Poštnina plačana v gotovini.
  Leto XX. št. 30.           ...
Dolnja Lendava, 23. julija 1933.
   Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
  IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
                                 Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov : strana cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Ka goni denešnjo dobo ?
     Hüdi düh, düh sovraštva, düh razdiranja i needinstva, düh licemerstva i laži napunjavle denešnjo dobo, dobo 20. stoletja. Kak rjoveč oroslan hodi po našoj zemli i išče svoje žrtve. V najrazličnejših oblekaj i podobaj se vriva v živlenje človečanstva, da ga razjeda, zastrupla, razdrobi i vničavle.
     Povsedi ga vidimo na deli. Pod krinkov motnoga, plavoga človečanstva se bori v organiziranom framazonstvi i brezboštvi proti imeni i kralestvi Kristuša na zemli. Po Europi zmagonosno stopa skrit pod krinkov nekšega laži — narodnjaštva, da hujska narod proti narodi, da v nacionalističnoj zasleplenosti ne vidijo i čütijo, kak si grizejo v lastivno meso, kak si eden drügomi kopajo grobe narodovoga živlenja, ki zamore rasti i cvesti samo v jedinosti i vzajemnosti vseh. Na bližnjem izhodi kralüje v prostranoj hiži „Majke Rusije“, po šteroj divja v pošastnoj podobi bolševizma v peklenskovničüjočoj borbi proti vsemi, ka je bilo nekda drago i sveto vernoj ruskoj düši i postavla spomenike sebi i izdajalci Iškarioti. Na dalnom izhodi, tam v Aziji se zdigavle v oboroženoj sili japonskoga militarizma proti 400 milijonskomi kitajskomi narodi i tlači z železnov pesnicov angleškoga imperializma vvstajajočo Indijo, domovino najvekšega sodobnoga človeka Gandija, nazaj v verige robstva. Po zapadnom amerikanskom sveti se odeva v obleč mrzloga, brezsrčnoga materializma i mamonizma, po šterom se
rodi i neti skrita i odkrita svaja med državami zavolo izkoriščanja petrolejskih vretin ali spodobnih kapitalističnih podjetij.
     Pa ne gradi samo na pozorišči mednarodnoga i meddržavnoga živlenja svojo razdiralno moč te temni düh luciferskoga sovraštva. Globoko posega tüdi v telo narodnoga i državnoga živlenja. V iskoriščanji gospodarskih neprilik i po njih povzročenoga siromaštva velkih delov delavnoga lüdstva seja i neti razredni boj
po židovskih agentaj i tak pripravla pogübo celotnoga narodnoga i mednarodnoga gospodarstva. V državnom živlenji se skriva za različne strankarske programe i pokrete i spreminja nekda močne i zdrave države v taborišča skrite državlanske bojne. S svojov razdiralnov močjov posega v vse oblike drüžabnoga živlenja notri do slednje odločilne celice, v drüžino, da po sebičnosti kratkovidnih očov i mater v klici zagifta i vniči narodovo rast i bodočnost.
Hrvatska omladina pri sv. Oči.
      Julija 11. je sprejeo sv. Oča hrvatsko omladino, ki je pod vodstvom
dr. Šariča sarajevskoga eršeka priromela v Rim. Romarje so najprle izročili sv. Oči sledeče dare : sliko Jurkič Gabriela, štera predstavla gore bosanske, srebrne žlice za kavo, cuker z rokov izdelano, bosansko kupico potem v krasnoj vezavi živlenjepis pokojnoga dr. Ivana Merza, zgleda hrvatske mladine. Najprle je mladina spopevala : „ Zdravo Djevo, svih milosti puna“ (Pozdravlena Devica, vseh milosti puna) Po odpevanji pesmi je sv. Oča držao sledeči govor omladini:
      predragi sinovje i hčerke, častiti bratje v apoštolskom deli i posli“. Vaše prekrasno popevanje mi je prineslo na pamet Vašo domovino pa vam i nam vse drago, vaše hiše i domovi, štere smo malo prle pogledali na vašem lepom dari, na izročenoj umetniškoj sliki, štera predstavla deo vaše domovine. Ali za nas je šče lepši dar vaša navzočnost i vaš obisk, šteri nam, glejte, tak glasno i jasno govori, da mamo pred sebov dobre sine i hčeri, šteri so prišli, da obiščejo svojega sküpnoga očo, da zadobijo njegov očinski blagoslov.
Sem prihajate nemarajoč na vse poteškoče i trüde potüvanja, v očigled
neprilikam i nevolam, štere vednako tiščijo celo človečanstvo, da Vidite svojega sküpnoga Očo i svojo sküpno mater, Rimsko cerkev. Sem prihajate, da obogatite svoje düše s sadovi toga svetoga jubilejnoga leta pod vodstvom vaših püšpekov i mnogobrojno Zastopanih dühovnikov, ki vas v vseh prilikaj i neprilikaj vašega živlenja z brigo v vodijo k rešenji, gda se trüdijo, da v vaših srcaj občuvajo vero vaših očakov. Prihajate k nam zastopajoč vse stališe vaše i naše mladine, okrašene z imenom i znakom svetoga Križa, štera nam je predala po vašem voditeli tu navzočem nadškofi mons Šariči, tak lepo pismo, puno dobrih i plemenitih sklepov, štere so v nas zbüdile, gda smo je prečteli, živo želo, da vas vidimo, da vas obatrivamo i za nadalno vödržanje, v dobrom okrepimo pa da vas blagoslovimo. Obečavate nam živo i stanovitno vero pa posebno gorečnost v krščanskom apoštolstvi. V vašoj rečenici smo čteli reči : žrtev i apoštolstvo, to je, da ste bili dozdaj pripravleni i da bodete i odsehmao pripravleni doprinesti vsako žrtev (vsaki odpor), štero zahteva verno spunjavanje krščanskih dužnosti, da želete slüžiti Križi, ž njim se pohvaliti, i pod
2
NOVINE
23. julija 1933.
njim se boriti po navukaj z križa danih, živeti i vmreti. K tem Vašim sklepom vam mi dodamo samo svojo vročo i najiskrenejšo želo, da zdržite stanovitno na toj poti i da nikdar ne odstopite, dokeč srečno ne dosegnete cio svojega živlenja v večnosti.
      Obečavlete nam, da bodete radi nasledüvali istine Apoštolskoga Tolmača, štere zvirajo iz zveličavnoga znaka svetoga Križa. I gledajte, mi vam taki ponüdimo edno takšo istino, i ta je, da ví kak pravi nasledniki Zveličitelovoga križa, v celom svojem živlenji, v obilnoj meri obračate sebi na hasek po svetom Križi spravlene sadove i da si neprestano prizadevate : rešiti se od greha i biti pa živeti vsikdar v milošči božoj. Da pa vi to zaistino včinite, nam vaš obisk v Rimi v tom svetom jubilejnom leti da jamstvo, da pred predstavnikom celoga sveta pobožno obiščite njegova sveta mesta z mantrniškov krvjov napojena i da zadobite v kem obilnejšoj meri sadove toga zvünrednoga svetoga Jubileja.
      Radi premišlavajte te dare ! Da vam i vsem drügim pomoremo v tom premišlavanji, zebrali smo za znak toga zvünrednoga svetoga leta Križ i za sveto geslo to vam dobro znano zdihavanje : „Pozdravleni sveti Križ, jedino naše vüpanje“, i ono drügo : „Molimo te, Kristuš i blagoslávlamo te, ar si po svojem svetom Križi odküpo svet“.
      Posebni sad toga svetoga leta pa naj vam bode tisti, šteroga je sam Zveličiteo naznano z etimi rečmi : „Ego veni, utvitam habeant et abundantius habeant“ — „Jaz sam prišo, da Žitek majo i da ga v obilnosti majo“ (Jan. 10.—10). Prizadevajte si, da te vsikdar meli to polnost živlenja, štera neje nikaj drügo, kak pravično krščansko živlenje i to je pa pali vsebina Zveličitelovoga odküplenja na Križi. To i takše živlenje je živlenje vere, neomahlivoga vüpanja i delavne krščanske lübavi, iz štere stojijo i ostale krščanske kreposti kak najvernejše njihove sprevajalke. Lepšega sklepa od toga nega, zato ga dnes. Že vsem mladinskim ognjom svojega srca ponovno i ponovno obnovite, da vam vaše nadalno živlenje den za dnevom bode lepše i büjnejše. Poznano nam je vaše dozdajšnje prizadevanje, ali tü ne smete obstati, nego morate vsikdar pred očmi meti eto : Sempre meglio, sem prepiu ! vsikdar bole, vsikdar več! Bodite s svojim živlenjom pravi apoštolje Križa i njegova sveta vola se bo spunila pa se bo iz njegovoga presvetoga Srca zlejala po vaših düšaj obilnost njegovoga svetoga blagoslova. Zameknjeni v to božansko prikazen i mi vam dragevole podelimo svoj sveti blagoslov, vsem i vsakomi posamičnomi od vas, za vse ono i za vsakoga onoga, zakoj i za koga želete, da bode od nas blagoslovim Blagoslavlamo celo vašo
drago domovino i znajoči dobro, kama letijo te čas vaše misli, radi blagoslavlamo vaše familije, hiše, domove, Vašo deco, vaše brate, sestre i roditele, vse betežne i nevolne, ki vsi majo pravico do našega blagoslova. Blagoslavlamo celi vaš narod, vaše dühovništvo, da je stanovitno v svojem apoštolskom deli v upodablanji Kristušovoga živ-
lenja vu vas, vaše püšpeke i celo njihovo čredo. Naj vas sprevaja naš blagoslov ne samo za to vaše kratke prebivanje tü v Rimi, ne samo na vašoj povrnitvi v drago vam domovino, nego skoz celo živlenje“.
      Po teh lepih rečaj je hrvatska omladina z navdüšenim srcom zapüstila papovo palačo i večno mesto Rim.
Domača i svetovna politika.
       Borba je odločena.
      V zadnjih mesecaj diktature v v našoj sosidi Austriji so se zmerom bole oglašali glasi, da Dollfusova vlada ne bode kos hitlerjanskomi pokreti i Austriji. Bili so takši glasi upravičeni, ar so se ne samo v landbundovih vrstaj, liki celo med krščanskimi socialisti najšli omahlivci i zagovorniki zveze strank z narodnimi socialisti. Dogodki zadnjih tjednov pa so razgnali slednji dvom o zmagi kanclera Dollfusa, sina kmečkih starišov, nad avstrijskimi hitlerjanci.
      Zločinski atentati hitlerjancov v Beči, Salcburgi Gradci i Inomosti so velkoj večini austrijskoga naroda odpoli oči da nede hitlerjanske Austrije. Gda je vlada pred večimi tjedni izgnala hitlerjanskoga voditela Habichta, zaprla vse voditele nar. socialistov i končno razpüstila njihove napadalne čete i prepovedala nošenje znakov i zdaj že tüdi razpüstila stranko samo, je najšla v državi velko pritrdilo.
      Dnes je austrijsko javno mišlenje na strani Dollfusove vlade. K tomi je pripomoglo tüdi brezobzirno i grdo pregajanje katoličanov v Nemčiji. Krutost, s šterov so hitlerjanci razgnali katoličanski kongres (spravišče) v Müncheni, preprečili pontifikalno mešo nemškoga kardinala, i vmorili 

       katoličanskoga dühovnika, bitje inozemski udeležencov na zborovanji, zmerom ostrejše nastopanje Adolfa Hitlera proti članom katoličanske nemške stranke i na zadnje razpüst centruma — vse to je pripelalo Dollfusa k tomi stopanji.
      Petnajst jezero lüdi je mogočno pritrjavalo kancleri o priliki zborovanje v Linci gda je povedao : Adolfa Hitlera se ne bojimo ! Monakovo kaže, da so to navadni zločinci i anarhisti. Roko vkrej od Austrije ! Vsa država s svojov vladov, uradništvom, vojskov, policijov, orozništvom je pripravlena braniti svojo domovino do zadnje kaplice krvi.
       Borba za Avstrijo je odločena ! Začnola se je drüga stopnja razvoja : ureditev države v notrašnjoj politiki i zvünešnjoj politiki. Pitanje notrašnje ureditve je zadosta težko i bi znalo pripelati do nejedinosti posebno z landbrudarskimi člani vlade. Ne zagvišno, če pritegne Dollfus v sodelüvanje so-
cialdemokrate, ki so svoje pogoje za vstopo v vlado jako znižali i od daleč so ne več tak borbeni kak so bili prle.
      Ešče bole težko bi znalo postati pitanje ureditve odnošajov na zvünaj do sosidnih držav. Mussolini ma za Austrijo pripravlen svoj načrt. Mala zveza (antanta) se tomi načrti odločno protivi i žele ustanovitve gospodarske zveze srednjeevropskih držav i politično samostojnost Austrije. Vüpanje obstoji, da bo vlada tüdi v pogledi zvünešnje politike Austrije ostala dosledna i da bo z dobrov politikov pripomogla k tomi, da se vrne Srednja Evropa v mirno, vsvarjajoče delo.
Nemci so zahtevali v Londoni Ukrajino.
      Na londonskoj konferenci je prečteo državni minister Hungenberg spomenico, v šteroj je povedao nemške težnje glede zboušanja narodnoga gospodarstva. V toj spomenici je zahtevao, naj se Nemčiji vrnejo afriške kolonije, če pa je to ne mogoče, pa njej naj dajo Ukrajino,
Nova meša v Črensovih.
   Žalna svečanost drügi den.
    Dnes tjeden je slüžo prvo sveto mešo č. g. Halas Daniel v Črensovcih. Od doma je vzeo slovo v njegovom imeni Zelko Ivan, bogoslovec, ki je bio ceremonar. Oči so se zarosile pri lepom govori, gda je omeno pokojno mater novomešnika, ki ne mogla dati blagoslova svojemi sini, gda se je podao, da prvikrat opravi nevtepeno daritev. Vnogo sveta se je zbralo v procesijo i sprevodilo novomešnika v cerkev, da slüži v njej sveto mešo, gde je krščen bio. Sestra Ana je nesla z sestrov Francov krasne šopke, znamenje dühovniške jakosti. Sam novomešnik je meo v rokaj Križ, — korone nesi je dao napraviti, — Križ, šteromi de v trplenji slüžo skoz celo živlenje. Križ kak i robačo pa štolo, lepi dragoceni dar, je novomešniki poklonila firmanska botrina, drüžina g. Lütar Štefana, šolskoga upravitela.
23. julija 1933.
NOVINE
3
Med procesijov so se spevale lepe cerkvene pesmi, ali je zaigrala godba. Za pitanje župnoga urada, da li sme biti godba, je višja cerkvena oblast odgovorila, da ma poti v cerkev, v cerkvi i z cerkvi domo sme biti, ne sme biti, pa na domi pri goščenji.
       Okoli oltara se je zbralo okoli treseti dühovnikov z bogoslovci vred, ki so zdrüžili svoje molitve z novomešnikovomi. Novomešnika je vodo pri svetoj meši oskrbnik fare g. Bakan
Štefan, predgao njemi je pa Klekl Jožef, vp, plebanoš. Predmet predge je bio : Dühovnik je Marijin sin. Kak je Oča zato poslao svojega Sina na svet, da si zbere za dovršitev rešenja sveta Marijo za mater i samo njo ma za svojo tolažnico, ravnotak naj bo dühovnik Marijin sin, svoje dühovno živlenje naj pri njej išče, po njej povekšavle i samo pri njej išče tolažbo. Jako se je dopadnola narodi pesem cerkvena i krasno se je glasila stara
naša pesem sprevajana od godbe na konci sv. meše „Marija nebeska kralica“. Pa ešče edno se je dopadnolo našemi narodi, gospodnomi Bogi pa ešče bole : vsi bogoslovci Slovenske krajine, ki jih je bilo prek deset, so bili v reverendi pri svetoj meši. Düh cerkve, düh Kristušov si tere pot med posvetnostjov i njegova zmaga je že blüzi. V pondelek se je pa vršila
genliva žalna svečanost. Novomešnik je opravo čarno sveto mešo za svojo pogojno mater. Med svetov mešov je novomešnik prečisto večino bogoslovcov, svoj rod i dosta drügih düš. Po meši je pa šla na stotine broječa krasna precesija na pokopališče, da novomešnik opravi na maternom grobi libero. Dva bogoslovca sta nesla venec, ki ga je novomešnik po konča noj liberi položo na križ na maternom grobi. Grob sam je predstavlao križ iz cvetečih rož, bio lepo okinčani i je gorelo več sveč na njem. Venec je bio zvünredno lepi i je na sredini noso zlatih kelih z belov hoštijov. Vse je bilo z rož narejeno. Glavačovomi Naciji častitati moramo za te lepi venec, pravo umetnost je vlejao v njega. Po opravlenih molitvaj za pokojne i za žalnov pesmijov, štero so spevali dijaki, se je procesijo podala na grob pokojnoga plebanoša,
Čačič Jožefa, verovučitela novomešniki, ki je z novov mešov Halas Danica šteo tüdi opraviti svojo srebrno mešo. Pri njegovom grobi je novomešnik glasno molo za njega, vse pokojne črensovske dühovnike i za vse pokojne verne düše. Po teh molitvaj se je precesija v istom redi, kak je prišla, vrnila nazaj v cerkev i se je potem razišla z blaženim osvedočenjom, ka je lepa katoličanska vera, kak je nad vse lepa prava Jezušova vera.
Slovenska Krajina.
      Bratonci. Pred 14 dnevi so se peški napotili v Soboto. Šli so v bolnico na operacijo i so jo préstali tak batrivno, da so se njim sami doktorje čüdivali. Za dober tjeden so bili palik doma. Zdravi ? Vsi smo mislili i tüdi oni sami so si ne dali gučati, da so betežni. V četrtek so jih beltinski g. kaplan sprevidili. Gda so odišli, so starček ne strpeli v hiži. Šli so na sunce v svoj zeleni ograd. Bili so zdravi, mladi i veseli.
      Zdaj so mrtvi. Horvatov Lujz, 76-letni starček spijo nevzdramno spánje. Preveč smo obteršeni z delom, da bi razmili, ka se je zgodilo. Čüjemo pesem zvonov, hodimo jih gledat i škropit. Zakoplemo jih. I té bomo vidili, kakša praznota je med nami. Té bomo prerazmili, ka so nam bili naš Lujz, štéri spijo na domačem cintori i gledajo proti svojoj lüblenoj vési. Naj počivlejo v méri.
      Zvedili smo, ka v Ovcepil vároši je puno takše mlade gospodé, štera nema pozvánjskoga svedočajnstva. To je, déndenešnji preveč nevarno. Lejko pride na dén i gospoda bo strašno kaštigana. Pa ne samo to. Mlade gospodičine, ki nosijo do pazdij duge rokave, znajo dobiti nezgrüntano nevaren manjiga-betek, šteri se skoro ne dá zvráčiti. Mi se vüpamo, ka mláda gospoda ovcepil-varoša sprevidi nevarnoščo, v štero se podávle i nasledüje našemi prijatelskomi tanači.
      Letošnja žetva je zavolo prevnogoga sprotolešnjega dežja žmetna. Silje je vleglo naskori kak je ocvelo i je ne moglo več stánoti. Kosci se nevolivajo, ka je preveč smečeno, brálje pa so ešče v vekšoj nevoli, kda morajo za kosci smečelino gor brati. Vidi se pa, ka vsakši dosta nakosi. Pravijo, ka je rod sregnje dober.
      Diamantna meša prezvišenoga g. nadškofa Dr. Jeglič B. Antona je 30 julija v Ljubljani. Ta sveta meša je zdrüžena z proslavov 1900 letnice križne smrti našega gospoda Jezuša Kristuša. Veliko romanje slovenskoga naroda je pri toj priliki tüdi na Brezje. Vsi ti ki ščejo romati ali samo v Ljubljano, ali pa tüdi na Brezje, naj se javijo na farofaj svojih, tam dobijo potrebna pojasnila. Na železnici je polovična i četertinska vožnja. Naj Slov. Krajina ne zaostane pri tom lepom jubileji.
      Črensovci. Na grob pokojnoga
plebanoša, Čačič Jožefa je postavlen lepi nagrobni spomenik iz marmora. Spomenik predstavla Kristuša, dobroga pastira. — Poslovio se je od nas novomešnik Törnar Anton i odišeo nazaj v salezijansko drüžbo, gde čaka na stalno namestitev.
      Popravek. V št. 26 z dne 25. junija 1933 na 3. strani v 3. stolpcu ste objavili pod naslovom : Motenja slüžbe bože : Tisto nedelo pred sokolskov prireditvov je meo nekši orkester v državnoj osn. šoli v Dolnji Lendavi svojo vajo. Okna so bila odpreta . . . i se je vaja vršila ravno med javnov slüžbov božov. — Z ozirom na to Vas prosimo, da v smislu čl. 26. zakona o tisku objavite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu sledeči Popravek: 1. ni res, da se je vršila vaja pri odprtih oknih, pač pa so, bila vsa okna zaprta ; 2. ni res, da se je vršila vaja ravno med javno službo božjo pač pa se je vršila po 11 uri; 3. orkester ni nekši orkester, nego je sokolski orkester, ki ima v smislu zakona pravico vaditi v šoli ob času, ko ni šolskega pouka.
                                                       Državna osnovna šola v D. Lendavi.
     Naši delavci.
     Dosta naših delavcov bi ešče rado prišlo v Francijo i si kaj prislüžilo. Pa kak se vidi se je naráčanje francuskih gospodarov za delavce omejilo na jako malo mero. Vsepovsèdi je zadosta delavcov, Francuski gospodarje pišejo pisma, v šterih nam naznanjajo, ka se tüdi pri njih čüti kriza. Poledelstvo nema več tistoga doneska kak ga je inda melo. Brezposelnost narášča. Že domače lüdstvo nemore dobiti dela záto je ne čüdno, či tüdi naših delavcov nemrejo zaposliti v takšem obsegi, kak so je pred letami.
     Potrebna je, ka si iščemo indri rešitve, če je v Francije nede več. Naši delcvci, ki nemajo ne krüha ne drügih živlenskih potreboč, morajo dobiti delo. Živeti morajo. Živi nedo šli v zemlo. Tisti, ki lejko kaj včinijo v zbolšanje našega lüdstva, naj ne držijo navzkriž roké. Takša brezbrižnost bi bila tüdi njim samim v prišestnosti v velko škodo.
                                         Dijaško polje.
  Kraj sreče in miru . . .
    V samoti je vzklilo že veliko visokih misli ter odločilnih dejanj. Ločen od hrupa in vrvenja sveta se človek lažje zbere in zamisli v svojo notranjost. V sveti tihoti in zbranosti odgovarja na vprašanja, ki so življensko odločilna. Odkod si ? Čemu živiš ? Kam greš ? Ali je to težko in resno življenje vredno življenja ? Kakšno naj bo moje razmerje do Onega, odkoder
4
NOVINE
23. julija 1933.
sem izšel? Kako naj živim, da bom zares srečen ? In ali je sploh kje prava sreča? — Sama vprašanja, ki zdaj bolj plaho trkajo, zdaj spet z neodoljivo silo bijejo na naše srce ter iščejo — zahtevajo rešitve. Srečen tisti, ki najde na vsa ta vprašanja pravi odgovor. Še srečnejši oni, kdor si izbere sredstev, ki mu pomagajo, da vstraja pri dobrih sklepih.
        Katoličani smo in posebno naša dolžnost je, da se utrdimo v vzvišenih resnicah naše vere in dobimo prave pojme o njej. Kajti tista hladnost, mrzlota do krščanstva izvira večinoma iz nepoznanja. Če hočemo pravilno soditi o kaki stvari, jo moramo natančno spoznati. Ravno tako je z religijo. Potrebno je pravo spoznanje.
        Zato bo priredilo Slov. kat. akad. društvo „Zavednost“ duhovne vaje za svoje člane, kakor je bilo povedano že v okrožnici. Začnejo se 25. julija (torek) zvečer. Končajo se v petek 28. zjutraj. Na duhovne vaje so vabljeni vsi člani ter dijaki treh višjih gimnazijskih razredov. Prosi se, da se zberejo ob 6h zvečer 25. julija v Martinišču.
        Z Bogom za narod !
   PREKOSNICE.
   Zdravnik pita betežnika : „Povejte mi Jožef, v noči lejko spite ?“ — „Strašno dobro spim“. „Pa ka ste ?“ „Prosim g. zdravnik jaz sam nočni stražar“.
                                                        *
   Edna dobroga srca gospa je svojoj slüžabnik sladoled prinesla. No Marica, je dober bio sladoled? — „Prosim lepo tak je mrzel bio in kisli, ka sam ga v krümplovo župo sipala“.
                                                        *
   Kohna je eden auto povozo. Schwarz ga v bolnišnici obišče, pa ga pita: „No Kohn, znaž že hoditi ?“ „Jaz zagvišno ne vem, ka je z menom i zdravnik mi je pravo, ka že lejko hodim, ádvokat mi je pa rekel, Bog Vari ka bi probao hoditi.“
VAŽNO!
VAŽNO!
                  ZA VSAKOGA,
ki si svoje zdravje želej nazaj popravili, da iskoristi priliko i obišče tü v bližini i to letos pali nikaj na novo pregrajeno i za stalno s toplov vodov pripravljeno Thormalno kopališče i i zdravilišče v Vuöčkovci obč. Sv. Martin. Proti reumi, trganji, nemarnosti, prehladi, kak tüdi še za v noge drüge zaostale bolesti je to zdravilišče na najbolšem glasi i že po vnogi uspehaj poznano tüdi zvün naše države.
    Poleg kopališča je tüdi na novo opremljena Narodna gostilna Gašpar, štero obiskujejo sami bolši i prekmurski obiskovalci zdravilišča, gde se vsako vreme dobijo najboša topla i mrzla jedila i pijače. Kak tüdi sobe za stanovanje.
    V prostoraj gostilne je na razpolago to želečim gostom tüdi zdravniško dovoljeni ordinator (berber) za sekanje rožičov (küfic) i püščanje žile. Vsako sredo i nedelo je v isti prostoraj tüdi zdravnik na razpolago onim ki se želejo pregledati dati.
    Vsako nedelo i svetek godba. Cenjenim obiskovalcom se toplo preporočam z znižanimi cenami
GAŠPAR JOSIP, gostilničar
                        v TOPLICAH.
    Gospodarstvo.
     Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. letno šolo in zimsko šolo: Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in sicer se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj.
     Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni, sinovi kmečkin starišev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
     Lastnoročno pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane z Din 5 — je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t 1.
     Prošnji je priložiti : krstni list, domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo starišev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katere se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetij, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev.
     Starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
     Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega se oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Nedela po Risalaj Sedma.
      Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet !
      Ev. sv. Mátaja VII
      V onom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim: Varte se od krivi Prorokov, šteri prihajajo k-vám vu ovčenom gvanti;
znotra so pa zgrablivi vucké, Ž njihovi sádov poznate nje. Jeli beréjo s trnja grozdje, ali z sčetalja fige? Tak vsakše dobro drejvo dobér sád rodi ; lagoje drejvo pa lagoji sad rodi. Nemore dobro drejvo lagojega sáda roditi; niti lagoje drejvo dobroga sáda roditi. Vsáko drejvo, štero ne rodi dobroga sáda, doli se vsečé, ino se na ogen vrže. Záto ž njihovih sádov njé poznate. Ne bode vsáki, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri so vu Králestvo nebesko : nego ki čini volo Oče mojega, šteri je vu Nebésaj ; on de notri so vu Králestvo nebesko.
                                                                     *
      Jako Važen, v celo naše živlenje segajoč je Jezušov opomin, naj se krivih prorokov varjemo. Neizmerne vrednosti je Jezušovo zagotovilo, ka te krive proroke lejko spoznamo po njihovih sadaj, to je po njihovom živlenji. Kakšte masno ti guči, za kakšte velkoga gospoda se drži, kakšte je bogat, kakšte velko oblast ma, če ne spunjavle bože zapovedi, k meši ne hodi, spovedi, prečiščavanja ne pozna, bližnjega güli, ne idi za njim, svoje düše njemi ne zavüpaj. To pomeni Jezušov opomin, naj se ogiblemo krivih prorokov.
V Dol. Lendavi v Spodnji ulici
edna hiša,
 štera ima štiri sobe, dve kuhnji i drugo poslopje
se včasi i fal
v najem da. — Več v upravitelstvi „Novin“ v Dol. Lendavi.
BANKA BARUCH
15. Rue Lafayette PA R I S
Telef.: Trinité 81-74 — Telef.: Trinité 81-74 Naslov brzojavkam : Jugobaruch Paris 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu.
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančneposlove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune :
BELGIJA:   No. 3064-64 Bruxelles,
FRANCIJA:  No. 1117-94 Paris,
                                         HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice..             (17)
ODA SE
domovina,
ki stoji iz funduša, velike zidane hiše i štao na GIBINI hš. 11. Oda se za fal ceno.             2-2
Glasüjte v Novinaj !
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci.
Urednik : Vilko Novak.