I.TSTEK Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. Carska krona. Poletaega dne leta 880. sta stala pred cesarskb palaSo v Carigradu dva mladepica, oblefiena po Segi deželnih imenitnikov. Prvi je bil visokorastle postave s plemenito resnostjo na olikaiiili poteza,li, drugi pa je bil sfeoro za gjavo manjši in niS manj lepe postave; njegov obraz je izražal premetenost. Oči obeh so počivale z ob&udovanjem na krasni marmorni skupini, ki je predstavljala bika, Katerega je popadel lev za rog. Manjši mladenič je vpjašajoSe pogledal tovari- Ła. ; i .,No, Simeon", je dejal, ,,ni li to veličastno delo grŠIce umetnosti ? Kaj bi ti dal, da imaš to v svoji domovini ?" Ponosen smehljaj je zaigral okrog usteri tovariša*. Bleščečih' oŁi se je obrnil k vprašadcu in rekel: JSTiČesar bi ne dal, Kaj bi pa ti storil, aKo pridem jaz nek"ega d'no v Bizaac in si vzameni to marmbrno skupinb?" VpraŠataje ]& bsupnilb tovariša, Tiiio in strmeCe je gledal prijatelja, potem pa se je glasnb zaamejal, ,,Simeon, ti si malo predrzea", je vsklfltnil, ,,,ali pa si aaajač!" ,,Niti prvo, jiiti drugo", je lotfvrnil mirnoSimeon. ,,Pred takšnim bčitanjem me brani že izbbrazba, kojo sem si pridobil v tem raestu. Branita me tudi resnoat in .vrlost mojih1 učiteljev. Vzigoja mojega duflia je varna pred norostmi in sanjarijami. Ali nisem 2e pol Grka? Dokaz^ koliko zaaaja sem si pnidbbil, kojega podajejo uSenjaki v tvoji dombvini svojim učenciem." ,,A jaz vJdjub temu vatrajam pri tem, da si sanjaS", je odgovoril tovariS s krepkim ip trdnim glasom. ,,,ln jaz kljub temu vstrajam pri tem", je govoril Simeon s avečano resnobo n,a obrazu, ,,da bode ta marmorna skupina dobila. najbrž drugo stojišče." Leon se je kratko in ziasmeMjivo naamehnil. ,,Ti bi nazadnje Še celo racl predstavljal leva?" je pripomnil skoro z razžaljenim aaglasom. )vDa, in ti ae mibraš zadovoljiti z bikovimi rogmi", je odvrail Simeon s ponosnim smehljajem na fino zacrtanih ustnah. nDobro tedaj, pbtem te bodo nasadili rogovi in vrgli v zralč", je odgovoril Leon, na kojega čelu ae je prikazal zmagoslavai sijaj. Mialil je, da je s tem odgovorom porazlil prijatelja, lqar mu je vzbujalo sladkb fiustvb, kiajti že večkrat je moral čutiti Simeonovo premoč, posebjno pred uSitelji, kjer ae je šlo za bistrost duha v pripravljenein govoru po praviliK, ki jih. zaJiteva razum.. Sinieoa je navidezno pokiazal, kot bi ga bdgo vor prijatelja porazil. Zaaukal je razgovor na drug predmet, ia zapustila sta marmorno skupino in ceaarsko palačo. Po tem razgovoru so pretekli dnevi, tedai in meseci, MladeaiB Leoa je sedel na preatblu vzhodno. rimskega cesarstva, a njegov prijatelj Simeon je postal kinez Bolgartov. Kolikokrat sta se pa6 spomiaiala pogovora pred ceaarsko palaCo? Posebao najgnenje kneza Simeona do grSke omike, grške umetnosti ia zaaaosti, je bilo takb uko~ reainjeno, da ga ni zapustilo tudi kot vladai-ja Bolgarov. Gojil je jeziK Homerja, najveS]ega grškega pripovednega pesnika, na avoj&m dvbru v Preslavi z L stb gorecnostjo, s Katerb je gojil kot učenec v Carigratfu kaimior ga je rano poslal njegov o6e, da, bi si izbbrazil krasne darove diitfa. A Simebn, kbjega ao primerjali sovrstniki z ucenim Kraljem Ptolomejem v Egiptu, je ^endar preveS Ijubil domovino, ida bi se popolnoraa udal grškemu uplivu, Rabil je grški duh, kot siredatvo, s katerim bi svoje neomjkano ljudstvb pbvzdignil na yišjb atbpiiijb omike; posluževal se je bizantinske omike, da bi pripravil Bolgare za velikansko nalogo, za. kbje izivršitev je smatral aebe in nje sposobnim. Uleeni aiožje, Ičoje je bdlikoval s svojo naklonjenostjb, so prestavili različna grška dela na bolgarski jezik, Udeleževal se je sani z živahno gorefiaostjb vzvišene izobr.aževalne naloge s tem, da je prestavil zbirko iz razlag sv. Janeza Zlatbusta v ata. ro-bblgaraki jezik in jo aaslbvil: ,,Zlata reka", Sveti mozje so prbpbvedbvali in uSili v njegovi deželi ter si prizadevali, z ustana.vljanjem Sol vzgbjiti in izbbi-aziti bblgarsko mladiuo, Stolico v Preslavi je okrasil Simeoa z vsemi lepbtami grSke nmetnbsti taKo, da so se vai potovaici in obiakovalci mesta, ki je že sanio bb sebi vzbujalb po. zornost radi precejšnjega bbsega, zelo Sudili, kakor hitro ao se bližali palači Simebnovi. Nek starbbolgar. aki pisatelj slika z navdnšenimi besedami stolico velikega kneza in pbpisaje, kako ao okrašene stenepalaCe s slikarijami, zlatom iri srebinbm; spominja ae tudi krasnili cerkev, ki so se tedaj nahajale v Preslavi. Daadanes aaveda piše veter razi balkansKe planjave 5ez opustošene razvaline obzidja, ki je edinb ae preostalo od krasote carskega gradu. Je li kedaj kaez Simeon pomislil na mogoSnost, da od vse krasote, ki ga je obdajala, in veličine nje. gove dežele, ne bode riekega d'ne niCesa,r vec? Oa, ki je gojil tako drzne misli in liotel premestiti aredišče svbje oblasti v sam Carigrad? Nekega dne je sedel mogo^ni vladar v svojem ponosnem kraljevem pbslopju, na prestolu, opremljenem z zaafci svojega dbstoja,nstva, Po grški šegi je bila obšita njegova obleka z biaeri. Na vratu se mu je bliščala zlata verižioa iz pbvcev, a zlate z-apestnice so m.u kra^ile roke; sloiatni pas mu je ovijal ledje in zlat meS je visel ob njegovi levici. Ob atrani so sedeli njegovi plemeniti svetovalci, boljari, istbtako v blešSečiii bblažilih, z zlatimi verižicami, zapestnicajni in pasovi. Bila je ura, v kateri je flovolil Jčjiez tudi najmanjgemu svojemu služabnilcu dostop, 2e ga je prisilila kakšna resna zadeva, isKati pomoči pri vladarju. Zašumelo je zagriajalo, ki je tvbrilo vhod v dvorano. Visokorastel mož ]e vstopil in ae bližal z vsemi anaki dolžnega spoStovajija prestolu vladarja, ki je opazoval prišleca od pog do glave* Zdelo ae je, da opazaije z gotovim dopadajenjem prišlečevo lepo bradb, ki ae je valbvila globbj&» Bez pas, ki je bklepal s kožuhbvino obšito in z vrvicami zapeto auknjo. ,,Kdo si?" vpraga Simeon moža. ,,Cez vse bdligai, preslavni k'nez", začel je tujec, ,,sin seiin tvojega ljudstva. Pišem se Ivan Radoslav in sem trgDvec v Solunu." ,,V Solunu?" je ponovil Simebn, ,,Tn ti prideŠ k meni? Kaj hoSeš od' mene, Ivan RaxJbslav?" ,,Pbslušaj me, 6ez vse odliSni in preslavni gospod, Ti veš, da se Bolgari odlikTjjejb Jcjot trgovci v glavnem mestu grSKe dežele in da pridejo vsi pridelki ria ob«li straneji Dbnave ležeftiK dežel v promet s pomoSjo podjetnih1 in trgbvskb iztobraženih I3olgarbv. Dosedaj se je naliajala trgovsKa pravica za Bolgarijo v rokah bolgairskili. trgovcev v Carigrachi." ,,Pibsedaj?" je prekiail Simeoa porogevalca. ,,So se li predrznili oškbdovati bolgarske trgovce?" ,,p;a, Sez vse mogoSai knez", odvrnil je trgoveo, ,,Gr&ki Kupci so nas zavidali radi trgtovsKe pre'dpravice in sklenili ao, potigrfiti naa iz glavnega mesta^ Obrnili so se na evnulia Muzika, ki je ljubljenec cesarskje milosti deležaega Cavce. Muzikbs je dbsegel, Mar so želeli njegovi prijatelji. Ceaarsko povelie je prisililo bolgarske trgovoe, izseliti se v Solun. Tamkaj pa nas stiskajo z yiaok'b cajrino in davKbm tak|o, da je na§a poguba neizogibna, ako nam ti, najmogbčnejši gbspbd, ne pomaga.š s teta, Ha vložiš za nas na cesarskem dvoru priziv." Knez Simeon je poslugal z bliskiovitimi pogledi, na k"ar se je obrnil do svojiii zvestih svetovalcev in jim dejal: ,,Kaj se vam zdi, kaj je treba storiti ?" Boljari so izrazili svbja miienja,; vaaič je podpiral prbšoijo trgovca iz Soluna. Eden izmed svetovalcev je pristavil z odloCnim glasom: uAk'b se bode Leoa branil, storiti onim mbžem pravico, koji so me'ao našega mesa ia kri naSe krvi, pbtem ga moramb spomniti Krujnovih časov." Knez Siraebn je gbvoru pbhvalno kimal, in ko je Boljar konSal, je vsKliknil knez: ,,.Potem bode prijel lev bika za rogie in mu zasadil tace v meso." Nato se je bbrnil na trgovca, rekoč: ,,Vrni se, Ivan Raidbslav, k svojim rbja^om in našim bratbm in pbvej jim, ka^ si aliSal. Niste stavili zastonj svojega zaupanja v mene." Z izrazom najiakrenejše zahvale je zapustil solunski trgbvec dvorano bolgarskiega vladarja. Se istega dne je poslal Simeon piamo v Carigrad in vložil priziv v prid stiskanih bolgairskih trgovcev. Simeon je vnaprej uganil, tak&en bode odgovor Leonlov, kajti pbznal je nečimuirnost svojega nekdanjega prijatelja, ki se je jako rad imenoval ^modro.slovca na prestolu", Ravno to neSimurnost pa je Simebn nalaSč rajiil a tem, da je v piamu poaebno povdarjal, da je nečastno za prajvega modroslbvca, ako pbstavi na meatb pravice krivicb; krivično pa je ravnanje z dotiBnimi bolgarskimi trgovci, Leon je odgovoril kratkio, tbda jasnb: odloSno je zavnjil ymešavaaje bolgar-skbga kpeza v svoje zadeve, In ravno to je liotel Šimeori. Hitro je se odločil in napovedal cesarju Leonu vojsko ter urno prodiral v Macedonijo, Tu se rau je postavil v bran grški vojsfcovodja Krinitea, a je tiiil občutpo tepen (893.). Leon je Koval krvavo povrafeilo. Poslal je svojega \t>jskbvodjo Niketb k divjim Majdjarom ali ,,,Tnrkom", kakor ao jih tedaj imenovali, in je pridbbil njih! kneae Arpada in Kurz^ana za zvezo proti Bolgarom. Madjari sb prekbračili Donaivb ia pustošili Bolgarijo, med tem ko se je Siraebn vojskoval proti Grkom. Zastonj jim je Ji,itel Simeori nasproti; bil je premagjan od rbpa.rskih krdel in jim mbral celb prepustiti glavno mesto, ki so ga oropali. Sedaj je hotel Simeon akleniti z Leonom mir. Vendar m,u je poprej pisal, da bode Se-le potem po<L piaal mirbvno pogbdbb, k'b mu bo oeaar poslal nazaj vae vjete Bolgare. Leon Je ugocldl tej zlalitevi. Vendar je trdil Simeon, da; je ce&ar še obdržal nekaj Bolgah rbv v ujctaištvn. Leon se je 6util radi tega ofiitanja; zelo razžailjienega iti vbjslča je ixa novo izbrujftnila.. T;akbj v prvi bitki pri Bolgarbfigbs-u, med Carigradbm in Odrinoim, so doživeli Grki uniSujoČ poraz; njihoy vojskovoaja Teodozij je padel, kaikbr tudi večji del njegove vojske. Po tej zmagi je sklenil Silmeon, iztrebiti Madjare. Zdr.užil se je ž njihovimi zapriseženimi sbvražniki Pefeenegi, ld sb vdrli v Hkrajinb, Ko se je ravno naliajal glavni del Ogrov na nekem poKodu. Bolgarako-pečeneška vojska je pustošila madjarsko deželo, pobila moške prebivalce, ki so ostali doma v varstvo otrok iji žen in odgnala vae ostale v vjetništvo. Ko ab se Madjari vrnili domov od roparstega pbhoda in našli staro domovino pusto in bpiistoSlerio, sb jo zapnstili zbpet, da bi si uatanbvili novo, in nastanili so se proti zahodu v pbkrajini med Donavb la Tiso. Tako je bolgarsM knez Simeon' postal nek'ajc.b ustanovitelj danaSnje bgrske države. Njegov namen je bil aeveda, da bi popolnoma unicil Madjare. A ceprav ni tega 9oaegel, je bila ajegova dežela od zdaj zanaprej bbvarovana pred napadi roparakega naroda. (Dalje prihodniig.)