user sledeče besede: »Ni dvoma, da je pesniška zbirka 22-letnega Kamničana Franceta Balantiča, ki je... zgorel v Grahovem, naj lepša knjiga v -slovenski poeziji zadnjih desetletij.« Dr. Tine Debeljak, ki je pesnika odkril, ga je sedaj z drugo izpopolnjeno izdajo | njegovih pesmi prikazal v celoti in v tako I žarni luči, da ni več nobenega dvoma, da smo z Balantičem izgubili enega naj večjih pesnikov naše dobe. Ta druga izdaja Balantičevih pesmi je izšla v oktobru leta 1956 pri Slovenski kulturni akciji v Argentini. Uvod ji je napisal dr. Tine Debeljak in v njem izčrpno podal življenje mladega pesnika, ki je po treh letih ustvarjanja, komaj 22 leten, dosegel take višine in nam zapustil toliko bogastvo, kakor je dano le velikim duhovom. Kaj naj človek naredi v treh letih Ustvarjanja ? Balantič je v tem pičlo odmerjenem času z gigantskimi koraki prehodil pot, za katero bi 'drugi rabili cela desetletja. Zavest skorajšnje smrti ga je gnala, da je prehiteval dobe, da bi lahko saključil svoj življenjski spev s pesnitvijo, ki jo je strnil v stavek: »Zdaj ibodo moji spevi počivali. Odpusti svojega hlapca. Zahvala za milost, da sem dovršil. Odslej 6 te ‘bom častil z molkom. Zdaj lahko umrem.« Smrt je prekinila njegovo snovanje, . kajti: »Že moja pesem v plamen se spreminja |-.. že v žoltem snopju groze plapolam...« A Balantič ve, da on ne sme in ne more umreti in da bo. »...,še dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori!« Tri pesniška leta so mu bila dovolj, da je doživel prehod iz greha v božje otroštvo, »iz fanta divje strasti v spokornika obdrgnjenih kolen« in da je iz ognja zletel kot ptič feniks prečiščen in iprekaljen v božji objem. * France Balantič se je rodil 29. novembra 1921 v Kamniku na Gorenjskem. Ob njegovi smrti so mu živeli ipoleg staršev še dve sestri in 80-letni ded. Ljudsko šolo je dovršil v Kamniku, nato se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani in jo dokončal leta 1941. Po maturi je ostal v Ljubljani ipri svojem najboljšem prijatelju Kremžarju, s katerim je šel pozneje tudi v smrt. Vpisal se je na ljubljansko vseučilišče kol slavist. Leta 1942 se je preselil v Moste, od koder je bil z meščanskimi fanti odpeljan v italijansko taborišče Gonars v Furlaniji, kjer je prebil pet mesecev v nenehnem stradanju in hrepenenju po svobodi. V novembru se je rešil ujetništva in se zoipet vrnil v Slovenijo, kjer se je prijavil med vaške straže. Že od prvega začetka se je odločno postavil v prve vrste protikomunističnih borcev. Po strahotni komunistični oblegi Pudoba, od koder se je čudežno rešil, se je javil k domobrancem. S prijateljem Kremžarjem je šel v Grahovo, da bi tam stražila vrata v cerkniško dolino in ljudi, hi so jima prirastli k srcu. V noči od 23. na 24. november sp vso {posadko obkolile zloglasne Dakijeve tolpe. Domobranci so se junaško branili. Tedaj je dal Daki nanje naperiti dva italijanska topa iz bližine 12 metrov. Domobranska posadka, kakih deset mož. se je zatekla v hišo »Na posti« in se nikakor ni hotela podali, niti tedaj ne, ko je hisa že začela goreti. Ko je Balantič zvedel, da bodo hišo zažgali, je mirno odgovoril: »Ne odgovarjajte jim«, kajti pesnik je vedel »Dokončaj zadnji sem naliv svetlobe, poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov... ...Svetlobi bolečin sem darovan, trpko dišijo kamni zrtvenika...« Stanko Tomažič, ki se je edini rešil iz »oreče hiše, je pozneje izjavil: »Pomoči ni bilo. Iz prsnega žepa sem vzel križec, ki mi ga je poslala pred nekaj dnevi mati za god. »Blagoslovljen za smrt,« sem rekel in ga dal Kremžarju. Tako me je pogledal kakor, da sem mu potisnil nož v srce. Z obema rokama ga je prijel in dolgo, dolgo gledal. Potem ga je poljubil in dal Balantiču... Od ust do ust je sel in bili smo pripravljeni na smrt. Ko smo obudili kesanje, je bilo vse tiho. le prasketanje ognja in od časa do časa, izrečena prošnja sv. rožnega venca...« Drugi dan je od hise in od ljudi v njej ostalo samo pogorišče. »... kdo iveri bo sežgal v pepel ? Saj ne bo sestrice, da bi v ruti nesla jih na Žale...« ■ ... \ goceno gradivo za poznejšo zbirko »V ognju groze plapolam« in sedanjo izdajo njegovih pesmi »France Balantič«. Žal, da se njegove zadnje pesmi niso ohranile. Oseba, ki jih je hranila v letih krvave revolucije, jih je po grahovski katastrofi iz strahu pred komunisti sežgala. Tako obsega druga izdaja njegovih pesmi obdobje let 1940-1912, morda še prve mesece 1943. Že v Prvem vencu se po gladu in samotah Gonarsa iz strastne erotike, v dotiku z lepoto narave, dvigne do Boga in njegove ljubezni, da zapoje o tej božji ljubezni čudovito lepe pesmi »Gospod, za tabo se bom zdaj napotil«. V prividu svojih notranjih doživetij že gleda ogenj in smrt v njem. To sla zdaj motiva, ki se neprestano ponavljata v njegovih pesmih, dokler »Ostal je le konec voščenke v bogkovem kotu...« Balantičeve pesmi žive le v zamejstvu in v emigraciji, a tudi tuji narodi ga že poznajo, tako Poljaki. Španci. Angleži. Le njegova ožja domovina ga ne pozna, ali bolje ga ne sme še poznati. A pesnik ve in veruje, da bodo prišli dnevi, ko se bo uresničila njegova napoved... »Kako doma je dobro in lepo...« Sedaj je naprodaj ta knjiga tudi v Gorici in Trstu. Želeti je, da bi ne bilo slov. demokratičnega izobraženca, ki bi ne invel »Franceta Balantiča«. Z.P. Tako je umrl France Balantič, šest dni pred svojim 22. rojstnim dnevom. Balantič je svoje prvence objavil leta 1940 v almanahu »Pregled«, katerega je urejevala trojica Kremiar-Balantič-Tršar: pisatelj, pesnik, slikar. Leto pozneje ga že najdemo kot pridnega in najboljšega sodelavca ipri »Dom in svetu«. Njegova pot je šla naglo navzgor. Medtem ko je začel študirati najvažnejša dela slovanskih pesnikov, je pripravil svojo rokopisno zbirko pesmi »Muževna steblika«, k* je bila dra- TAKA JE SLOVENSKA VELIKA NOČ ... KULTURA Knjižne novosti Za praznike nad nami repatica “1956 H,, Zvezdoslovci napovedujejo, da bomo za praznike laliko s prostim očesom videli nad severnim nebom repatico »1956 IJ«. Od nas je še oddaljena 84 milijonov km in 21. aprila jo bomo lahko videli. Ta repatica kroži okoli Sonca več stoletij. V zgodovini zvezdoslovja repatice niso nič izrednega. Prva zanesljiva poročila o zvezdi repatici izhajajo že iz V. stoletja pred Kristusom. Potem nam govori o zvezdi repatici sv. pismo v času Kristusovega rojstva. Tri leta po padcu Carigrada v turške roke 1. 1456 se je taka repatica znova pokazala. Med praznoverneži je takrat repatica zbudila silen preplah. Mnogi so pričakovali konec sveta kot ob letu 1000. Prikaz repatice leta 1456 je bil silen. Njen rep je zajel kar 2/3 neba in je bil žareče zlate barve. Praznoverneži so dejali, da je to izraz svete jeze in opomin, da je blizu konec sveta. Panika je bila zato nepopisna. Politični dogodki so preplah še povečali. Vzhodno rimsko cesarstvo je propadlo, torej je tudi svet obsojen na pogin. Turška nevarnost se je vedno večala. No, pa ni bilo za svet nič posebnega. Leta 1910 se je repatica zopet pokazala. Mnogi so videli tedaj že jasno znamenje hude bodočnosti. Po končani prvi svetovni vojni so pa repatico imeli za jasen znak in opomin vojne. Tudi pred drugo svetovno vojno smo imeli izreden severni sij in 'kmalu nato vojno. Pa bi gotovo bil sij brez vojne in vojna brez sija. Kaj bi se zgodilo, če bi Zemlja zadela ob repatico? Ce bi Zemlja zadela ob jedro repatice, bi to gotovo ne bilo brez usodnih posledic za Zemljo. Toda talko V Trstu je Duhovska zveza izdala primerno in potrebno knjižico Dekle in fant. Knjižico je napisal družinski oče, praktični vzgojitelj mladine prof. Ivan Theuer-schuh. Knjižica daje premnogo praktičnih in zlatih nasvetov na pot v življenje onim fantom in d ek letom, ki se že pripravljajo, da si ustanove samostojno družinsko ognjišče. Knjižica je pisana sodobno in je bo vesel vsak fant in dekle. Ni dolgočasna, je kratka, a bogata. Mladika Izšla je druga številka našega družinskega mesečnika »Mladika«. Sedaj so premagane vse tehnične ovire, zalo bo »Mladika« odslej reden obiskovalec naših družin. Že prva številka je bila hvaležno sprejeta in je docela, pošla. Druga številka prinaša na prvi platnici odgovore na življenjsko važna vprašanja. V revijo nas popelje sestavek Mirka Fileja in lična slika pomladnega razpoloženja. Črtice Toliko zvezd, Zakaj in Njena pomlad so prispevki naših mladih moči, ki veliko obetajo in segajo v sodobno življenjsko problematiko. Pesmi so prispevali Ljubka Šorli, ki poje cvetočim Brdom, Jakomin, Maver in Bruna Pertot. Zadnji štirje so mladi, se poskušajo in uspevajo. Ljubko Šorli pa ni treba posebej predstavljati, saj jo poznamo kot zvesto sodelavko in izvirno u-stvarjalko lepe besede. Mirko Javornik nadaljuje s prispevkom Naša kri na tujem. Prinaša nam poročilo o jekleni volji do dela in uspeha naših ljudi v tujini. Pavel Fonda podaja življenje ustanovitelja slkavtizma. Lepa in na mestu je objava skavtske molitve. Potreben je sestavek Beg z grude in poročila o književnosti in umetnosti, kulturnem delovanju na Gori- trčenje je zelo malo verjetno. Računi kažejo, da bi tako trčenje moglo biti le vsakih 80 milijonov let. To pa končno ni tako hudo. Poleg tega je večji del Zemlje neobljuden, morja je znatno več kot pa celine. Zato je prav malo gotovosti, da bi repatica zadela prav ob oni del Zemlje, ki je najbolj obljuden. Če pa zajame Zemljo rep repatice, ne bo nič hudega. Količina plina, ki sestavlja rep repatice, ni nič večja kot količina, ki jo dnevno oddajajo naši stroji in dimniki. škem in Trstu, ocena filmov ter sestavki pod črto. Vinko Beličič predstavlja pesnika F. Balantiča, katerega poezije smo dobili nedavno v lepi opremi med nas. Razgledi nas popeljejo po domačem in daljnem svetu. Zadnja stran je posvečena naši družini in Velikemu tednu. Na 16 straneh nam nudi »Mladika« zelo bogat vir izobrazbe in je najsodobnejša in primerna družinska revija. Segajmo marljivo po njej. Literarne vaje štev. 6 Za Veliko noč smo dobili na knjižni trg tudi dijaški mesečnik tržaških dijakov »Literarne vaje« štev. 6. Sestavki so dijaški in primerni dijakom. S to številko sta zaključila Vesna: »Na svidenje. Trst«, in Vekjet svoj: Intermezizo. Pogrešamo pa v tej številki prispevkov dijakov zadnjih razredov, ki so se menda že vrgli v marljivo učenje, ker je blizu konee leta. Novost predstavlja poročilo o prebivalcih pragozda, Pigmejeib. Ozare »Ozare« so mesečnik, družinski list a Slovence v Ameriki. Izhaja v Clevelandu. »Ozare« prinašajo Mauserjevo povest Pomlad v Črepinjeku ter poročila iz življenja in dela naših ljudi po svetu, zlasti v Združenih državah. Ko že poročamo o kulturi, ne bo odveč, če povemo, da je L aprila nehal izhajati v Ameriki progresivni dnevnik »E-nakopravnust«. Ta dnevnik je izhajal 39 let. Zadnji urednik je bil dr. Lojze Čampa. AMERIKANCI SO RADI DOMA V Ameriki zanimanje za časopise tudi s televizijo ni zamrlo. Dnevno bere 100 milijonov Amerikancev časopise, televizijo pa gleda samo 87 milijonov. Radio posluša vsak dan 71 milijonov Amerikancev, za revije se jih zanima 35 milijonov, za knjige pa 28 milijonov. In končno da so Amerikanci radi doma, se vidi iz tega. da jih devet od desetih prebije večer doma. CVRČEK GA JE MOTIL V Miami je imel koncert na prostem violinist Isaae Štern. Pri tem ga je toliko motilo cvrčanje nekega cvrčka. da je prekinil koncert za toliko časa, dokler niso nadležneža pregnali. dvor. Vse to se je začelo strahovito maščevati. Za grehe svojih prednikov se je moral strašno pokoriti pobožni, a slabotni kralj Ludvik XVI. Bil je ujetnik svojega lastnega ljudstva v Parizu. Revolucija je prinesla strahotno povračilo in obračun za gospodo propadajočega časa; toda tudi ljudstvu ni prinesla blagoslova, temveč samo nove strahote in nasilje, ki so povzročile v Franciji skrajno obubožanje. Stare' gospode so sicer pregnali, a novi so bili mnogo bolj krVavi in kruti nasilniki. Ker je' bila Cerkev tesno povezana z dvorom, se je sovraštvo revolucionarjev obrnilo tudi proti njej. Priznati moramo, da je tudi marsikateri visoki cerkveni dostojanstvenik imel svoj delež na krivdi propadajoče dobe. Cas revolucije pa je 'bil za večinoi od njih čas pokore in potrditve. Ko so rdeči mogotci v Parizu zahtevali od duhovnikov prisego, ki ni bila v skladu z njihovo vestjo, so prisegli le malokateri. Drugi so se rajši izpostavili sovraštvu in zasledovanju prekucuhov. Duhovniki, ki so ostali zvesti Cerkvi, so izgubili mesta in dohodke; s psovanjem in sramotenjem so jih izgnali iz služb, katere so dali zapriseženim duhovnikom. Izgnali so tudi župnika Pruela v Montbernage. Tudi njemu ,so vzeli službo. Na njegovo mesto so z godbo pripeljali v Montbernage zapriseženega duhovnika. Toda od tiste cvetne nedelje strežniki niso več prišli v cerkev. A tudi ostali pobožni prebivalci v Montbernage niso več hodili k maši zapriseženega duhovnika. »Da ne bo zapriseženi pojedel češenj našemu župniku, jih rajši pozobljemo saini,« je dostavil deček srdito in zopet vtaknil nekaj sladkih sadežev v usta. »Le počakaj, fante, te bom že spravil dol!« je grozil mežnar tresoč se od jeze. Prav takrat je prišlo mimo nekaj kmetov s polja; imeli so kose na ramah. Ko so zagledali mežnarja, so se jim omračili obrazi. Mežnar pa jim je razburjen zaklical; »Hej, sosedje, glejte, tu sedi Robert Bernard na drevesu in krade našemu župniku češnje!« Obrazi kmetov so ^e razjasnili. Zadovoljno so gledali na črno kuštravo glavo na češnji in mu veselo pomežikovali. »Prav nič ne vidim, čisto nič ne vidim,« je rekel eden. »Ne, čisto nič,« je potrdil drugi. »Gotovo si spet pogledal malo pregloboko v kozarec, Klavdij Pascal,« se je hehetal tretji. Mežnar pa je stisnil pest za njimi in zaklical: »Le pazite se, trdoglavci! Boste že spoznali Klavdija Pascala!« In ne da bi dečka na drevesu le pogledal, je odšel ves jezen proč. * Podstrešna sobica v Poitiers, v kateri se je skrival Pruel, izgnani župnik iz Montbernage, je bila siromašna. Vso o-pravo je tvorilo nekaj majavih kosov pohištva in edini kras je bil preprost, a izrazit križ na steni. Obraz šele tridesetletnega moža je bil suh; trdne in ostre poteze bi vedele povedati o marsikateri stiski in skrbi; pričale pa so tudi o silni, nepremagljivi dušni moči. Trdno je gledal s svojimi svetlimi očmi na mladega diakona, ki je stal pred njim v posvetni obleki. »Vaš predlog vam je v veliko čast, Peter Coudrin. Toda jaz ne morem od tod.« »Morate proč, prečastiti!« je vztrajal diakon živo. Njegove temne oči so proseče gledale duhovnika spoznavalea. »Morate proč. Imam zanesljivo poročilo, da vas zasledujejo. Nastavili vam bodo past, kjerkoli vam bodo pripravili zasedo. Nekateri ljudje v Poitiers so sklenili vašo smrt. Ro- tim vas, gospod župnik, pojdite proč! Grajski najemnik v La Motte d’Usseau vas bo gotovo sprejel. Dobro ga poznam. Gotovo vas bo lahko skril.« »Saj vam pravim, dragi prijatelj, da ne morem od tu,« je ponovil duhovnik z nepotrpežljivo kretnjo. »Saj vendar ne morem pustiti na cedilu svojih otrok v Montbernage. K onemu drugemu, k zapriseženemu ne najdejo poti, a je tudi ne smejo najti, kajti najemnik nima pravice, da bi pasel mojo čredo. Toda med njimi je nekaj bolnih, nekaj takih, ki gledajo smrti v oči. Ti me potrebujejo. In otroci me potrebujejo. A kaj, vsi me potrebujejo, kajti v tem času potrebujejo Gospoda Boga. Kaj bo iz ljudi, če ne bodo imeli duhovnika? Ali nisem najemnik tudi jaz, če grem? Kako pravi Gospod: »Najemnik, ki ni pastir, vidi volka priti in zbeži, ker ga za ovce ni skrb.« Ali naj ta beseda velja za župnika sv. Radegunde?« Župnik se je visoko vzravnal; njegov pogled je bil je-klenotrd. Peter Coudrin hoče nekaj odgovoriti, a ne najde besed. »Za življenje in smrt gre,« izjeclja končno. »Da, za življenje in smrt!« ponovi duhovnik. »Čas udobnega življenja je minil za nas duhovnike. Naša usoda je križ; stiska, revščina, preganjanje, lakota, bivanje brez strehe bo naš delež. Morda čaka marsikaterega izmed nas nasilna smrt. Pa naj, v božjem imenu! Mi duhovniki moramo marsikaj popraviti, kar so naši sobratje v prejšnjih časih zakrivili, ko so se v udobnosti in varnosti dobro plačane službe premalo brigali za stisko in revščino ljudstva. No, vsaj strahopetnih nas ta čas ne sme videti. Žal da je v naših vrstah še dovolj najemnikov!« (Se nadaljuje) Jordanska kriza V zadnjih dneh se je pozornost na Bližnjem Vzhodu premaknila s Sueškega prekopa v malo arabsko državo Jordanijo. Končni izid krize v Jordaniji bi koristil Zapadu ali pa Sovjetom. Jordanija je mlada država in je postala samostojna šele leta 1946. Večino prebivalstva v Jordaniji predstavljajo Arabci, ki so se morali izseliti iz Izraela. Ti prebivalci pa drže z Egiptom in Sirijo, ker sta ti dve državi napram Izraelu bojno razpoloženi. Jordanski kralj Hussein je prisilil svojega vladnega predsednika Na-bulsija, da je moral odstopiti, ker je vodil politiko za ustanovitev federacije med Egiptom. Jordanijo in Sirijo ter naslonitev na Sovjetsko zvezo. Nahulsi je bil proti vsemu prizadevanju sodelovanja z zahodnimi državami. Sovražno je bil razpoložen napram Angležem, ki so denarno podpirali Jordanijo in ime- li v njej celo svoje oborožene sile. Politika Nabulsija je nevarna kralju Husseinu, ker bi mu gotovo spodnesla prestol in odprla vrata komunizmu. Nahulsi je nasprotoval, da bi se Jordanija posvetovala z Ei-senhowerjevim odposlancem o ameriških načrtih za Srednji Vzhod. Nahulsi je moral iti. Toda kdo naj sestavi novo vlado? Proti kralju se je postavil tudi poveljnik Arabske legije general Ali Abu Navar. Kralj Hussein je tako moral zamenjati tudi poveljnika Arabske legije in to mesto zaupal generalu Hiariju, ki je zvest kraljev pristaš. V Jordaniji je sedaj prevzela oblast vojska. Uporniki so se zatekli v Sirijo, ki grozi z vkorakanjem v Jordanijo. Jordaniji tako grozi propad in razdelitev med Sirijo, Saudovo Arabijo in nekaj ozemlja do reke Jordan bi zasedli Judje. Kralj Hussein sme računati le na Arabsko legijo in na domače beduine. Skrajna levica, nacionalisti in begunci, pa so pod vplivom Egipta in Sirije. — V začetku tedna je kazalo zatrdno, da bo vladna kriza rešena, kajti novi ministrski predsednik je zaprisegel pred vladarjem skupaj z novimi ministri. Položaj v Jordaniji pa le skrbi Veliko Britanijo, ki'je takoj sklicala vladno sejo. V Jordaniji sami so po večjih mestih precejšnji neredi in demonstracije. Kaj mislijo velesile Rusija in Združene države, pa bomo videli v kratkem. V novi vladi, ki jo je sestavil Hussein Kalidi je še vedno Nahulsi in sicer kot zunanji minister, zaradi česar na Zahodu niso zelo zadovoljni. Nova vlada ima v programu »pozitivno nevtralnost« in se hoče boriti proti vsakršnemu tujemu zavezništvu in vsemu, kar škoduje arabskim interesom. POLITIČNE NOVICE Sueško vprašanje Na sueškem področju ni bilo v zadnjem tednu ničesar novega. Sedaj je prekop zopet sposoben za plovbo. Egipt je sestavil načrt, kako si zamišlja upravljanje prekopa. Na pritisk Združenih držav je Egipt sprejel nekatere popravke, ki pa Amerike še ne zadovoljujejo. Egipt zahteva, da sme sam pobirati pre-liodnino in imeti popolno upravo nad prekopom. Amerika, Vel. Britanija in Francija nameravajo spraviti zadevo pred Varnostni svet. Toda v Varnostnem svetu bodo Sovjeti podprli Nasserja, na kar ta že zanesljivo računa. Amerika in Srednji Vzhod Eisenhowerjevo doktrino na Srednjem Vzhodu sedaj utrjuje poseben odposlanec Riehards. Obiskal je že vse države razen Egipta, Sirije in Jordanije. Zaradi krize v Jordaniji je delo Richardsa zastalo. Če Jordanija srečno preboli krizo, bo gotovo pristopila k Eisenhowerjevemu načrtu. Pri tem pa bosta ostala osamljena Sirija in Egipt. Moskva grozi Amerika in Rusija se na atomskem področju mrzlično pripravljata. Rusija se sedaj boji, da hi tudi evropske države, ki so v različnih obrambnih sklopih, dohile atomsko orožje. Rusija je sedaj začela deliti opozorila na Zapadu in Srednjem Vzhodu. Tako so bili sedaj opozorjeni: Libija, Maroko, Tunis, Satulo-va Arabija, Libanon, Izrael in Turčija. Vsem tem državam Rusija grozi, da jih bo v primeru vojne zadelo njeno maščevanje, če se bodo tesno vključile v zapadni obrambni sistem in se zavarovale z atomskim orožjem. Pri tem pa Rusija pozablja, da tudi ona marljivo nadaljuje z atomskimi poizkusi in pa da v slučaju vojne tudi njena mesta niso neran-Ijiva. Strah pred atomskim orožjem V Zapadni Nemčiji je 18 atomskih strokovnjakov izjavilo, da bi se Zapadna Nemčija laže branila, če bi se odpovedala atomskemu o-rožju. Izjavili so, da ne bodo sodelovali pri izdelovanju in preizkušanju atomskega orožja. Kancler Adenauer pa je drugačnega mnenja. Če bi sprejeli zahtevo nemških atomskih strokovnjakov, bi se obramba vsega Zapada, zlasti pa Evrope, napram Rusiji podrla. Toda dokler ne pride do popolne atomske razorožitve in nadzorstva o razorožitvi, je nujno potrebno, da ima tudi Zapad tako orožje, kot ga ima Sovjetska zveza. Sovjetske izjave predstavljajo veliko nevarnost za enostransko razorožitev Zapada. Stališče nemških atomskih strokovnjakov je zelo plemenito, a nevarno. Njihovo stališče bi moral prevzeti ves svet. Dokler pa tega ne bo, je Zapad naravnost dolžan skr- beli za svojo obrambo tudi na a-tomskem področju, zla^ii še. ko vidimo, kako marljivi so v tem oziru Sovjeti, ki so v 14 dneh razstrelili kar 4 vodikove bombe. Proti atomskim poizkusom Japonski prof. Matsushita, dekan juridične fakultete v Tokiu, je prišel v Evropo in prinesel posebno prošnjo japonske vlade, naj vendar Zapad preneha z atomskimi poizkusi na Tihem oceanu. Podobno prošnjo in protest je japonska vlada naslovila tudi na Sovjetsko zvezo. Profesor Matsushita se je obrnil tudi na haaško mednarodno sodišče, naj se tudi ono izreče in izjavi svoje mnenje. Na povratku se je prof. Matsushita obrnil za pomoč tudi na papeža Pija XII., ki ga je sprejel v posebni avdijenci. Prazne besede o razorožitvi Razorožitveni pododbor Združenih narodov razpravlja v Londonu o navadni in atomski razorožitvi. Uspeha ni nobenega. Amerika predlaga, naj bi prenehali s prihodnjim letom z vsakim izdelovanjem atomskega in vodikovega orožja. Potreben pa je sporazum, nadzorstvo in pregled na kraju samem. Tu pa nastajajo največje težave. Sovjeti so silno užaljeni, ker vidijo, da jim drugi na besedo ne verjamejo in hočejo nadzorstvo na kraju samem. Niso pa proti plemenitim ameriškim predlogom o popolni razorožitvi. Sužnji se prisilno klanjajo Hruščevu Tajnik sovjetske komunistične partije Hruščev je javil svojim podložnim, da Rusija 25 let ne bo vračala svojega javnega dolga. Gre za notranje državno posojilo podjetij in delavcev, ki so državi morali posoditi denar od svojih prihrankov in plač. Država se je obvezala, da bo to posojilo vračala. Najnovejša izjava Hruščeva pa dokazuje, v kakšnem stanju je sovjetsko gospodarstvo, kjer morajo delavci štediti, ne da bi imeli od tega kako korist. Ko je Hruščev podal to »plemenito« izjavo, so delavci v podjetjih ploskali. Ustanovljena je Evropska šola V' Luksemburgu so Belgija, Nizozemska, Francija, Za,p. Nemčija, Luksemburg in Italija podpisale poseben stalni o skupni evropski šoli. Taka šola že deluje v malem. Obsega 5 let osnovnega pouka in 7 let srednje šole. Svoj sedež ima ta šola v Luksemburgu. Sestavljajo jo otroci uradništva evropske jeklarske in premogovne skupnosti. Tudi uč- no osebje je vzeto iz držav podpisnic. Šola ima sedaj okoli 100 učencev in 30 učiteljev in profesorjev 'z držav podpisnic. Maocetung bo obiskal Evropo Zdi se, da je kitajski predsednik Maocetung sprejel vabilo poljskega predsednika Cyrankiewicza, tla obišče Poljsko. Maocetung je bil v Evropi že leta 1949. Novi obisk naj bi predstavljal nov primer vzajemnosti med državami komunističnega tabora, da bi tako laže ustrahovali Zapad. Obenem pa hoče Maocetung pokazati kompaktnost komunističnih držav vsem tistim državam, ki nočejo priznati rdeče Kitajske. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI IZREDNA NESREČA SLOV. DRUŽINE »M isli« iz Avstralije prinašajo vest v izredno hudi nesreči, ki je tam doli zadela družino slovenskega izseljenca Jožefa Co-pota. Mož je doma iz Slovenskih goric na Štajerskem in je prišel v Avstralijo kot jugoslovanski 'begunec že pred šestimi leti. S seboj je pripeljal ženo in štiri otroke, dva dečka in dve deklici v starosti od enega do šest let. Najstarejšo Lojzko sta pustila doma pri stari materi. V Avstraliji si je družina Copotovih s trdim delom ustanovila nov dom in iz domovine poklicala k sebi še staro mater z najstarejšo hčerko. Medtem sta se Copotovim rodila še dva otroka. Tako je vsa družina štela deset članov. . V četrtek po Novem letu je oče v družbi še nekega soseda šel s štirimi svojimi otroki in z enim sosedovim lovit ribe. Oba očeta sta mirno ribarila, otroci pa so se oddaljili nekaj sto metrov, da bi se v vodi kopali. Kar začuti oče Copot, da ga nekaj vleče za hlače. Zapazi domačega psa Luksija, ki se je čudno vedel in na vse načine •skušal zbuditi gospodarjevo pozornost. Tedaj sta se oba moža zavedla, da otrok ni več nič slišati. Stekla sta na kraj 'kopanja, toda o otrocih ni bilo ne sledu ne tiru. Šele proti večeru so jih potegnili iz vode vseh pet mrtvih. Štirje so ibili Čopovi, dva M. GASPARI UeJ. a a le lu /a d fa < J**' dečka in dve deklici, eden je bil sosedov. Strašna nesreča je pretresla vso Avstralija saj se ni še culo, da l>i se bilo utopil® a pet otrok naenkrat in eelo štirje iz iste družine. Pogreb so priredili otrokom prav i slovesen, domači š>kof je opravil pogrebne C oibrede, slovenski 'kaplan ipater Ambrožič : pa je zanje maševal. Očeta je tolika nesreča skoro strla, mati pa je pokazala pravo krščansko vdanost! »Bog nama jih je dal, Bog nama jih je vzel, (kakor se je zdelo njemu prav.« Kako se je nesreča pravzaprav zgodila je pa ostalo nepojasnjeno. GOSTOVAL JE ,SLOVENSKI OKTET V MESTU LECCE Naša lepa narodna in umetna pesem stopa vedno bolj preko mej in odmeva v ubranili akordih sladke melodije po tu-jih tleli. Njeni vrli predstavniki, ki tvorijo slo- j venski vokalni oktet, imajo veliko moralno zadoščenje, da dejansko seznanjajo svet z milino naše pesmi in z nj>o kažejo vso duševno sposolbnost, zrelost ter umetniško vo*kalno popolnost malega naroda. Slovenski oktet je gostoval dne 8. aprila j v zgodovinsko znanem, finem in glasbi posebno naklonjenem mestu Leeee, v južni Italiji. Sprejet je Lil z velikim navdušenjem* Saj ga primerjajo donskim Kozakom in ga smatrajo v vo*kalni umetnosti za popolnega in nedosegljivega. Žel je In nas oktet res pravi triumfalen uspeh ter veliko priznanje in simpatijo s strani ljudstva m glasbenih osebnosti. Naša pesem je (prinesla nekaj novega med tukajšnje glasbene kroge in ljubitelje petja. Žela je zaradi tega vneto priznanje in polno pohvale. Zato se je tuikaj rtktet kar najbolje (počutil in obljubil, da se vrne prihodnje leto. Gotov sem, da 'bo mesto s svojim milim podnebjem, z veliko umetniško dušo in okusom ter {priznanim gostoljubjem še dolgo govorilo s prepričanim navdušenjem o veliki umetniški sposobnosti in mojstrskem nastoipu Slovenskega okteta. NARODNI DOHODEK V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski narodni dohodek je lansko leto dosegel 1.433 milijard din, to je 35 milijard več ikot v letu 1955. Na j večji dohodek je bil v industriji in sicer 680 milijard, sledi poljedelstvo s 391 milijardami, trgovina in gostinstvo s 126 milijardami. Na .prvem mestu je ljudska republika Srbija s 493 milijardami, Hrvatska s 397 in Slovenija s 245 milijardami. Dr. Miha Krek: S poti po Evropi V RIMU V Rimu sem znan, vsaj mislil A'm, da sem poznal to prelepo mesto, kjer sem preživel leta. Pa se je v teh minulih letih (11) veliko spremenilo. Promet je tam sedaj skoro tako močan kot v ameriških velikih mestih. Malo slovensko središče na Via dei Golli, nekA slovenski izseljeniški dom poleg hiše slovenskih šolskih sester, je pa se prav tako, kot je bilo pred enajstimi leti. Brž sem bil sredi starih, dragih znancev in prijateljev. Kakih štirideset naših duhovnikov je potalknjenih po raznih zavodih, učilnicah in samostanih v Rimu in prenekateri se odlično udejstvujejo, Kalka stotina slovenskih deklet iz primorskih krajev služi v Rimu, naših družin je komaj par. V slovenski izseljeniški pisarni sva z dr. Robičem govorila o težavah slovenskih beguncev, ki jih je v Italiji sedaj več kot pred dvema letoma ali celo tremi leti in nevzdržema prihajajo novi. Italijanske oblasti ne vračajo več, če ni res očito, da begunec ni šel v svet iz čisto -osebnih razlogov, ki nimajo nobene zveze s komunističnim pritiskom in preganjanjem v Jugoslaviji. Razmere po italijanskih taboriščih niso dobre, pa vendar 'boljše, kot so bile in vsaj znosne. Msgr. Landi, zastopnik ameriške N.C.W.C. je z dr. Robičem, zastopnikom naše I.ige, obiskal taborišča, odkoder je bilo največ pritožb, in najhujši nedostalki so bili popravljeni. V 09ebnem razgovoru je msgr. Landi pokazal veliko zanimanje za naše begunce in točno poznavanje njihovega stanja. V vseh stvareh, ki sva se jih dotaknila, je simpatično sprejel naše stališče in vedel pot k rešitvi. Hudo je, da v taboriščih severne Italije nimamo nikogar, ki bi imel ndkako neposredno stalno skrb nad našimi. Tja pTidejo ljudje preko meje od doma. Ne znajo tujih jezikov in si ne znajo pomagati v ituji deželi. Nekatere druge narodnosti so mogle poslati tja svoje zastopnike, ki so stalno ali vsaj v bližini teh taborišč, ali pa jih iz Trsta redno tedensko obiskujejo, Slovenci pa nimamo nikogar za ta posel, čeprav je naša skupina v taboriščih razmeroma najmočnejša. Tako v Rimu kot v Trstu smo v razgovorih iskali rešitve. Tri dni, kar sem bil v Rimu, je lilo kot iz šlkafa. Treba je bilo hiteti od obiska do obiska, da sem opravil najvažnejše. Z Markom Kranjcem, ki me je vodil in spTemljal, sva bila mokra dopoldne in popoldne, če bi ne bila č. mati Ierezija tako zelo skrbela za nas, bi se bil tiste dni temeljito prehladil. Bog ji povrni veliko dobroto. V TRSTU IN GORICI V Turinu smo se videli z neikaterimi odličnimi salezijanci, ki so učitelji v centralnem salezijanskem semenišču. V Milanu sva se pogovorila s prijateljem dr. Vauhnikom. Še isti večer sem potem pohitel proti Trstu. Ne vem. ali je tam prevladoval občutek veselja, da sem tako blizu doma, ali bolečina, da sem izgnanec po sili razmer, le to vem, da je obojega bilo kar v občutni meri, ko sem ndkaj pred Trstom na mali postaji videl spet prvi jugoslovanski vlak. Samo par vagonov je bilo in v njih tu in tam kak člo-veik. reVno je vse izgledalo. a vendar so črke JDŽ nedvomno povedale, kako blizu doma sem. Trst je lep, čist in živ. Ne bi mogel reči, da sem opazil kaka znamenja gospodarske stiske, čeprav so mi rekli, da se nazadovanje hudo pozna, odkar je odšla zapadna zavezniška vojaška uprava. Zdelo se mi je pa, da ima sedaj Trst bolj italijansko zunanjost kot pred drugo svetovno vojno. Informacije, iki sem jih dobil, deloma to potrjujejo. Precej starih tržaških Slovencev, Italijanov in Furlanov, se je izselilo iz mesta, deloma drugam v Italijo, deloma po svetu. V Trst so prišli ljudje iz juga Italije in pa Italijani iz jugoslovanskih delov Istre, otokov, Primorja in Dalmacije, ki so pribežali čez mejo. Iz političnih namenov jih italijanska državna uprava zadržuje prav v Trstu in neposredni okolici, da vzdržuje -'krajno nacionalistično razpoloženje. Na drugi strani z nastopi in uspehi naših ljudi mislim, da nihče ne more biti zadovoljen. Meni se zdi, da so šibe. ki so teple Slovence v tujini v tem stoletju, najhuje preteple in najbolj razteple Slovence v Trstu in na Tržaškem. Mislim na zlom narodne in politične zavednosti. Ni dvoma, da velika večina Slovencev v Trstu in okolici voli in glasuje s komunisti in sopotniški-mi strankami. Niti ne s titovskimi komunisti, ampak z italijanskimi Vidalijevci in drugimi italijanskimi rdečkarji. Kljub izredno lepim uspehom na prosvetnem polju, kljub številnim vzgojnim organizacijam in prireditvam, kljub našemu tisku in listom, množice, ki so še pred prvo svetovno vojno in po njej bile narodno zavedne, sedaj Ikopne. Manjša se število vernikov pri slovenskih službah božjih, pada število otrok v šolah, kar jih Slovenci še imajo. Tem bolj je občudovanja vredna mala skupina slovenskih narodnjakov in demolkratov, ki v teh razmerah drži kot dren in požrtvovalno goji novo rast. Narodnostna napetost se je tiste dni prav posebno čutila. Rekli so mi prijatelji, da ni prav nič dvoma, če bi se kaj podobnega zgodilo v Jugoslaviji, kot se je na Madžarskem, bi Italija pograbila prvi trenutcik in »šla iskat svojo Istro in mejo iz leta 1918«, če ne še kaj več. Ko sem podvomil nad takimi trditvami, so me zagotavljali. da ibi se to v vsakem slučaju zgodilo, pa naj bi nastopila redna vojska ali pa če to ne bi bilo mogoče in pripravno, »kak D'Annunzio di Fiume« s svojimi prostovoljci. Naj bo že kakor koli, gotovo je italijanski šovinizem dandanes v Trstu izredno goreč in oholo zadirčen, da ima tam komunizem eno svojih najbolj razpihanih in plamtečih ognjišč svojega podtalnega rovarjenja in eno svojih najmočnejših javnih organizacij v Evropi. J umiki in mojstri so demokratični in katoliški Slovenci, ki v teh razmerah še drže in uspešno odbijajo navale z vseh strani — s praznimi rokami. Malo, prekaljeno jedro je tam in nekaj nežnih zaeetlkov narodno obnovitvenega dela. (Nadaljevanje prihodnjič) f Leto IX. - 1957 - Ste 16 KATOLIŠKI GLAS Sti HRANILNA VREDNOST MLEKA Mlelko spada med najvažnejša živila, ki spremljajo človeka vse življenje. Po mnenju zdravnikov ni hrane, ki bi po svoji vrednosti lahko nadomestila mleko. Izredno važnost mleka v človeški prehrani moramo pripisati v .prvi vrsti njegovi izredno lahki prebavljivosti. Ne pozabimo, da mleko (priporočajo skoraj za vsako dieto osebam, ki ne morejo užiti nobene dm-&e hrane. Poglejmo, kaj vse vsebuje mleko. Kravje ndeiko vsebuje 67% vode, 3.60% maščob, 3,30% kazeina, 0,40% albumina. 4,70% laktoze in 0,75% pepela. Maščobe v mleku ll*iajo neprecenljivo vrednost, ker je njihova prebavljivost taka, da jih zmore vsak s®1 talko oslabeli organizem. Isto lahko rečemo glede beljakovin. Kazein in albumin (to so mlečne beljakovine) sta zelo lahko prebavljiva. Polnovredna . prehrambena vrednost mletka je očita, če pomislimo na dejstvo, da za daljšo dobo predstavlja ®deko edino hrano za vse sesalce. Če mleto ne bi vsebovalo vseh snovi, ki so potrebne za izdatno prehrano organizma, bi pilo nemogoče, da bi dojenčki tako lepo rastli ob uživanju samega mleka. Ne smemo pa pozabiti še na prilično visoke kocine apna in fosforja ter drugih rudninskih snovi, ki so v mleku. Zaradi vitaminov, ki jih vseibuje, je mleko idealen vitaminski dodatelk k obroku odraslega človečka. Ne smemo pozabiti na razne vrste sladkorja v mleku. Medtem ko vedno poudarjamo važnost surovega masla, beljakovin, raznih soli in vitaminov, to je snovi, ki so sestavljene iz takih prvin, katere lahko zasledimo tudi v drugih hranilih, premalo poudarjamo vrednost mlečnega sladkorja SESTAVA IN VAŽNOST MLEČNEGA SLADKORJA V ČLOVEŠKI PREHRANI Mlečni sladkor (laktoza) je samo v nileku. Sestavljen je kot trsni sladlkor katerega uživamo vsak dan) iz dveh molekul. Med lem ko vsebuje trsni sladkor eno molekulo . grozdnega sladkorja (glukoze) in eno molekulo sadnega sladkorja (fruktoze), je mlečni sladkor sestavljen iz ene molekule grozdnega in ene fcioldkule pravega mlečnega sladkorja (ga-i, laiktoze). Mleko različnih živali vsebuje JJrazlične količine mlečnega sladkorja. Ta je nenadomestljivi elemen človeške hrane, zlasti ker ima mleko izredno važnost pri prehrani živcev. (Možgani so sestavljeni iz živčnih celic). To izredno važnost pripisujejo dejstvu, da vsebuje snov, ki sestavlja živce, visoke količine galaktozi-dov. Sestavni del galaktozidov je galaikto-za, to je sladkor, katerega zasledimo le v mleku. Če poleg zgoraj navedenih dejstev upoštevamo, da se živci in z njimi možgani, razvijajo že v začetku človeškega življenja, 'bomo razumeli, zakaj da zdravniki priporočajo nosečim ženskam mlečno dieto. Mleko ne vsebuje samo apna, fosforja in drugih snovi, katere mladi nastajajoči organizem črpa jz materinega telesa, am-palk tudi laktozo, ki služi za gradnjo živcev. Blagodejni vpliv mlečne hrane na živčni sistem moramo pripisati ravno mlečnemu sladlkor ju. Znano je tudi, da razne zastrupitve prebavil najboljše zdravimo z mlečno dieto. — Zato vsi nervozni pijte več mleka! DELA NA POLJU NA NJIVI: Sadili bomo fižol, koruzo. V tem času sejemo tudi deteljo. Ta nam bo dala že letos dobro krmo, še večje količine krme pa bomo spravili prihodnja leta. NA TRAVNIKU: Bi morala vsa dela biti končana, če pa še nismo, je sedaj nastopil sikrajni čas za čiščenje in gnojenje travnikov. Zdaj lahko polivamo travnike z gnojnico. Ta bo pognala trave v rast. Ne smemo pozabiti -primešali na vsakih 100 litrov gnojnice 3-5 kg fosfornih gnojil. V VINOGRADU: Praviloma bi morala biti vsa opravila že končana. V SADOVNJAKU: Praviloma tudi tu nimamo za zdaj posebnega dela. NA VRTU: Lahko sejemo na prosto skoraj vse vrtnine. Ne pozabimo, da vplivajo na uspeh setve le podnebne prilike, oskrbovanje .posevkov, gnojenje in pravilno zalivanje. Preden rastline vzkalijo, moramo še .posebej paziti, da se zemlja ne zaslkorji. Če vrtnine ne rastejo dobro, jih bomo zalivali s hranilno raztopino. Te napravimo, če raztopimo v vodi primerno količino ustreznih umetnih gnojil. Ne pozabimo nikdar, da brez gnoja ni dobre vrtnarske zemlje. (Iz »Gospodarstva«) petrolejski vrelci na *Siciliji Mesto Ragusa na Siciliji je bilo še pred kratkim neznatno mesto. Od oktobra 1953 pa je postalo velikega pomena, ker so takrat našli tam prv.i vrelec petroleja. Okolica mesta je kamenita, poljedelstvo se zato ni moglo razviti. Zemlja pa hrani v svojem osrčju drugo bogastvo, danes tako potrebni petrolej. Mnogo podjetij je že v prejšnjih časih poJkušalo svojo srečo v iskanju te črne dragocene tekočine, a vselej je bil uspeh negativen. Končno, in sicer v maju 1953 je začela z iskanjem a-meriška družba Gulf Italia. Ljudje so se čudili, da so Amerikanci poskušali tam, kjer je bil ves dosedanji trud brezuspešen. Ce bi ne bili našli -petroleja, bi s takimi poskusi potratili milijone ali celo milijarde. Gulf je računal, da krije stroške even-tuelnega neuspeha z dohodki najbogatejših ipetrolejskih vrelcev v Amerilki. Od bratov Guerrieri Mangiaearne je Gulf vzel v najem zemljišče v kraju Pen-dente v okolici Ragu se. Čez nekaj mesecev pa je izplačal bratom za to zemljišče 50 milijonov in postal tako lastnik zemljišča, iki je zelo pusto in kamen.ito; sestoji iz apnenca, v glo*hini 1890 m je do-iomit. 21. maja 1953 je Gulf začel vrtati T tej pokrajini. Prvi vrelec je začel izvirati 28. oktobra 1953. Dosedaj so izvrtali 14 vrelcev. Prvo leto so dali vrelci 2500 ton surovega petroleja, leta 1955 140.000 ton, v letu 1956 že 493.000 ton. Računajo, da bodo v letu 1957 dvignili proizvodnjo Vzgojitelj in otrok Ko je našla Faraonova hči košaro z detetom Mozesom, ki je plavala na vodi, je rekla deklici, ki se je ponudila, da mu najde dojiljo: »Vzemi tega otroka in ga vzredi zame! Poplačam ti.« Iste besede veljajo še danes staršem in vzgojiteljem. Velika hvalevrednega truda in skrbi polagajo starši v telesno zdravje in zunanjo nego otrok. Želeti bi bilo, da bi vsaj z isto vnemo skrbeli za to. kar je v otroku božjega: to je njegova duša. Bil je trenutek v božji zamisli, ko je ta duša izšla iz božjega uma v tega otroka. Odgovornost in odlika vzgojiteljske službe je prav v tem, da polagamo v otrokovo duševnost temelje za njegov pravilni odnos do Boga, ker je taka božja volja. Njegov odnos do Boga pa bo še v zrelih letih odvisen od tega, kakšen pojem sii je kot otrok ustvaril o naši pobožnosti in našem odnosu do Boga. Mala Terezija se je .pri svojem »kralju« očetu naučila, kakšna naj ho njena molitev in njena ljubezen do Boga. t. j.: zagotovilo resnice in pravice. Prisegam dalje, da bom držala službeno tajnost.« V tem besedilu je izražena vsa vzvišenost in breme nove službe, ki se ji bodo novi porotniki ženskega spola podvrgle. Dal Bog. da bi jo vršile tako. kakor jim bo velevala njihova dolžnost pred Bogom in pred ljudmi. OKOLI SVETA pozicijske stranke 34. Uprava občine je možna le, ako jo opozicijske stranke od primera do primera podpirajo ali se vzdr-že glasovanja. Lahko ipa se zgodi, da se svetovalci naveličajo podpirati občinski odbor, v katerem niso zastopani. Tako je prišlo tudi zdaj v Trstu. Ko so volili upravno komisijo za Acegat. je prišlo do spora, ker so se demokristjani uprli, da bi iprišli v to komisijo tudi komunisti. Komunisti uživajo pri tem simpatije vseh levičarjev in eelo socialdemokratov. Na svojem občnem zboru so tudi republikanci sprejeli zahtevo, da morajo župan in občinski odboir odstopiti. V nasprotnem primeru bi moral republikanski svetovalec izstopiti iz občinskega odbora ter povzročiti krizo. Vprašanje pa je. ali bo sedaj res kaj iz tega, ker je bilo takih groženj že več, pa se je potem vse nekam izkadilo. Rdečkasti dež Kakor po drugih mestih smo tudi v Tr-' stu, v nekoliko manjši meri, videli pretekli teden rdečkasti dež. Zlasti so to opazili avtomobilisti na svojih vozilih, ki so imeli sledove rdečkastega blata. Ta pojav, ki pa ni prvi, je pripisovati oblakom rdečkastega prahu, ki so prišli iz puščavskih pokrajin daljne Afrike in se pomešali med deževne oblake. * Mešana avstrijsko-italijanska komisija se bo sešla v Trstu 7. maja. Razpravljali bodo o morskem prometu skozi Trst. na 1,300.000 ton. To pomeni, da bodo krili vrelci iz Raguse eno desetino celotne potrošnje petroleja v Italiji. Iz Raguse so položili petrolejski vod do mesta Augusta, kjer je velika čistilnica. Vod je dolg 66 ikm in ima premer 35 cm. V tej čistilnici so predelovali večino petroleja iz Libanona in iz Sirije. Sedaj ga bo nadomestil petrolej iz Raguse. AVTO IN MOTOR kot darilo Pred 'kakim mesecem se je.širila novica, da za darovana Ikolesa in motorje ne bo treba plačati carine na meji. Tržaški strokovni list »Gospodarstvo« z dne 8. marca t. 1. to mnenje pojasnjuje kot zmotno. Carina bo znašala 40% kupne cene. Takole piše: Zvezni izvršni svet v Beogradu je .sprejel uredbo o olajšanju uvoza avtomobilov in motornih koles. Odpravljeni so bili dosedanji uvozni koeficienti; namesto njih sta bila uvedena carina in davek na .promet. Za avtomobile za privatno osebno u-.porabo s eilindražo do 1500 .kub. cm bo treba 'plačati carino 40% od kupne cene v tujini, h kateri je treba dodati stroške za prevoz do jiigoslovanslke meje; cena se preračuna v dinarje po obračunskem tečaju. Za avtomobile nad 1500 kub. cm znaša carina 80% tuje kupne cene, za motorje vseh vrst tpa 10%. Poleg tega plača u-voznik davek na promet, in sicer od 25-50%, za motorna kolesa pa od 30-36%. Jugoslovanski državljani, iki kupijo v tujini potniški avtomobil ali motorno kolo za svojo osebno .potrebo s svojimi prihranki v tuji valuti, ne bodo plačali pri uvozu ne carine ne davka na ipromet. To velja tudi za vozila, ki so bila 'kupljena za potrebe invalidov. Tisti, ki .prejmejo vozilo iz tujine kot darilo za svojo osebno potrebo, bodo plačali samo carino. Tisti Jugoslovani, ki bi tako uvožena vozila odtujili (prodali), preden mine pet let od dneva uvoza, bodo morali plačati razen carine še davek na promet, ki se .plača pri uvozu ; poleg tega pa še davek, predviden za notranji promet (100% za potniške avtomobile in 50% za motocikle). Ženski porotniki Prihodnjo jesen bomo morda na naših sodiščih že videli ženske porotnike. Zadnje čase je tudi ženam odprta pot v razna področja javnega udejstvovanja. Z novim odlokom je pa docela odpadel predsodek, da se dejavnost žene, vsled njej lastne narave, psihološkega in pravnega značaja, more omejiti le na nekatera področja. Mestna občina je že povabila žene, ki imajo predpisane pogoje, da predložijo, svoje prošnje. Želeti l>i bilo, da bi se ženski svet zavedal resnosti in odgovornosti, ki jo s to službo prevzema. V razsodbah kazni ali pomilostitve, bo njihov ženski glas ljudskih porotnic enakovreden drugim rednim sodnim magistratom. Honorar ljudskih porotnic bo znašal 2000 lir dnevno. Ob nastopu službe bodo ženske ljudske porotnice položile sledečo prisego: »S trdno voljo, da častno izpolnim svojo dolžnost, zavedajoč se velike moralne in civilne odgovornosti službe, ki mi jo postava zaupa, PRISEGAM, da bom skrbno in vestno .presojala obtožbe in zagovore, da bom pravična in nepristranska, da se ne bom pustila voditi od čustev mržnje ali naklonjenosti, da bo končno razsodba taka, kakor jo človeška družba hoče in že- Potovanje okoli sveta Petra Townsenda, znanega po svoji ljubezenski aferi z angleška princezinjo Margaret, traja že več mesecev. Odpotoval je iz Bruxellesa dne 21. oktobra lansiko leto in preko Arden dosegel Avstrijo in nato Jugoslavijo. V Zagrebu so ga zagrebška dekleta spoznala in ga navdušeno pozdravila. Na bolgarski meji so mn preprečili prehod in tako je Townsend s svojim »jeppom« moral preko Grčije in Turčije v Teheran. Iz Teherana je po slabih poteh in skozi neobljudene kraje dospel v Pakistan in Indijo. V Shil-longu, oddaljenem dva dni potovanja od burmanske meje, ga je doletelo neljubo presenečenje, ko je ugotovil, da so mu u-kradli denarnico. Še hujša presenečenja so ga čakala v Burmi. Neprehodne ceste, podrli mostovi, roji nevarnih mušic in ikrvo-pivk so ga ovirali na poti. tako da je. napredoval komaj 6. km na dan. V enem tednu je prevozil razdaljo 40 km (še manj kot iz Gorice do Trsta). Na tej poti so ga burmanski vojaki zajeli, a pozneje so mu oni sami omogočili nadaljnje potovanje po s.koro nepristopnih poteh. V Kengtungu je izrazil željo, da bi rad obiskal bolnišnico gobavih. Sam pravi: »Marsikdo bi pred to mislijo okleval, zame pa je bilo to eno najčudovitejših doživetij mojega potovanja. Spoznal sem na sto-tine najnesrečnejsih bitij in prišel v stik s sijajnim možem v osebi italijanskega patra Colomba. Brez slehernega strahu občuje s svojimi 600 gobavci, ki so v bolnici patra Colomba najnesrečnejši izmed vseh 8 tisoč gobavcev kengtungske dežele. Pater Colom-bo skrbi za dušo in telo vseh nesrečnikov. Sam jih zdravi, če je potreba, jih tudi operira. Zdravljenje traja od treh do sest let. Nekateri tudi ozdravijo.« Polkovnik Peter Townseml nadaljuje seda! svojo pot in preko kengtungske meje je dospel v Tailandijo po poti, ki je že preko leto dni ni prevozilo nobeno motorno vozilo. Za slovo 15. aprila nas je zapustil naš pevovodja gospod Ludvik Klakočer in je odšel s svojo družino v daljno tujino. Pevski zbor bo požrtvovalnega pevovodjo občutno pogrešal, saj je z nesebično ljubeznijo vodil petje nad deset let. Mnogo mu je bilo na tem, da bi bila cerkvena pesem res molitev: častilna. zahvalna in prosilna. »Pojte z občutkom! Pojte z dušo!« je ponavljal in obenem razlagal pomen besedila Marijinih, evharističnih in drugih pesmi: »Tantum ergo sacramentum... Veliko skrivnost, pridite, počastimo...« Tako in podobno ste nas učili, dragi gospod pevovodja. Zavedamo se, da naše petje ni bilo tako, kot ste želeli, vendar se je vsak izmed nas po svojih močeh trudil, da bi vsaj nekaj Vaših lepih naukov ostalo v naših dušah in te nauke bomo ohranili kot lep spomin na Vas. Pred dobrimi desetimi leti smo pod Vašim vodstvom pričeli z adventno Marijino: »Vso zemljo tema krije...« Koliko Marijinih, evharističnih in drugih pesmi smo od takrat prepeli! In ta velika vrsta pesmi se je končala s postnimi, ki so se prav prilegale Vašemu in našemu sedanjemu razpoloženju, saj ste nam povedali, da ničesar tifko težko ne zapuščate, kakor pevski zbor, ki Vam je v teku desetih let prirastel k srcu, postal je takorekoč Vaš, Vaš pa zato, ker ste mu dali mnogo tega, kar dobrega in lepega nosite v duši. Z Marijino: »Mati žalostna je stala...« smo zaključili. Toda za cvetno nedeljo in velikim petkom pride Velika noč in mi Vam iz srca želimo naj Vas vstali Zveličar bogato nagradi za vse, kar ste v Njegovo čast in slavo Njegove Matere Marije storili za časa Vašega bivanja med nami. Prepričani smo, da boste v novi domovini zbrali krog sebe naše izseljence in tudi tam posvetili svoje moči cerkvenemu petju. Hvaležni člani pevskega zbora pri Sv. Antonu Novem v Trstu Mestni svet v krizi Kakor je znano, je občinski odbor Trsta sestavljen iz strank, ki premorejo vse skupaj le 26 svetovalcev, dočim jih imajo o- Sprejem delavcev Tvrdka F.E.A. ZUZGEN (Aargau-Švica) išče v Trstu delavcev za pločevinaste izdelke in ventilacijske aparate. Začetna plača je 2.50 švicarskih frankov na uro. Delovni urnik obsega 48 ur na teden. Hohenleher Baumsehulen iz Ohringen-a pa nujno povprašuje vsaj za 20 ženskih moči, ki bi jih zaposlila pri obdelovanju lastnih drevesnic. V poštev pridejo neporočene žene od 21 do 35 let. Delovnih ur je 52 in xh tedensko s 3.50 nemških mark na dan ter hrana in stanovanje. Prosilci se lahko obrnejo na naslov: Passeggio Sant’Andrea 25, soba št. 50. Fantje na Katinari Popoldne na oljčno nedeljo je bilo napovedano »srečanje« slovenskih fantov na Katinari. Radovedni smo bili, koliko se jih bo odzvalo. Uspeh ni bil slab. Zbralo se je, po večini z Brega, okoli štirideset fantov. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili predavanju g. prof. Theuer-sehuh-a, ki je segel globoko v probleme sodobnega fantovskega življenja. Predavanju je sledil domač razgovor. Fantje so še dolgo ostali skupaj ob prepevanju naših narodnih pesmi. Ta sestanek je pokazal, kako so ti razgovori koristni. Gotovo se bodo nadaljevali in upamo, da bodo pritegnili vedno večje število mladih ljudi. Rojan Na oljčno nedeljo je zadnjikrat vodila petje v naši cerkvi gdč. Marija Klakočer. Naslednjega dne je odpotovala s svojimi starši in sestro v Genovo, kjer se je ukr-cala na ladjo za Avstralijo. Skoraj tri leta je vodila naše cerkveno petje. Pevci so jo imeli radi, ker je ibila potrpežljiva, čeprav stroga učiteljica. Želela je preliti v pevce svoje bogato znanje. Pred 14 dnevi smo jo videli tudi na našem odru in smo spoznali, da je tudi izvrstna igralka. Žal nam je, da je odšla proč od nas, kakor tudi za celo družino, ki je zadnja leta živela v naši župniji. Hvaležni smo ji za njeno požrtvovalno delo pri nas in ji želimo veliko sreče v novih krajih. oJltacijiria ceckolca o ‘“Pečafi pel (juncu Tudi letos se bo vršil na velikonočni ponedeljek slovesen prenos Marijine podobe iz župne cerkve v Boljuncu, kjer se hrani na stranskem oltarju v zimskem času, v Njeno prelepo cerkvico na Pečah, v Glinjščiei. Začetek pobožnosti z evharističnim blagoslovom ho ob 2,30 pop. Ob 3h odhod procesije. Ob 4h večerna sveta maša z govorom; med mašo ljudsko petje. Marijina cerkvica je sicer skoro brez vsake opreme, a upamo, da se bo z dobro voljo in s pomočjo dobrih ljudi poskrbelo vsaj kar je neobhodno potrebno. Lani smo kupili, s prispevki romarjev, mašni plašč, ki lahko služi za vse liturgične barve. Letos smo že naročili zadostno število sedežev — in upamo, da jih Lodo pravočasno izdelali in poslali —•, da se bodo romarji, ki jih strma pot do cerkvice precej zdela, udobno odpočili. Za letošnje prvo romanje se obeta lepo število romarjev iz Gorice in tudi z vsega Tržaškega. Naj Marija vzame vse pobožne obiskovalce Njenega svetišča pod svoje varstvo! S TRŽAŠKEGA Poletna zveza Trst-Avstrija Na italijansko^avstrijski konferenci za turizem, ki se je vršila v Veroni, je bil«) sklenjeno, da bo v po-letni sezoni delovalo 7 a violini j v naslednjih smereh: Trst - Videm - Celovec - Leoben - Semmering - Dunaj (579 km), odhod v petek, prihod v soboto, od 5. julija do 3. septem* bra; Trst * Videm - Annenheim - Velden -Celovec (242 km), odhod v soboto, prihod v nedeljo, od 5. julija do 3. sept. in od 21. dec. do 12. januarja; Trst - Videni - Beljak - Celovee - Graz (390 km), odhod v četrtek, prihod v soboto, od 27. junija do 28. septembra; Trst - Videm - Beljak - Celovec (237 km) vsako nedeljo od 7. julija do 1. sept.; Trst - Videm - Monte Croce Carnieo -Grossglockner - Zeli am See - Salziburg ■(106 km), odhod v soboto, prihod v nedeljo, od 6. julija do 1. septembra; Trst - Beljak - Spittal - Salzburška jezera - Linz (590 km) od 22. julija do 21. avgusta, odhod v ponedeljek* iprihod v sredo; Trst - Videm - Sappada - Brunico - Brenner - Innsibruek (361 km) od 29. junija do 30. septembra, dvakrat na teden, odhod v soboto in nedeljo, prihod v nedeljo in ponedeljek in od 20. julija do 2. septembra tudi dvakrat tedensko z odhodom na torek in sredo in prihodom v sredo in petek. Na italijanskem teritoriju bo cena za vsak kilometer 7 lir, za avstrijski teritorij pa za vsak kilometer 28 grošev. Za smer Brunico-Insbruck bo pa cena 9 lir, odnosno 36 grošev za kilometer. Bazovica Na tiho nedeljo je naš Oder spet nastopil, a to pot samo z dekleti. Kot prva točka je bila Pasijonska slika. Križ je kraljeval na odru; pod njim žalujoče žene. Evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju, ki so ga člani našega odra podajali iz ozadja, in pa primerna glasba sta nas za nekaj trenutkov povedla na Golgoto k razmišljanju največje drame: smrti Gospodove. Sledila je mladinska igra »Luč ljubezni« v priredbi našega ak. Aleksandra Mtfžina. Igro so uprizorile mlada dekleta pod režijo gdč. uč. Letieije Križmančičeve. Za zaključek je zapel dekliški zbor Vodopivčevo »Svarilo« in še venček narodnih. Občinstvo je bilo zelo veselo te prireditve. Le vsem je bilo žal, da udeležba ni bila velika. Nekateri trdijo, da imamo preveč prireditev in da ljudje ne morejo biti povsod. Drži, a samo do neke mere. Kdor se zaveda velikega pomena kulturnega udejstvovanja mladih ljudi, si želi samo to, da bi njih delovanje našlo lep odmev v vseh narodno čutečih vaščanih. Na žalost leti dandanes zlasti mladina k drugim zabavam, ki »več nudijo«, in tako prodaja svojo dušo drugim, ne vedno zdravim idealom. Polagoma in neopazno izgublja nas človek na Tržaškem to, kar ga od vseh drugih loči: svojo samostojno kulturo. Če bi se zavedal, da izgublja veliko vrednoto, *bi prav gotovo vse naredil, da si jo ohrani. Na žalost se mnogi tega ne zavedajo. S to prireditvijo, ki je bila četrta v dveh mesecih, je naš Oder zaključil zimsko delovanje. Daj Bog, da bi se septembra spet marljivo in požrtvovalno lotili dela. Vsem mladim idealnim fantom in dekletom, ki ste se to zimo pridno udejstvovali, naš iskren hvala lepa. Na oljčno nedeljo smo si privoščili opero v filmu »Madaine Butterfly«. Očarale so nas čudovite barve, prizori in petje. Tudi tu smo opazili, da širša publika ni več dovzetna za tovrstno delo. Na Veliko noč — po lepo obhajani velikonočni skrivnosti — nas bo presenetil velik barvani film M.G.M. SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV. Vsem prijateljem in čitateljem K. G. naše iskreno, toplo VELIKONOČNO VOŠČILO ! Vernielis V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah nas , je zapustila gospa Marija Mišigoj z Vernielisa. Dočakala je 86 let. Za slovo s tega sveta se je skrbno pripravila s prejemom vseh zakramentov. Med prvo .svetovno vojno je postala vdova s številno družino. A bila je ena tistih močnih žima, ki se ne ustrašijo nobene preizkušnje. Njena trdna vera ji je pomagala preko vseh težav. Od novega leta dalje je morala ostati v postelji. Bog jo je s trpljenjem pripravljal, da bo praznik Vstajenja že mogla obhajati v večni slavi. Bila je vedno zvesta naročnica našega lista in ga je eitala, dokler je mogla. Njenim dragim izrekamo iskreno sožalje. Oljčna nedelja v Gorici Po celem tednu deževnega in mrzlega vremena je končno na oljčno nedeljo posijalo sonce in tako omogočilo, da se je, kakor dovoljujejo novi obredi, blagoslov oljk lahko vršil tudi na prostem. Po vseh goriških cerkvah so bile lepe slovesnosti, najveličastnejše seveda v goriški stolnici. Blagoslov oljk se je letos prvič izvršil na prostem in sicer na trgu sv. Antona. Od tu je procesija, ki jo je vodil gospod nadškof, med slovesnimi vzkliki »Hozana Sinu Davidovemu« vkorakala v stolnico, kjer je sledila sv. maša s petjem pasijona. Umrl je velik ljubitelj zvonov Vsi, ti smo poznali pokojnega Rudolfa Podgornika, smo vedeli za njegovo veliko ljubezen do zvonov. Saj je bil to njegov najpriljubljenejši predmet pogovorov. Pretekli petek 11. aprila pa so mu ti njegovi ljubljenci zazvonili v slovo — k njegovemu pogrebu. Pokojni Rudolf Podgornik se je rodil pred 75 leti na Placuti. Že kot šestleten deček je pomagal pri zvonjenju' na Pla-euti. To je bilo po«tem vse življenje njegovo največje veselje. Pa ne samo zvonjenje, znal je tudi ubrano in lepo pritrka-vati in dokler je mogel, se je rad povzpel ob velikih praznikih v zvonike naših mestnih župnij. Višek veselja pa so bile zanj Sv. Višarje. Pred tremi leti je bil še zadnjič gori. Poslavljal se je od gor in vi-šarskih zvonov z o/bčutkom človeka, ki ve, da se ne bo nikdar ved povrnil. Pred letom dni ga je bolezen priklenila na dom in pozneje na posteljo. A še zadnje dni svojega življenja je večkrat prosil ženo, naj mu odpre okna, da bo poslušal zvonove, Po poklicu je bil železničar. Ko si je ustvaril lastno družino, si je sezidal tudi lefp dom na Livadi, kjeir je ostal vse do smrti. Bil je vse življenje mož globoke vere, dober in pošten in prijazen do vseh. To je pokazal tudi njegov pogreb. Skupaj z ženo je skoro deset let pomagal pri razpošiljanju »Katoliškega glasa«. Točno vsak četrtek ob 11. uri je prišel namenu in ne bo več delalo sramote go-riškemu mestu kot dosedanje. Tudi na obmejnem bloku na Rafutu so te dni začeli zidati malo poslopje za obmejne stražnike, ki so doslej imeli le malo leseno barako, kakor jo še vedno imajo na solkanskem bloku in nič boljšo na šempe-terskem. Doberdob 8. aprila nas je razveselil č. g. Vinko Zaletel s svojim obiskom. Zvečer nam je s svojimi krasnimi 'barvanimi slikami živo predočil kraje Svete dežele, zlasti tiste, ki se nanašajo na Velikonočne praznike. Ob koncu smo občudovali prelepe pokrajinske slike iz Koroške. Človek bi kar odletel v one kraje, če bi le mogel. Gotovo je občinstvo imelo več od tega kulturnega večera kot od boksarskih »surovih« turnirjev! — Želimo še več takšnih krasnih večerov. Naši delavci v ladjedelnicah se z začudenjem in skrbjo vprašujejo, kdaj bodo vendar sindikati in C.R.D.A uredili njihove pravične zahteve. Več razumevanja bo treba; pa od obeh strani! Zadeve splošno občinskega značaja bi se morale obravnavati ne na raznih sedežih, kjer morajo vsi gledati peterokrako Tde-čo zvezdo ali srp in kladivo — znake komunizma — ampak tam, kjer je apolitično ozračje! Tako mislijo trezne glave — v demokratičnih deželah! V zadnjem tednu je občina oskrbela lepe in velike napise imen doberdobskih ulic. Dobro bi bilo, da bi postavili še napise v začetku vasi »Vozite počasi«, kakor je to v Gorici in v marsikateri vasi v Furlaniji. z vozičkom na našo upravo, da je potem peljal »Katoliški glas« na pošto. Bil je v tem poslu natančen kot ura. Tako smo s pokojnini Rudolfom Podgornikom izgubili moža, ki je nosil v srcu veliko ljubezen do vseh, zlasti še do cerkvenega zvonjenja. V tem ga bo težko kdo nadomestil. Prizadeti družini, zlasti še njegovi ženi, go9pe Fani, izreka uredništvo in uprava našega lista naj iskrenejše sožalje. Salkovo cepivo tudi v Gorici Goriški pokrajinski zdravstveni urad bo prejel 450 doz Salkovega cepiva, ki je doslej najuspešnejše sredstvo proti otroški paralizi (poliomelitis). Ker je število tega cepiva omejeno, bodo z njim cepili samo dojenčke in to le na izrecno željo stanšev. Cepili bodo v materinski posvetovalnici (Maternita). Za popolno obvarovanje otrok pred otroško paralizo pa so . potrebna tri cepljenja. Drugo dobijo otroci dva meseca po prvi, tretje pa šest mesecev po drugi injekciji. Mrzli val v naši pokrajini Po gorkem spomladanskem vremenu, ko je bilo že vse v cvetju in zelenju, je tudi v naši pokrajini ponovno pritisnil mraz. Trnovsko pogorje, Čaven in Mrzovec je pa pobelil sneg. Snežilo je tudi povsod nad 1000 metrov. Temperatura je v soboto 13. aprila padla na 3 stopinje nad ničlo. Upajmo, da je bil ta mraz le prehodnega značaja in da bo zopet prevladala pomlad. Ureditev obmejnega bloka pri Rdeči hiši Do meseca maja bodo oblasti poskrbele za stanovanja vseh družin, ki stanujejo v poslopju, kjer so zdaj nameščeni uradi obmejnih stražnikov in carinarnica. Tako predvidevajo, da bodo že v maju začeli z rušenjem stare hiše in z zidavo novega, za obmejni blok primernega poslopja. Za to delo bo država potrosila 150 milijonov lir, kar znači, da bo poslopje res ustrezalo RAZNO ATENTAT NA PAVELIČA V nekem kraju blizu Buenos Airesa je neki neznanec napadel Ante Paveliča in streljal nanj s samokresom. Paveliča sta zadela dva strela, eden ga je ranil v hrbtfniieo. Vendar rane niso bile prav hude in je .menda Pavelič že izven nevarnosti. — Ante Pavelič je bil med zadnjo vojno poglavnik Nezavisne hrvatske države in je kot tak bistveno pomagal pri razkosanju Jugoslavije, kot sta to izpeljala Hitler in Mussolini. N j egovi ustaši so tudi ta izmed vseli goriški h srednjih šol. Ostali rezultati TEK 80 METROV: 1. Anselmi Ernest. 2^ De Battista Roman 10 sek., 3. Sirca Franko 10,3. SKOK V VIŠINO: 1. De Balti,ta Roman 1,60 m, 2. Gergolet Maks. 1.15, 2. Černič Ivan 1,45. MET DISKA: 1. Gruden Aleš 28,40 m. 2. Cej Jožef 26,05 m, 3. Zavadlav Jordan 25,94 m. MET KROGLE: 1. Anselmi Ernest 12,0^ 2. Brauč Benito 10,83, 3. Primožič Mir* ko 10,60 m. ŠTAFETA 2x100: 1. V. gimn. (Anselmi- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ! Vodstvo Slovenske demokratske zveze za Goriško vošči svojim prijateljem in somišljenikom veselo Veliko noč z željo, da bi se slovenska demokratična misel v prihodnosti še bolj širila. Vodstvo SDZ v Gorici Pevma Tudi k nam je prišla pomlad in vzbudila v naravi nove moči in nove sile. Zlasti je to opaziti, ko gledamo mladino našega cerkvenega pevskega zbora, s kakšno vnemo in s kakšnim veseljem se pripravlja na nastop, ki bo v kratkem v Pevmi. Na sporedu je igra, petje cerkvenega pevskega zbora in petje mladinskega zbora. Za vse to gre priznanje predvsem preč. g. župniku, ki požrtvovalno spremlja in vodi ves potek. Ravno tako gre priznanje tudi g. pevovodji Francu Valentinčiču, ki se trudi, da bi zbor čim bolje uspel. Mladim sodelavcem pa ne moremo drugega, kot jim za njihovo vztrajnost iskreno čestitati z željo: »Vedno tako Vnaprej!« R A J B E L J Nad našo vasjo se zopet kopičijo temni oblaki, ker je delodajalec začel uvajati delovni čas tudi ob nedeljah. Kakor smo že pisali, so znižali s plačano od hodil in o 120 delavcev, zato zdaj primanjkuje delovne moči za razna izven produktivna dela. Najslabše pa je to, da mora delavec za vse delovne ure ob nedeljah in praznikih ostati doma med tednom, kadar ukaže delodajalec. S tem je odvzeta delavcu sobota, nedeljski oddih, izleti, služba božja itd. Podobni bomo živalim, delali in počivali bomo in nič več. Zato bomo še ta mesec stopili v boj s 24 urno protestno stavko za naše pravice. Rudniška uprava je sklenila, da podari vsak mesec delavcu onega oddelka, kjer bo najmanj nesreč, po žrebanju par čevljev, in hlače ali delovno tuto. Vse lepo, a to ima tudi senčne strani. Že po naravi smo vsi zelo nemarni, da se k zdravniku zatekamo le v veliki sili, ko je navadno že zdravniška pomoč odveč. Sedaj bo pa marsikdo z upanjem na darilo male nezgode prikril, a skušnja nas uči, da iz malega raste veliko. V soboto 13. aprila smo spremljali k večnemu počitku Marijo Valas. Njena prezgodnja smrt je iznenadila vso vas, saj je pokojna imela šele 52 let. Bolehala je na srcu. Trbiški zdravnik je odredil prevoz v bolnico v Gemono, a je v četrtelt zjutraj umrla. Pri njej sta bila njen mož in hčerka. Leta 1955 na predbožični večer je še bolj na naglem umrla njena sestra Tončka Skočir. Njen mož in sin sta se podala kot po navadi v kavarno nič hudega sluteč,' saj sta jo pustila pri čitanju časopisov popolnoma zdravo. Čez . nekaj časa ju pokliče hči, da mame ni več. Zato vsi vaščani, posebno pa Slovenci sočustvujemo z možem in 4 nedoraslimi otroci. Ljubi Bog naj možu in otrokom da moči, da težak udarec vdano prenesejo, kot je rekel gospod župnik pri grobu. Mislili smo, da je z marcem zima za nami. Zajel pa nas je polami val mraza, ki še traja, in ponovno zaprl prelaz preko Predila za koriere. OGLASI Za vsak mm višine t širini enega stolpca: i trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr, Močnik Tiska tiskarna Budin ▼ Gorici povzročili veliko gorja v Bosni in Hercegovini. Dokazano je tudi. da je Pavelič organiziral atentat na kralja Aleksandra. Po zadnji vojni se mu je posrečilo uiti v Argentino, kjer se je zatekel pod Peronovo okrilje. Sedaj bi mu neznani atentator skoro povrnil milo za drago. VELIKONOČNO OBHAJILO LJUBLJANSKIH DIJAKOV Na tiho nedeljo so pri ljubljanskih frančiškanih zaključili tridnevnico, ki jo že več let imajo kot pripravo na prejem velikonočnih sv. zakramentov za dijake, srednješolce in visokošolce. Vsako leto je ta tridnevnica in zlasti še zaključna maša s sv. obhajilom nekaj čudovitega. Tudi letos je bilo pretresljivo gledati polno frančiškansko cerkev samih dijakov, ki so pristopili k velikonočnemu sv. obhajilu v Titovi Ljiddjani. Očividci iz Italije so o-stali kar prepadeni. Tu v Gorici in Trstu si še predstavljati ne moremo, da bi videli kdaj tako število dijakov pri sv. zakramentih. JUGOSLAVIJA NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Jugoslovansko udeležbo na tržaškem velesejmu bosta letos organizirali Trgovska zbornica za Slovenijo skupno s Trgovinsko zbornico za Hrvatsko. Jugoslavija je obenem zahtevala 250 milijonov sejemskega kontingenta. Jugoslovanski pavilion bodo sestavljale sledeče jugoslovanske tvrdke: Slovenija-vino, Vino-Koper, Slovenija-les, Eksport-drvo, Jugoriba, Delamaris in druge. De Battista), 2. Niž.-Strok. (Mesetti' Koderm.), 3. Licej (Bregant-Bednarik)-80 M ZAPREKE: 1. Anselmi Ernest, 2. De Battista Romati 11,9 sek., 3. Sirca Franko 12,6 sek. TEK 1000 M: 1. Cernic Ivan 3*08' 9/lOr 2 Cej Jožef 3’09"1/10, 3. Bednarik Jo-sko 3’14”5 10. SKOK V DALJINO: 1. Anselmi Ernest, 2. De Battista Roman 5,72 m, 3. Sirca Franko 5,24 m. Poi ODBOR ZA GRADNJO MARIJINEGA DOMA V ROJANU vošči vsem dobrotnikom vesele velikonočne praznike in se jiW toplo zahvaljuje za dosedanjo pomoč. MARIJ ANISČE vošči vsem gg. duhovnikom, družinam gojencev in dobrotnikom veselo Veliko noč! SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO želi veselo alelujo vsem članom, prijateljem in somišljenikom, Slovenski prosveti v Trstu, Katoliški prosveti v Celovcu, S.K-P.D. v Steverjanu ter vsem sodelavcem doma in po svetu. Sl k n P d h k n i : 1 ) i l i t ŠPORT PADALI SO REKORDI Dne 16. aprila so se vršile lahkoatletske tekme slov. srednjih šol. Lepo vreme in pa živahno vzpodbujanje navzočih gledalcev, — ki so bili predvsem nižješolii in so navijali vsak za svojega ljubljenca, — sta pripomogla, da je bilo postavljeno več zavodnih rekordov'. Na teku 80 m je Anselmi dosegel 9.3 sekund: v teku čez zapreke na 80 m je spet ustavil ure na 11.6 sekund; v skoku v daljavo je bil ponovno Anselmi s 6.44 m; v skoku v višino je De Battista preskočil 1.60 m; v štafeti 2x100 m je V. gimn. (Anselmi-De Battista) postavila čas 23.9 sekund. O-meniti je treba, da sta rezultata skoka v daljavo in teka na 80 m najboljša rezulta- OBVESTILA NA TRAVNIKU SE JE NAŠLA DENAR- NICA z dinarji. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v Alojzijevišču. SKPD iz Gorice ter SKPD iz Števerjan* obveščata goriško javnost, da se bo vršil® proslava prvega maja v Števerjanu. Na-' tančen spored bo objavljen v prihodnji številki. ODBOR za pripravo proslave prvega maja sporoča vsem prijavljenim zborom, ki bodo nastopali v Števerjanu, da bo skup* na vaja na belo nedeljo 28. IV. 57. in sicer: 1. za goriške zbore ob 11.30 v dvorani Brezmadežne 2. za kraške zbore ob 14.30 v Doberdobu 3. za zbor iz Rupe ob 16h v Rupi. NOVE ŠMARNICE. Celovška Mohorjeva družba je za letošnje leto izdala nove Fa-timske šmarnice. Dobe se pri g. dekanu Novaku ali v Katol. knjigarni. DAROVI ZA SLOV. ŠIRO.TIŠCE: Slovenec iz Tržiča 2000; Slovenec iz Ronk 1000; gospa Bratina namesto cvetja na grob f Rudolfa Podgornika 500 lir. Bog plačaj! Vsemogočni je poklical k sobi mojega moža Rudolfa Podgornika Ob tej težki izgubi mi je bilo v veliko tolažbo iskreno sočutje dobrih ljudi, katerim izrekam toplo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa sem dolžna preč. g. patru, ki je vodil pogreb, gospodu zdravniku dr. Rutarju za njegovo požrtvovalno skrb v dolgi bolezni, darovalcem cvetja in venca, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se v tako lepem številu poslovili od dragega pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti. Bog naj vsem bogato povrne. Gorica, 13. aprila 1957. 2en« Frančiška ter družini Podgornik in Lapanja Po daljšem trpljenju, okrepčana s sveto Popotnico, nas je v ponedeljek 15. 4. za vedno zapustila naša ljubljena mama Marija Mišigoj v starosti 86 let. K zadnjemu počitku smo jo spremili iz glavne bolnice k Sv. Ani na veliko sredo ob 3h popoldne. Vsem, ki so v žalosti na kakršen koli način sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Marija Mišigoj, Uči in ostali sorodniki. Rojan-Vernielis, 17. aprila 1957.