SESTALI SO SE PREDSTAVNIKI POTROŠNIŠKIH SVETOV
Možnosti preskrbe na trhlih nogah
V  naši občini je trenutno 18 samopostrežnih trgovin,  70 klasičnih in en kiosk.  V zadnjih desctih lctih se jc število trgovin /manjšalu za 15, vcndar sc je tudi povcčalo število kvadratnih mctrov prodajnc površine (za 125 kvadralnih mctrov). To pa pomeni, da se Irgovina od po-štrošnika oddaljuje. Sevcda pa se kljub povcča-nju prodajnih površin v občini manjša količina prodajnc površine na prcbivalca, saj sc število prcbivalccv vcča.
V viški občini pridc na občana 0,69 kvadrat-nega mctra prodajnc površinc. To pa je pov-prečje, saj v nckaterih krajcvnih skupnostih -na primer v Ko/.arjah pridc na krajana lc 0,061 kvadratncga mctra prodajne površinc.
Mreža Irgovin z živili in osnovnimi življenj-skimi potrebščinami jc torcj v naši občini zclo rcdka in kar takoj naj povcmo, da načrti v naslednjem srcdnjeročncm ohdobju niso nič kaj obetavni. Mercator je za zdaj edina trgovska dclovna organizacija, ki v naši občini sploh na-črtuje gradnjo novih trgovin. V načrtu jih ima pet, vendar pa je veliko vprašanje, če bo te načrte lahko tudi izpolnil. Lastnih sredstev na-mreč nima dovolj in bi si moral pomagati z najetjem posojila, poleg tega pa bi morali biti tudi pogoji za njegovo odplačevanje boljši, kot pa se obeta. Kar 70 odstotkov sredstev od vre-dnosti novega objekta, bi morali pri Mercatorju prispevati sami in le 30 odstotkov bi bilo posoji-lo, rok za vračanje posojila pa le eno ali dve leti.
Do leta 1985 - pet novih prodajaln
Pri Mercatorju v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo gradnjo novih trgovin na Rudniku, v Horjulu, Kozarjah, na Škofljici, Vi-ški cesti in pa obnovitev trgovine na Brdu. Vse ostale krajevne skupnosti pa bodo morale poča-kati. Na podlagi cen iz leta 1979 so izračunali, da bi bilo treba za vse te nove objekte in adapta-cijo odšteti 210 milijonov dinarjev.
Na sestanku predstavnikov potrošniških sve-tov krajevnih skupnosti v naši občini je bilo zaradi tako okrnjenega programa gradnje novih trgovin veliko negodovanja, saj bi vsaj manjšo trgovino potrebovali še marsikje. Pri Mercator-ju pravijo, da lahko priskočijo na pomoč, ven-dar samo s prodajnim blagom in kadri prostore, v katerih bi bila trgovina - in bi bila z njimi seveda zadovoljna tudi inšpekcija - pa bi si morali v KS priskrbeti sami.
Glede na veliko površino naše občine je pre-skrba z osnovnimi živili in življenjskimi potreb-ščinami res pereč problem. Število kvadratnih
Predsednik repubBškega izvršaega sveta Janez ZemJjarič je pred dnevi spregovoril šaršemu aktivu Ljubljane o aktuahuh drvžbenopolitičnih nMlogah
ccntimetrov, ki pridejo na našega občana, je namreč precej varljivo, saj imajo v nekatrih krajevnih skupnostnih do trgovine kar nekaj kilometrov. Tako je še vedno najbolj zanesljivo, da si občani vse, kar potrebujejo, prinesejo iz mcsla, če je to le mogoče. Seveda pa se morajo ob sobotah na primer lepo postaviti v vrsto in čakati, čakati.
Kakšni so kriteriji za novo trgovino!
Prcdstavniki potrošniških svctov so postavili ludi naslcdnje zanimivo vprašanjc: kakšni so kriteriji, po katcrih načrtovalci novih stanovanj-skih sosesk določajo lokacijo za trgovino. Prc-pogosto se namrcč dogaja, da bi trgovina tam, kjer jo v načrte vrišcjo projcktanti, stala lc tcorctično, praktično pa niti slučajno. Vsc pre-malo prostora jc namrcč namcnjcnega za dovoz blaga do trgovine in njenega skladišča, ni par-kirnih prostorov za potrošnikc in še kaj. Obe-nem pa načrtovalci prezrejo parcclo, ki bi bila za postavitev trgovine primerna in je obenem še komunalno opremljena, kar bi gradnjo novega objekta kar precej pocenilo. Ob tem pa se po-stavlja tudi vprašanje, zakaj je kvadratni meter zidane površine, ki je namenjena za trgovino, dražji od kvadratnega metra stanovanjske povr-šine.
Na razgovoru predstavnikov potrošniških svetov je bilo slišati tudi vprašanje, kdaj bo Mercator nekatere trgovine prenovil — kot je bilo zapisano v načrtih za iztekajoče se srednje-ročno obdobje. Prenova trgovin - razen na Brdu - zaradi vseh stabilizacijskih ukrepov ne pride v poštev, ker denarja za to ni. Tako bodo trgovine - ki so prenova še kako potrebne - še nekaj let ostale take, kot so danes, oziroma bo stanje še slabše.
Namen razgovora predstavnikov potrošniških svetov je bil tudi, da bi potrošniki zvedeli, kako je in bo s preskrbo z osnovnimi živili in življenj-skimi potrebščinami v prihodnje. To, da tega ali onega v trgovinah ni dobiti smo se že navadili, marsikoga pa moti, da nekateri krajani in obča-ni blago dobijo »izpod pulta«.
Tako se je zgodilo, da je v Horjulu telefonsko obvestilo o tem, da v trgovini imajo enega od iskanih artiklov, na napačen naslov. Za tovariši-co, ki je telefonsko obvestilo dobila, »pod pul-tom« namreč ni bilo ničesar.
Vprašanje je tudi, kako preprečiti celo fizična obračunavanja med potrošniki, ko ena od stvari, ki jih ni mogoče kupiti vsak dan, na prodajne police pride.
V tem primeru bi bilo posredovanje potrošni-ških svetov trgovcem lahko v veliko pomoč, v veliko pomoč pa bi bilo vsem tudi, če bi bila potrošniška zavest boljša. Če bi tisti, ki doma kopičijo blago, ki ga ni dobiti, pustili, da bi nekaj dobili tudi tisti, ki v shrambah in kleteh nimajo zaloge. Verjetno pa bo to le težko dose-či. Lepo pa bi bilo, če bi se ljudje lepo postavili v vrsto in potrpežljivi počakali bodo blago dobili - in seveda vzeli le toliko, kot potrebujejo. Toliko otrok, kot jih zadnje čase kupuje pralne praške, olje in drugo, v^ trgovinah še nikoli ni bilo?      -
MOJCA KAUČIČ