_r
N f
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil	Redna izdaja	Št. 5, maj 1982
avtotehna
V OBJEKTIVU MESECA
Čisto, čisto!
Čisto je povsod, kamor pogledaš. Čista so dvorišča, čista parkirišča in zelenice pred njimi, še okrog kontejnerjev za odvoz smeti vlada red in po grmovjih bi zaman iskali odvržene papirčke. Odkar poseduje Avtotehna objekte na Celovški 175 in 228, tako čisto tam še ni bilo.
A še slabe tri tedne pred tem so dajali ti objekti povsem drugačno sliko. Povsod je ležala stara šara, po grmovjih je bilo več papirja kot listja v avgustu, okrog kontejnerjev so se grmadili kupi smeti.
Skratka, svinjarija, ki se je nabirala že leta in ki jo je vsak raje spregledal, kot pa da bi se spoprijel z njo. In bi še kdo ve koliko časa tam tudi ostala, da ni zbodla v oči našega vedno budnega Marka Eržena in Jake Sartorija, ki sta bila tam na skupnem obhodu. Slednji je na prvem sestanku družbenopolitičnih organizacij v aprilu predlagal čistilno akcijo, ki jo je sindikat v nasprotju s pričakovanji in navadami v Avto-tehni, bliskovito in učinkovito organiziral.
Akcija je stekla v četrtek,
8. aprila. Na Celovški 175 sploh niso počakali do 13. ure, ko je bila akcija napovedana. Tisti, ki so imeli čas, so začeli z delom že kar sredi dopoldneva in so do enih odpeljali že tri kontejnerje navlake in uredili večino okolice tako, da tudi tričlanska delegacija, ki je tedaj prišla solidarnostno na pomoč s Titove 25, ni imela več pretirano veliko dela. Na Celovški 228 pa so ob pomoči treh tovarišic s Titove 36 poprijeli ob
Druga pa je ta, da so se vsi, ki so se akcije udeležili, spet enkrat počutili člani Avtoteh-ne. Da so poprijeli za delo z veseljem, da je zavladal med njimi kolektivni duh in tovarištvo. Da so se lotili Avtoteh-ninih dvorišč, parkirišč in zelenic kot lastnega vrta.
Zato gre pohvala in zahvala prav vsem. Pobudniku, ki je našel enostavno in učinkovito rešitev za res zoprn in že kar sramoten problem, fconfe-
napovedanem času. Sicer ne vsi, nekateri so na jezo tistih, ki so pridno vihteli metle, ostali raje v pisarnah, a tisti, ki so se akcije udeležili, so delali pridno in z veseljem kot že dolgo ne.
Čistilna akcija je prinesla Avtotehni dvojno korist. Prva je ta, da je zdaj tam čisto in ker so počistili delavci sami, je upati, da bodo znali ceniti svoj lastni trud, da bodo malo bolj pazili na red in bo zato čisto nekaj časa tudi ostalo.
renči sindikata, ki je akcijo brez odlašanja izvedla, delavcem, ki so čistili, kot da gre za njihovo lastno dvorišče (čeprav so imeli nekateri med njimi že oddano odpoved in odhajajo drugam) in obema sicer simboličnima skupinicama, ki sta prišli na pomoč s Titove. In seveda mladincem skupnih služb (po tozdih namreč še niso organiziram), ki akcije niso ovirali.
Jurij Černič
Odsev
trenutka
•!lBjq0jd !|6olu iq 9U mBO!|>] -odeu b6 bq ■0qojeu u0f|ABisod ^mpoAn a\v\ ipnj ©f 0}.bz u\ o|isb|0 0sbu !prq q!P0|S ofisoujoAoBpo ou|od s i|0z Bp0A0S Bd npu0Ji nuj0udnBZ 060.43
'40pB>| |0do J0Luud bu Bf; lipos jq ojqop o>]BU3 Tifgnf|>|BU od tuosAod mosjdBu LU0} pod 0f BUOOSV '0flOB|n>]0dS 0SA ABJd LU0UJABZ OUO!JO60JB>| fO>lBJ fBU V '8U00SV |8d0 0>|!|S Z0O ou -abj uofusiiBU iubj^s (Ajd bu »oudnBZ oBoj^s« SldBU of [B>jBZ ‘uuofuBSBJdA ui n[uBfjnqzBJ 4!u6oz! oooBotu oq ou ouiofjOA os Bd qnfi>|ABU 4SOup!A0jd fosA
■jlsoufBi. jBojjs a !|iuBjqo iuo>i;nu0Ji s npB|>]S a oujoq Bd oiuj 0J0}E>| ‘fjOBdmB misbu po mo a ofofnznisod bBoi os ouqosod ‘mgoioiAV a juj 41U 4iu6oz! ijBolu oujsiu bpoaos os usoudnBZ [Bojiš
•BoofnzoABZ AOismnujo>j ozoAZ B>j4!|od of oiuofzi zojq oubjo osa bz u| 'aois -mnujo>| ozoAZ mB|g mmoA !>j!|0A a os Bd u 'ofpnfi OS >|BdLUB ‘fo-us m oojujbu BfioBJismjiupB buzoaz ‘ju -bjis iBrup bu ifioBJismjiupB mzoAz mofniop o>|sibj^ -ojab f|oq osa bu m mo bu Aoisiuniuo^ jzoaz jugjj -BJ>|OLU0p Uj mpOJdBU O OOA 0|Bf|SIUJZBJ oq ou OS 0>i ■do^sud Bimoiuojds Aoisiunujoj bzoaz oq o>i ‘!sf|oq Bpjoiu oq qodsn 'Bqodsn BSoABJd zojq jbj^uobz v ■Ao;smnujo>] bzoaz jpn; Bpdn of os ‘BfjOBJismiaipB buzoaz of ooijsou jUABiB bBojojb^ ‘npuoji niuou -ABJdnoujBSOu nujo^ ‘B|!gqo BUABf ipn^ BiBsoSjzo bB OS ‘OjJBpUOA Bd ‘A90|IS0U Op UJOfUBAOlSOdS lU!>l!|0A -OJd 00|BLU Z '8U01U OlUBS jSBJ^S OU ABfod BpOAOS
•|EfEABU LUOq OU OfBJ AOJOlUNd l|!U}0J>|UO>| Uj
oisjd !iuojq 0O|blu je>i mbj^s joi sp ‘o>j!|oi oz sousp of AOABfod gmiuojds qmz0Aqo qosA bpoaos uj >|buzo qiA!f|SBJis qoi b ‘ouiAopoBz oi^ojojd fEiuo>| Aojomud gjBouiu zi ojqop abj d oluoa ‘jisoudnBz ofzojjs osa u| oBojjs ofoBuzo ofiodud ujb>| m 4suo>j nmo>i
■jisouposodsou Bd jfB n|opou
UJOAOSofU O IBOUd 0>jl|B| BpjOLU jq !>] ‘Bfjldsd }SI| >{bsa ABJd |Bfunj>|so oq ojojb>i s ‘»oudnBZ oBojis« o>| -fljdujBjs ofoAS 4Soudn>|s mojisjiBioos mABJdnoujBS OS SOUBP !SBU A >]!UpBJn >|ESA ABJd OZ |0UJ! Oq niEW>|
•jlBfjOAOJd oooBoiu m qo|ds baipbjB usoufB; ipbjbz
4S0UA0>|0J1S mfu Ep 0>|BJ ‘AOlBJOqB|0 qifOAS BfAB|6BZ BU »oudnBZ 060JJS« UJOSldBU Z 0>]f|!dLUBlS OfBfjBpn gjfoAju qosA oz ejbujop bu 8qzn|s ouaojojis 'haipejB uuoudnBZ oBojjs o 4Boo|po ofBJOuj qB6o|0p !>|SU!gs -dn>js ‘Bngoiop BudnBz oBojjs BfBpzj BfioBJjsmiujpv 'bsbo bBosbu o|so6 oiB^sod of »oudnBZ oBoj^s«
J. Č.
Alpe Adria
Zadnjo nedeljo v marcu so se na Gospodarskem razstavišču zaprla vrata 21. sejma ALPE-ADRIA. O samem sejmu in njegovi komercialni uspešnosti je bilo veliko napisanega in povedanega. Da ima velik komercialni učinek, priča število razstavljal cev in obisk poslovnih in neposlovnih ljudi domala iz vseh republik in pokrajin. Kot že večkrat doslej je na letošnjem sejmu sodelovala tudi Avtotehna.
Zaman smo iskali naša raz-tavna mesta v hali. A in B, kjer smo razstavljali leta nazaj. V Jurčku so imeli svoje male, toda okusne »štante« Icom, Korting, Yamaha in Canon. Krivdo, da so se vsi štirje znašli v Jurčku skupaj in sami, nosi Gorenje, ki je tik pred zdajci odpovedal udeležbo na sejmu. Na južni strani Jurčka pod stolpom pa je bil prostor, kjer smo razstavljali tovorne avtomobilske prikolice, kamp prikolice ter navtiko. Ne glede na to, da je ta prostor takoj ob vhodu na GR, je bilo obiskovalcev veliko. Povečalo se je zanimanje za tovorne prikolice, kar je verjetno posledica
(Nadaljevanje na 6. strani)
pravkar sprejetega predpisa o atestiranju in registraciji pri-klopndh vozil. Precej manj pa je bilo zanimanja za artikle, ki jih je prepovedano prodajati na kredit, t. j. kamp prikolice in navtiko. Slednjim pa botruje tudi pomanjkanje krmnih motorjev.
Močno ,preseneča — seveda v primerjavi z minulim letom — število predstavnikov raznih trgovskih DO, ki so se zanimale in tudi naročale razne prikolice in opremo za taborjenje. Kljub temu, da smo na trgu že dobro poznani pa se odraža dejstvo, da še vedno nimamo potniške službe, ki bi prav gotovo pripomogla pri prodaji.
SAMOUPRAVNOJ RADNIČKOJ KONTROLI RADNE ORGANIZACIJE »AVTOTEHNA« LJUBLJANA
U vezi vašeg zahteva teleksom br. 978 od 12. 3.1982. god. Društveno političke organizacije, tj. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata i Sekretarijat osnovne organizacije SK, održale su zajednički sa-stanak na dan 19. marta 1982. god. u Pretstavništvu Beograd, te su donele sledeče:
ZAKLJUČKE
— DPO u principu daju pu-nu podršku javnem informisa-nju, kao i iznošenju ličnih mišljenja i ličnih sagledavanja sveukupne problematike odnosa u Avtotehni, kao razvojne i poslovne politike, samouprav-
1 jen j a o istim pitan jima u našem GLASILU i argumentova-no obrazlože svoje stavove.
— DPO nemaju ni zadatak ni pravo da guše slobodu mišljenja ni protok informacija, več naprotiv da potstiču argu-
hvačena adaptacija poslovnih prostorij a u Kosovskoj 17 i Golsvortijevoj 23 (prodavnica) u Beogradu, niti adaptacija u prostorij ama TOZD Unutrašnja trgovina u Ljubljani, a što bi po našem mišljenju trebalo, jer su sve te radove izvodili isti privatni izvodači.
Isto tako treba postaviti pitanje odgovornosti u Grupaciji motornih vozila, kako je bilo moguoe da se vrši privatizacija prodaje malih vozila OPEL — IDA, mimo zakonskih propisa, tj. da se vozila više meseci skrivaju od kupaca i drže na skladištu, sa ciljem da se iz-begnu plačanja tada važečih poreskih stopa, a kasnije ispo-ručuju za unapred poznate kupce, što je donelo povečane sklad išne troškove, zamrzava-
ostajanja bez posla odgovara-jučeg stručnog i večeg bnoja ljudi u Avtotehni, a da niko nije objasnio prave razloge za tako masovno otkazivanje ugo--vora, niti je utvrdena lična odgovornost za ove promašaje u poslovnoj politi ci.
— Takode je poznata stvar da je zamena sa konsdgnacije »staro za novo« prouzrokovala velike štete Avtotehni {višina štete nam nije poznata) za ne-plačene poreže od privatnih ko-risnika niti nam je poznato, da li je Avtotehna obavezana da plati neku kaznu i u kojoj višini za nepropisnu manipulaci-ju vozilima sa konsignacije. Nije utvrdeno ko je inicirao taj posao i ko je sve odgovoran za protivpnopisnu trgovačku manipulacij u u Avtotehni.
Djekičevo pismo odmeva po Avtotehni
nih odnosa, pitanjima organizacije, planiranja, sticanja i raspodele dohotka itd., odnosno svih pitanja od opšteg značaja za koja mogu biti zaintereso-vani svi radni ljudi ovog kolektiva.
To je ne samo pravo več i dužnost svakog radnika kao samoupravljača u našem samoupravnem socijalističkom društvu, a zbog toga niko ne može biti podvrgnut bilo kakvim represivnim merama, niti pozvan na disciplinsku ili poli-tioku odgovornost, izuzev ako se radi o stavovima koji bi neposredno bili upereni protiv državnog uredenja SFRJ, protiv bezbednosti SFRJ, protiv samoupravnog socijalističkog društvenog uredenja ili osnovnih tekovina naše revolucije, kao što su bratstvo i jedinstvo naših naroda i narodnosti i slično.
— Prema torne i javno iz-nošenje ličnog mišljenja druga Djekiča ili druga Zekiča o pitanjima od opšteg značaja za sve radnike Avtotehne, koja su objavljena v GLASILU br. 3 iz marta 1982. god., DPO ocenju-ju kao pozitivan doprinos večera i bol jem razvoju samoupravnih odnosa u Avtotehni kao celini.
— Ukoliko se neki drugovi osečaju lično pogodeni pitanjima, koja je otvoreno i javno izneo drug Djekič, oni isto tako imaju pravo da javno iznosu svoje lične stavove i miš-
mentovanu borbu mišljenja, koja bi iz dijalektičkih supnot-nosti dovela do kvalitetno bo-Ijih samoupravnih odnosa.
Napominjemo da je još dana 9. 6. 1980. god. Zbor radnih ljudi TOZD-a Zastopstva u Beogradu, a kome su iz Ljubljane prisustvovali drugovi M. Hočevar i R. Rozina, pokrenuo pitanje adaptacije poslovnih prostorija u Kataničevoj ulici u Beogradu, zbog enormno visokih troškova koje su privatni izvodači radova naplatili Avtotehni, a da nisu poštovani zakonski propisi, koji izričito nalažu da se za takve investi-cione radove, mora objaviti (raspisati) javno prikupljanje ponuda, a od strane Radnič-kog saveta imenovati (obrazo-vati) komisija, koja bi izvršila izbor najpovoljnijeg i najsolid-nijeg izvodača uz argumento-vano pismeno obrazloženje za-što je baš odredenom izvodaču po veren posao, pa da Radnički savet usvoji ili odbaci predlog komisije, kao i niz drugih rad-nji predvidenim zakonskim propisima.
Ovu tvrdnju potkreplj ujemo izveštajem Kolaudacione komisije od 10. 6. 1981. god. imenovane od Radničkog saveta TOZD-a Zastopstva, a koja je ustanovila da je više naplače-no, tj. zaračunato samo za ne-u grad eni a fakturisani materi-ja! u vrednosti od 1.335.652,40 din.
Odlukom Zbora nije obu-
nje obrtnih sredstava i kraj nje pogoršanje odnosa sa IDA — Kikinda. Ovo potvrduje i teleks br. 4574 od 5. 11. 1981. god. upučen od strane Grupacije motornih vozila na Pret-stavništvo Beograd.
— U duhu zaključaka sa navedenog Zbora radnih ljudi, bio je ovlaščen predstavnik Avtotehne Beograd u Samo-upravnoj radničkoj kontroli, da pitanje postopka i troškova oko adaptacije prostorija u Kataničevoj ulici postavi na dnevni red toga organa, što je on i učinio. Na žalost, do današnjeg dana i pored sprovedenog in-ternog postupka niko nije dao konačan sud niti obrazloženje, kako je došlo do tako velikog rasipanje društvenih sredstava, niti je utvrdena pojedinačna i lična odgovornost, onih koji su sprovodili realizacij u toga posla i onih koji su po svojoj funkciji morali obezbediti spro-vodsnje i poštovanje zakonskih propisa.
To sve ukazuje i navodi na zaključak da se čitava stvar i postupak odugovlaoe i zataška-va, kako bi ga vremenom po-krio zaborav i eventualno došlo do neke zakonske zastarelosti za sprovodenje odredenih zakonskih postupaka.
—■ Evidentno je otkazivanje ugovora Avtotehni od Strane principala, kao što su Val-voline, FIAT, GM-DIESEL, Christensen, a u zadnje vreme i Balteau, što je dovelo do
— Svima radnicima u Beogradu je zaista poznato da je raspodela radnih mesta po prethodnoj sistematizaciji vrše-na u hotelu »Union« u Beogradu, mimo samoupravne prakse i bez otvorenog i javnog infor-misanja.
— Dostavljajuči ove zaključke Samoupravnoj radničkoj kontroli, DPO iz Pretstav-ništva Beograd, takode ih dostavlja ju i Radničkim savetima radne organizacije Avtotehna i TOZD-a Zastopstva. DPO predlažu Radničkim savetima da učine sve na rasvetljavanju ovih nezakonitih i nasamo-upravnih postupaka, a o čemu postoji dokumentacija kako u predstavništvu, tako i u Ljubljani, koja če biti stavljena na uvid Komisiji Samoupravne radničke kontrole, te bi trebalo da utvrde pojedimačne i lične odgovornosti svih onih koji su odgovorni za te slučajeve.
Isto tako pozivamo društveno političke organizacije iz Ljubljane da daju svoje političke ocene i kvalifikacije ovih dela, te da na taj način po-mognu u rasvetljavanju nezakonitih i nesamoupravnih po-našaja pojedinaca te time daju svoj doprinos ozdravljenju odnosa u celom kolektivu Avtotehne.
U Beogradu 22. 3. 1982
Društveno političke organizacije
Avtotehne Beograd
AVTOTEHNA, Ljubljana, n. sol. o.
Odbor samoupravne delavske kontrole
ZAPISNIK
seje Odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Avtotehna, ki je bila dne 7. 4. 1982 v sejni sobi na Titovi 36.
Prisotni člani: Jerše, Rober, Obermajer, Rozman, Osterman, Pust, Štraus.
Odsotni člani: Šulin, Lampreht, Kiss.
Dnevni red: Obravnava poročila komisije o razmerah v predstavništvu Beograd.
sti modela Kadett, je še premalo razjasnjeno, da bi lahko odbor samoupravne delavske kontrole zavzel kakšno dokončno stališče.
Na podlagi navedenih ugotovitev je sprejel odbor samoupravne delavske kontrole naslednje
SKLEPE:
1.	Načelno se odbor strinja s stališčem družbenopolitičnih organizacij predstavništva Beograd, da ima vsak delavec pravico objavljati v Glasilu svoje poglede na aktualno problematiko. Vsekakor pa mora pri tem paziti, da ne navaja žaljivih ali nedokazljivih trditev, ker to povzroča razburjenje med delavci, lahko pa privede tudi do kazenskega pregona.
2.	Potrebno je zagotoviti re-
obliki izvlečka iz zapisnika objavijo na oglasnih deskah, po potrebi pa tudi na delnih zborih delavcev. O problematiki, ki jo obravnavajo samoupravni organi, pa so dolžni poročati delavcem delegati.
3.	Odbor samoupravne delavske kontrole priporoča, da o vsaki razporeditvi delavca v predstavništvu na določena dela in naloge predhodno razpravlja izvršni odbor sindikata v predstavništvu in da svoje obrazloženo mnenje odboru za delovna razmerja TOZD.
4.	Odgovorni delavci v sedežu TOZD Zastopstva v Ljubljani morajo prenehati s favoriziranjem Dušana Pavlice v razmerju do ostalih delavcev, kajti prav dajanje določenih privilegijev v znatni meri po-
Djekičevo pismo odmeva po Avtotehni
Tričlanska komisija, ki jo je formiral odbor na svoji prejšnji seji z namenom, da repveri resničnost navedb v članku S. Dje-kiča, objavljenem v Glasu AT, je podala Odboru poročilo o ugotovljenem dejanskem stanju Na podlagi tega poročila je Odbor samoupravne delavske kontrole DO sprejel naslednje
UGOTOVITVE:
1.	S formalno-pravnega stališča uresničevanje samoupravnih odnosov v predstavništvu Beograd ni kršeno.
2.	Delavci v predstavništvu Beograd so izredno slabo informirani, tako o pomembnih poslovnih odločitvah, kakor tudi o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih.
3.	Številna nesoglasja izhajajo iz očitnega dejstva, da ima delavec v predstavništvu Beograd, Dušan Pavlica, privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi delavci. To povzroča neprestane spore, ki so v končni posledici nedvomno v škodo učinkovitosti dela v predstavništvu Beograd, pa tudi Avtotehni kot celoti.
4.	Komercialni delavci v predstavništvu Beograd želijo večjo samostojnost pri komercialni dejavnosti. Ta težnja je le delno upravičena, kajti po mnenju odbora samoupravne delavske kontrole je treba izhajati iz dejstva, da je predstavništvo po svojem bistvu vendarle samo izvrševalec poslovne politike TOZD. Treba pa
je zagotoviti ustrezen način spremljanja rezultatov dela, tako da bo v vsakem primeru razviden prispevek delavcev predstavništva k skupnemu rezultatu.
5.	V članku S. Djekiča sta navedena med drugim kot odprta problema:
—	prenehanje veljavnosti pogodbe s Fiatom in Valvodi-nom,
—	odgovornost za prodajo vozil po sistemu staro za novo.
O obeh problemih je odbor samoupravne delavske kontrole že razpravljial in meni, da ni dovolj dokazov, da je šlo za nezakonito ravnanje posameznikov; navedene sporne poslovne odločitve pa so imele kritje tudi v sklepih samoupravnih organov. Samoupravni organi so imeli možnost pravočasno vplivati na številne poslovne odločitve, vendar te možnosti pogosto niso izkoristili.
6.	V članku S. Djekiča večkrat omenjena nezakonitost pri adaptaciji poslovnih prostorov v Katanioevi ulici v Beogradu so s strani pristojnih organov v DO raziskane. Prav na podlagi teh ugotovitev je v teku kazenski postopek proti vsem osebam, za katere obstaja sum, da so zakrivile nepravilnosti, hkrati pa je v teku tudi pravdni postopek zaradi povrnitve preveč plačanih zneškov.
7.	Vprašanje zakonitosti in smotrnosti nakupa in prodaje vozil Renault 4, kakor tudi pravilnosti prodaje vozil Opel, zla-
dno, pravočasno in objektivno informiranje delavcev o poslovanju TOZD in DO in o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih.
Informiranje je naloga delegatov v samoupravnih organih, individualnih poslovodnih organov ter direktorja predstavništva. Odbor samoupravne delavske kontrole priporoča, da se na vsakem sestanku poslovnih svetov poslovodnih organov določijo tista vprašanja, o katerih morajo biti informirani vsi delavci, ter se v
Delavcu, katerega delo ni več potrebno v temeljni organizaciji, ne more prenehati delovno razmerje, če mu ni bilo ponudeno ustrezno delo v drugi temeljni ali delovni organizaciji, ampak samo možnost kandidiranja za prosta dela in naloge, pa je delavec to odklonil.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek delavca, da mu ni prenehalo delovno razmerje po 3. točki 211. člena zakona o združenem delu (ZZD), ker je odklonil možnost kandidiranja za prosta dela in naloge v drugi delovni organizaciji. Njegovo delo je namreč postalo nepotrebno, ker je delovna organizacija opustila del svoje dejavnosti. Sodišče je zavzelo sta-
vzroča nezdrave odnose v predstavništvu.
5.	Odbor samoupravne delavske kontrole bo ob pomoči strokovnih delavcev podrobneje raziskal problem nakupa in prodaje vozil Renault 4 in pravilnost prodaje vozil Opel Ida.
6.	Zapisnik tega sestanka se objavi v Glasilu Avtotehne in dostavi DS DO in družbenopolitičnim organizacijam TOZD Zastopstva.
Ljubljana, 7. 4. 1982
Predsednik odbora Darko Jerše
lišče, da bi delavec moral kandidirati, ker pa tega ni storil, mu je delovno razmerje prenehalo na zakonit način.
Pritožbeno sodišče je na pritožbo predlagatelja razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in v svojem sklepu med drugim navedlo:
Delavcu ne more prenehati delovno razmerje, čeprav njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno (1. odstavek 213. člena ZZD). V takem primeru preide delavec na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti (2. odstavek 47. (Nadaljevanje na zadnji strani)
Iz sodne prakse
ALPE-ADRIA ’82
(Nadaljevanje s 3. strani)
IGOM v Jurčku je bi n,a letošnjem sejmu Alpe-Adria novost za jugoslovansko tržišče. »Komaj šest mesecev je v našem zastopniškem programu,« je dejal Igor Zajelšnik, ki skrbi za čim hitrejši prodor na trg, »zato ne vem, kako je na drugih sejmih.
Z obiskom siem zelo zadovoljen in želim si, da bi bilo tudi v prihodnje in na drugih sejmih tako.« Igor je hitel pripovedovati, 'da je IGOM znana japonska tovarna radijskih postaj za radioamaterska valovna področja in navtike. Razstav-Ij-eni sta bili dve postaji, na kateri so fantje iz raznih radioklubov iz Zveze radioamaterjev Slovenije vzpostavljali zveze s kolegi po celem svetu.
»Radijskih postaj bi prodali še veliko več, če bi klubi imeli devizna sredstva za nabavo. Tako jih kupujejo le posamezniki. S posebnim veseljem lahko pričakujemo prvo postajo, ki bo namenjena številnim nedeljskim kapitanom,« je še pribil tov. Zajelšnik. Ya-maha je bila pravzaprav edini razstavljeni artikel, ki ga v času sejma ni bilo moč vplačati. Keršan Bor ni bil preveč dobre volje, ko sem se pogovarjal z njim za tale prispevek, kajti prodal bi lahko veliko motorjev, pa ni imel kritja ne dovoljenj. D a se s povsem enakimi problemi ubadajo prav vsi zastopniki tovrstnih izdelkov Vključno s Tomosom, je kaj slaba tolažba v času sezone in konjunkture.
Kupci si močno želijo motorjev, in to manjših, do 15 KW, z razliko od prejšnjih let, ko so neredki segali tudi po najmočnejšem motorju. Japonske firme Canon ni potrebno posebej predstavljati, saj je na področju fotografije še vedno med vodilnimi v svetu in tudi
poznan domala celemu svetu. Fotoaparati in kamere, ki so izdelane za konjičkarje, amaterje in profesionalce, so zaustavili korak praktično vsakemu, ki je vstopil v Jurčka. Vrhunska tehnika zahteva svoje, zato je bilo treba odgovarjati na zahtevna vprašanja, ki jih niti slučajno ni bilo malo. V pomoč pa je prišel tudi strokovnjak iz Canona, ki je v pooblaščenem servisu reševal reklamacije. Ker se 'devizna sredstva nakazujejo direktno principalu, je jasno, da nosi vse stroške v zvezi s sejmom Canon sam. Prav zaradi načina vplačila pa za Canona velja prosti uvoz.
In na koncu še tiho obvestilo: na sejmu elektronike v jeseni oktobra meseca bo predstavljen nov fotoaparat refleksnega tipa, ki bo nosil ime AL 1.
Morda zveni zapis samohvalno?
Ne, vsi, ki smo sodelovali na sejmu Alpe-Adria in tudi drugod, najbolje poznamo — seveda vsak svoje področje — gibanje trga, delovanje konkurence, želje kupcev itd. Primerjamo udeležbo in rezultate s sejma iz preteklih let, primerjamo z drugimi sejmi.
Komercialno sliko imamo tu.
Pridružujem se tovarišicama Rozmanovi s Kortinga in Tumškovi s Canona, ki menita, da je Alpe-Adria komercialno daleč najboljši sejem celo v Jugoslaviji.
In še zanimivost. Artikle tovarn, ki smo jih letos zastopali na sejmu, smo kljub težkim uvoznim kriterijem in težavam nabave od domačih proizvajalcev, dobro prodajali.
Držimo pesti, da bo vse leto tako.
Franc Petkovšek
Natečaj zaključen v rekordnem času
Natečaj za dodeljevanje stanovanjskih posojil smo tokrat izpeljali v 40 dneh. Rekli smo si, da naši ljudje ne smejo zaradi samoupravnih postopkov plačevati zamudnih obresti, in uspelo je. Pokazalo se je tudi, da je med nami dovolj solidarnosti in da brez usodnih zapletov prenesemo dejstvo, da je sodelavec nekaj dobil, mi pa ne. Graditelji hiš bodo morali počakati do jeseni, tokrat so imeli prednost nakupovalci stanovanj v etažni lastnini.
V	času od 10,—25. 2. 1982 je tekel tečaj za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Na voljo je bilo 1.820.000 din, kar je zelo malo glede na naše potrebe. Zato je skupna komisija za reševanje stanovanjskih problemov delavcev Avtotehne posebej prosila, da se na natečaj prijavijo samo tisti delavci, ki kupujejo stanovanja v etažni lastnini in lahko zaradi zapad-lositi plačil izgubijo možnost nakupa.
V	predpisanem roku je pri-
spelo 21 vlog. Od tega so bile 3 vloge že v prvi fazi zavrnjene, ker niso bile opremljene s potrebno dokumentacijo. Kar 9 prijav so vložili delavci, ki gradijo stanovanjske hiše ali adaptirajo stanovanja. Komisija se je odločila, da graditeljem ne bo odobrila posojil, ‘med drugim tudi zato, ker so jih vsi v preteklih letih že najmanj enkrat tudi prejeli. Pričakovale! posojil za adaptacije pa bodo tudi laže počakali na naslednje natečaje.
Preostalih 9 vlog je komisija točkovala in sestavila prioritetno listo, ki je bila nato 15 dni v javni razpravi. Prišli sta dve pritožbi, ki sta bili utemeljeni in je komisija predlagala delavskemu svetu DO Avtotehne, da ju ugodno reši.
Delavski svet DO Avtoteh-ne je na svoji seji 7. 4. 1982 potrdil prioritetno listo, ugodno rešil obe pritožbi in sprejel sklepe o dodelitvi posojil. Prioritetna Ista skupaj z dodeljenimi posojili izgleda takole:
§	Ime in priimek •g rp & S	število točk	Odobreno posojlo	Namen porabe posojila
1. Okretič Dane	240	410.000	nakup 1 1/2 s. stan.
2. Majhen Marija	235	100.000	nakup garsonjere
3. Okretič Kočar Helena 230		410.000	nakup 1 1/2 s. stan.
4. Maček Vanja	165	80.000	gradnja stan. hiše
5. Železnik Erika	125	100.000	nakup 1 s. stan.
G. Reinhardt Christian	108	100.000	nakup garsonjere
7. Lipič Judita	90	300.000	nakup 2 1/2 s. stan.
8. Blagotinšek Tatjana	55	100.000	nakup 1 s. stan.
9. Žličar Ana	47	250.000	premost. posojilo za plačilo lastne udel.
Meta Batič
Kako bomo v srednjeročni prihodnosti kupovali stanovanja
Tisti, ki ste v zadnjih letih kupovali stanovanje, ste se srečevali z vrsto problemov, od katerih je bil najhujši ta, da niste mogli nikjer dobiti pogodbe za nakup. Celo denar v velikih količinah je bilo lažje spraviti skupaj kot najti zvezo, ki bi pomagala zagotoviti primerno pogodbo. Zdaj že lahko trdimo, da sistem ni bil dober, če že ne zgrešen. Zato so se stanovanjske skupnosti v Ljubljani skupaj s pooblaščenim prodajalcem Staninvestom dogovorile, da je treba zgrešeni prodaji stopiti na prste. Botrovalo je seveda tudi vsestransko pomanjkanje denarja in neurejeni dohodkovni odnosi med izvajalci stanovanjske politike in gradbeniki.
Za edino možno varianto zidave stanovanj se je izkazala ta, da investitorji (delovne organizacije, stanovanjske skupnosti, posamezniki) že pred za-
četkom gradnje zagotovijo vsa potrebna sredstva. To se pravi, če delovna organizacija kupuje stanovanje, mora pred začetkom gradnje objekta vložiti
celotno kupnino v banko. Ce kupuje stanovanje posameznik, mora imeti ob začetku gradnje nakazana vsa posojila in lastna sredstva na račun izvajalca gradnje.
Rodil se je nov sistem, ki mu pravijo investitorski sistem. V kratkem bo izšel, z natančnimi navodili za uporabo vred, v Ljubljanskem Dnevniku. Da se bomo enakopravno lahko vključili vanj, ali po domače povedano, da bo lahko kdo od naših ljudi kupil kakšno stanovanje, pa bomo morali storiti še marsikaj. Predvsem bo konec tega, da si danes izmislimo stanovanje, jutri zahtevamo posojilo, malo pojokamo in udarimo s petjo po mizi in če povrhu tega še razpolagamo z dobrim »stricem«, ki nam organizira kupno pogodbo, se že selimo v novo stanovanje. Potrebovali bomo dolgoročne načrte, ki nam jih do sedaj ni nikoli uspelo narediti, ker pač nismo bili vajieni misliti vnaprej, pa tudi potrebno skoraj ni bilo.
Torej nov, investitorski sistem prodaje stanovanj, nalaga delovnim organizacijam obsežne in pomembne naloge. Vse vključevanje v gradnjo stanovanj organizira celo Stanin-vest, vse dokumentirane podatke pa zbirajo in preverjajo ter posredujejo naprej delovne organizacije. Delovna organizacija ne naredi samo seznama pri-čakovaloev stanovanj, ampak mora tudi zagotoviti sredstva (za družbena stanovanja) in posojila (za individualne kupoe), pa še preveriti, s kakšnimi in kolikšnimi sredstvi razpolaga kandidat za nakup stanovanj. Dogovarjati se mora z delovnimi organizacijami zakoncev svojih delavcev, preverjati stanovanjske razmere prosilcev.
Da bomo kolikor toliko pripravljeni na natečaj Staninve-ta, moramo izdelati seznam vseh pričakoval cev stanovanj v naslednjih 5 letih. Zato prosim vse delavce, ki bodo do leta 1985 reševali svoj stanovanjski problem, da izpolnijo vprašalnik. Na podlagi tako dobljenih podatkov bomo planirali našo stanovanjsko politiko in jo brezkompromisno tudi izvajali. To pomemi, da se tisti, ki sedaj ne bo javil svojih potreb, v naslednjih letih ne bo mogel vključiti. Prosim, da izpolnijo vprašalnik samo tisti delavci, ki so že sklenili pogodbo o namenskem varčevanju pri LB. To j e namreč prvi pogoj za vsakršno obliko reševanja stanovanjskega problema. Kdor do danes ni začel namensko varčevati, se ne more vključiti v nakup stanovanja do leta 1985, prav tako pa ne bo mogel koristiti posojil za druge namene.
Meta Batič
VPRAŠALNIK
za delavce, ki bodo v obdobju 1982—1985 reševali svoj stanovanjski problem
A. Splošni podatki
1.	Ime in priimek...................................... rojen ...........................
stanujoč .............................................................................
2.	Naziv delovnega mesta ............................................... v organizacijski
enoti ................................, TOZD..........................................,
telefonska številka ....................
3.	Število družinskih članov: ............ (zakonec)
............... (otrok)
............... (otrok)
............... (otrok)
4.	Naslov delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec
B. Podatki o dosedanjem stanju (ustrezno obkroži)
—	sem imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju velikosti ........m2 oz. je
imetnik zakonec,
—	sem lastnik stanovanja s stanovanjsko površino .......m2,
—	sem lastnik stanovanjske hiše oz. je lastnik zakonec,
—	stanujem pri starših,
—	sem podnajemnik.
C. Stanovanjski problem bom reševal v letu:
—	1982	— 1983	— 1984	— 1985
C. Stanovanjski problem želim rešiti na enega od naslednjih načinov (ustrezno obkrožiti):
—	nakup stanovanja v etažni lastnini
—	pridobitev najemnega stanovanja
—	gradnja stanovanjske hiše
—	adaptacija stanovanja ali stanovanjske hiše
—	stanovanje bo dobil zakonec v svoji delovni organizaciji
D. Pripombe

prišli ► ◄ odšli
DSSS
Odšli:
5.	3. 1982 SKEČ Slavko 31. 3. 1982 PETERLIN Marko
TOZD TRGOVINA, n. sub. o. Odšli:
14. 3. 1982 NOVAK Stanislav
6.	3. 1982 STRAŽAR Boris 31. 3. 1982 JAPELJ Antan 31. 3. 1982 SABIC Satko
TOZD SERVISI, n. sub. o. Prišli:
17. 3. 1982 OVNIK Vinko 22. 3. 1982 LOVŠIN Stanislav
Odšli:
5. 3. 1982 KOVAČEVIČ Ranko 26. 3. 1982 RUTAR Branko 31. 3. 1982 ARHAR Aleksander 31. 3. 1982 KRAJNC Dušan
TOZD ZASTOPSTVA, n. sub. o. Odšli:
16. 3. 1982 Maljdič Maks 21. 3. 1982 OSMANOVIC Kemal
28. 3. 1982 MARN Marko 31. 3. 1982 LOBE Mojca
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
(Nadaljevanje s 5. strani)
člena zakona o delovnih razmerjih). Delavec sklene v takem primeru delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji brez oglasa ali javnega razpisa (3. odstavek 47. člena ZDR). Z dnem, ko da pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni splošni akti, ki urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter statut, in da jih sprejema, mu preneha delovno razmerje z delavci temeljne organizacije, v kateri je dotlej delal (2. odstavek 214. člena ZZD).
Ce delavec odkloni delo in noče delati na ponudenem delovnem mestu (3. točka 211. člena ZZD), čeprav to ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim, z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, mu preneha delovno razmerje. Taka ponudba pa ni ustrezna, če se mu le ponudi možnost, da kandidira na prosta dela in naloge po oglasu ali razpisu. Druga temeljna ali delovna organizacija bo šele opravila izbiro med kandidati, zato ne more
biti govora, da mu je bilo že ponujeno drugo delo oziroma delovno mesto. Delavec ne more ostati v negotovosti glede izbire, saj ni nujno, da je prav on izbran, zato mora temeljna organizacija poskrbeti za razporeditev v drugo temeljno ali delovno organizacijo, s katero se je o sprejemu delavca predhodno sporazumela, če to ni že predvideno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno ali sestavljeno organizacijo združenega dela.
(Sklep Sodišča združenega dela SR Slovenije, Sp 271/80 z dne 6. marca 1980)
DELOVNA RAZMERJA RAZPOREDITEV NA DELO IZ ENEGA KRAJA V DRUGI KRAJ
Zaradi prenehanja predstavništva temeljne organizacije trgovinske dejavnosti v Ljubljani, je bil delavec razporejen na delo v Beograd. Sodišče združenega dela na prvi stopnji je tako odločitev samoupravnih organov razveljavilo, ker je bi-
Sklepi disciplinske komisije
Skupna disciplinska komisija v sestavi: Boris Kačar, tozd Trgovina (predsednik), Ivan Galič, tozd Zastopstva, Jože Žunar, DSSS, Rajko Trunk, tozd Servisi, Franc Debeves (zunanji sodelavec), je ob pravni pomoči vodje pravne službe Darka Jeršeta na svoji seji dne 11.3. 1982 izrekla naslednje ukrepe:
Branku Rutarju, skupinovodji avtopralnice na Celovški 228: prenehanje delovnega razmerja zaradi priiastitve izkupička od pranja vozil, neupravičene uporabe denarja iz blagajne in neupravičenega izostanka z dela.
Stanetu Novaku, prodajalcu v tozdu Trgovina: javni opomin, ker je zavrnil sodelovanje na izpitih učencev v gospodarstvu, čeprav je bil za to usposobljen.
Draganu Šilerju, vodji blagovne enote tozda Zastopstva v predstavništvu v Beogradu: javni opomin, ker je dovolil izdajo rezervnih delov iz konsignacije pogodbenemu serviserju brez zagotovitve plačila.
Satku Šabiču, prodajalcu v tozdu Trgovina: prenehanje delovnega razmerja pogojno odloženo za dobo enega leta, ker je odklonil izvršitev delovne naloge, potrebne za nemoten potek delovnega procesa. Opomba: še pred pravnomočnostjo sklepa je odgovornemu delavcu sporazumno prenehalo delovno razmerje.
Enega delavca je disciplinska komisija oprostila odgovornosti za kršitev delovnih obveznosti.
lo kršeno določilo čl. 46/1 Zakona o delovnih razmerjih. Po pritožbi temeljne organizacije je sodišče združenega dela Slovenije na drugi stopnji odločilo, da trgovinska dejavnost ni take narave, da bi se opravljala pretežno izven sedeža, kot dejavnosti, ki so primeroma naštete v čl. 46/11 Zakona o delovnih razmerjih, in sicer: promet in zveze, gradbeništvo, montažna dela. Zato pritožbi sodišče ni ugodilo. Hkrati pa je odločilo, da je nasprotno stranka dolžna delavcu najti delo v svoji temeljni organizaciji v Ljubljani ali pa v drugi temeljni organizaciji iste ali druge delovne organizacije. Dio-kler pa ustreznega dela ne najde, je delavec še vedno v delovnem razmerju pri temeljni organizaciji z vsemi pravicami iz dela.
(Odločba sodišča združenega dela SRS št. Sp. 85/80)
Pripravil: Darko Jerše

PREBERITE
DVAKRAT
Poštovani tovariš Obrč! Ovih dana sam vas na- p ^ zvao telefonom poslije- ^ ^ podne j er mi je hitno bilo | | potrebno staklo za zad- | ^ nju desnu stop lampu ko- ^ ^ ju mi je netko na parki- / (j ralištu ukrao. Vas ni je J ^ bilo, več se je javio jedan ^ | vaš namještenik (Fran ^ f, Vintar, op. ur.). Nakon | ^ što sam mu objasnio šta ^ ^ trebam, obečao mi je po- ! | slati staklo pouzečem. Taj | | razgovor voden je oko 18 | ^ sati. Drugog dana več ^ ^ oko 9 sati pri j e podne (j \ pozvonio je poštar i do- ^ | nio paket sa staklom. Ne- | | mam riječi kojima bi vam | ^ opisao radostno iznena- * denje na tako braoj uslu- ^ | zi vašeg oovjeka, kojeg i | | ne poznam.
| Najljepše vas molim da | | mu u moje ime zahvalite ^ ž na ljubaznosti i na uslu- Ž
I *■	I
< Nadam se, da ču još ^ (j imati prilike navratiti u | | Ljubljanu i osobno se za- | | hvaliti vama i vašem J ^ namještoniku i da, ako ne | ^ ništa drugo, barem da J ^ kao istinski prijatelji po- ; | pijemo po čašu piva.
^ Zahvaljujuči još jednom ^
“I
^ pozdravljam vas i vašeg
vrijednog prodavača. ž
S poštovanjem
Josip Šaban , Ljubičičeva 11 | Zagreb
^XVN>>XXXXVXXXX\>NXSXV>N>^W'CSXSXVVVV\VV%NNWV