Stevilka^tJ) URADNI LIST • • ... SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 29. septembra 1973 Cena 6 din Leto 291. Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni,list SRS, št. 26/73) predpisuje republiški sekretar za delo v sporazumu z republiškim sekretarjem za finance ODREDBO o uporabi metodologije za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov 1. Za izkazovanje podatkov o izvajanju samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov po periodičnem obračunu za prvih, devet mesecev leta 1973 in po zaključnem računu za leto 1973, še podaljša uporaba metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. _ 5/72, 13/72, 28/72, 1/73, 7/73, 12/73 in 24/73). 2. Besedilo NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA KOD (Uradni list SRS, št. 5/72 in 1/73) se v poglavju XI spremeni in dopolni: 1) za odstavkom, ki začne z besedilom »V stolpec 2...« se doda: »Organizacije združenega dela. ki so v svojem sporazumu valorizirale prvi dve obračunski skupini kalkulativnih osebnih dohodkov ponovno za 150 din mesečno, tretjo obračunsko skupino pa za 50 din mesečno v skladu s spremembo in dopolnitvijcTsplošnega družbenega dogovora (Uradni list SRS, št. 27/73) od 1. VII. 1973 dalje, izračunajo kalkulativni osebni dohodek za te skupine na podlagi števila plačanih delovnih ur na način podan ob prvi valorizaciji (Uradni list SRS, št. 1/73).« 2) Navodilo, ki začne z besedilom »V stolpec 3.. .-< se spremeni v zadnjem odstavku (objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1/73) tako, da glasi: »Za obračunsko obdobje prvih šestih mesecev leta 1973 se za I. obračunsko skupino v ta stolpec vnese faktor 1.13, za II. obračunsko skupino faktor 1,25; faktorji, navedeni za druge obračunske skupine v drugem odstavku navodila za izpolnitev tega stolpca, ostanejo nespremenjeni. Za obračunsko obdobje prvih devetih mesecev leta 1973 in po zaključnem računu za leto 1973 se uporabljajo za vse obračunske skupine faktorji iz drugega odstavka navodila za izpolnitev tega stolpca (Uradni list SRS, št. 5/72).« St. 1130-84/71 Ljubljana, dne 25. septembra 1973. Se strinjam: Namestnik republiškega Republiški sekretar sekretarja za finance za 41610 Jože Tepina 1. r. Pavle Gantar L r. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ i 292. Na podlagi 273. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in v skladu z družbenim dogovorom, sklenjenim na podlagi 260. člena statuta skupnosti, je skupščina skupno-, sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na svoji 66. seji dne 28. septembra 1973 sprejela SKLEP o stopnji prispevka zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje I Zavarovanci plačujejo prispevek za invalidsko in Pokojninsko zavarovanje po stopnji 14,7 °/o od kosma-lega osebnega dohodka. ~~ II Z dnem. ko se začne uporabljati ta člen, preneha Veljati 1. točka sklepa o stopnji osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za zavarovanje za nesrečo na delu in poklicno obolenje (Uradni list SRS, št. 14/71). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1973. -------------- St. S 140-21/73 Ljubljana, dne 28. septembra 1973. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Jože Globačnik L r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 796. , Skupščine občin Ljubljane, temeljna izobraževalna skupnost, sklad za otroško varstvo pri TIS, kulturna skupnost Ljubljana ter skupščina mesta Ljubljane na podlagi 6. in 7. člena družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva in na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o/omejitvi njihove porabe v letu 1973 in na osnovi aneksa k temu dogovoru, izjave izvršnega sveta skupščine SR Slovenije z dne 18. VI. 1973 ter skladno z metodologijo za spremljanje izvajanja dogovora in aneksa, sprejemajo \ DRUŽBENI DOGOVOR o omejitvi porasta globalnih sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, sklada za otroško varstvo pri TIS ter kulturne skupnosti v Ljubljani in o uporabi sredstev, zbranih iz dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 in davka na posest osebnih avtomobilov 1. člen Temeljna izobraževalna skupnost, sklad za otroško varstvo pri TJS in kulturna skupnost Ljubljana se zavezujejo, da v letu 1973 s porabo ne bodo prekoračili porasta globalnih sredstev za največ 12,5 "/o iznad ravni doseženih dohodkov v letu 1972. Prekoračitev tega globala je možna le za realizacijo stališč skupščine SR Slovenije z dne 20. junija 1973 o uskladitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v II. polletju 1973 ob upoštevanju veljavnih samoupravnih sporazumov o osebnih dohodkih. 2 2. člen V letu 1973 bosta sklad za otroško varstvo pri TIS in kulturna skupnost Ljubljana porabili sredstva iz posameznih ali vseh njima pripadajočih virov dohodkov največ do naslednje višine: — sklad za otroško varstvo pri TIS 28,494.000 — kulturna skupnost Ljubljana 00.963.000 Gornja zneska predstavljata 112,5 "/o ostvarjenih sredstev v letu 1972 s povečanjem za zagotovitev osebnih dohodkov po veljavnih samoupravnih sporazumih za II. polletje 1973. Morebitni viški obodo izločeni na posebne račune samoupravne interesne skupnosti oziroma sklada in se v letu 1973 ne bodo mogli uporabiti. Okvir povečanja za temeljno izobraževalno skupnost Ljubljane ugotovi republiška izobraževalna skupnost. Z občinskimi odloki o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja, z udeležbo na dodatnem davku iz osebnega dohodka iz skupnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov, s sredstvi iz občinskih in mestnega proračuna ter lastnimi dohodki ih presežkom iz leta 1972, je temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana predvidoma zagotovljena raven porabe v letu 1973 do višine 192,184.000. 3. člen Sredstva iz dodatnega davka iz osebnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov v Ljubljani, se delijo: 1. na računih pri SDK. na katere se steka dodatni davek iz osebnega dohodka občanov, se do nadaljnje odločitve rezervirajo naslednji zneski: občina Ljubljana Bežigrad 215.000 občina Ljublja’na Center 229.000 občina Ljubljana Moste-Polje 152.000 občina Ljubljana Šiška 329.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik - 225.000 skupaj 1,150.000 2. od dodatnega davka iz osebnega dohodka občanov in davka na posest osebnih avtomobilov, vplačanega do 31. XII. 1973 po odbitku zneskov iz 1. točke tega člena, pripada temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana 51.5%, toda največ do zneska 7,718.000 din, kulturni skupnosti Ljubljana 48,5 %, toda največ do zneska 7,264.000 din; 3. sredstva obeh davkov, vplačanih v letu 1974 in morebitni viški nad zneski iz 2. točke tega člena, pripadajo občinam in mestu Ljubljana in se smejo uporabiti le za vzgojo in izobraževanje, kulturo, socialno skrbstvo in telesno kulturo. Za delitev med občinami in mestom bo sklenjen poseben dogovor. 4. člen Občine in mesto se zavezujejo, da bodo v proračunih za leto 1973 zagotovili naslednja sredstva V abso-lut.oih zneskih: za temeljno izobraževalno skupnost • Ljubljana občina Ljubljana Bežigrad 2.928.000 občina Ljubljana Center 843.000 občina Ljubljana Moste-Polje 1,551.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik 1.642.000 mesto Ljubljana 2.520.000 'skupaj 9,484.000 za kulturno skupnost Ljubljana občina Ljubljana Bežigrad 561.000 občina Ljubljana Center 580.000 občina Ljubljana Moste-Polje 602.000 občina Ljubljana Šiška 830.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik 620.000 mesto Ljubljana 28.412.000 skupaj 29.405.000 5. člen v Skupščine občin in mesta se zavezujejo, da bodo pri razporeditvi proračunskih sredstev za leto 1973 upoštevale, da se proračunska poraba glede omejitve obravnava v celotnem obsegu vseh proračunov (občin in mesta). Ob izpolnitvi pogoja izterjave davkov iz 2, točke 6. člena družbenega dogovora o višini dohodkov, ki j^1 lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov jja kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne ozi' •roma skupne porabe ' ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. se nivo porasta sredstev ter s tem porabe poveča tisti občini, ki je ta pogoj izpolnila. 6. člen Služba družbenega knjigovodstva bo za izvajanje tega dogovora zagotovila redno spremljanje dogovorjenega obsega porabe. • > Sredstva dodatnega davka iz osebnega dohodka in davka na posest osebnih avtomobilov, bo služba družbenega knjigovodstva po 2. točki 3. člena tega dogovora, nakazovala uporabnikom neposredno. Uporabniki družbenega dogovora imenujejo po enega člana v komisijo, ki bo izvirno tolmačila ta dogovor in skrbela za njegovo izvajanje. 7. člen Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo vsi podpisniki v enakem besedilu. Veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-10/73-1 .Ljubljana, dne 20. septembra 1973. , Skupščina občine Ljubljana Bežigrad predsednik Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. St. 402-07/73 Ljubljana, dne 26. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Center predsednik Anton Kolar 1. r. St. 010/6-73/1 i Ljubljana, dne 28. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje predsednik Polde Maček 1. r. St. 3/1-020-13/73 Ljubljana, dne 19. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Šiška predsednik Danilo Sbrizaj 1. r. St. 400-22/73 Ljubljana, dno 27. septembra 1973. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik predsednik Slavko Korbar, dipl. inž. 1. r St. 271/1.-73 Ljubljana, dne 27. septembra 1973. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana predsednik skupščine Marija Mesarič 1. r. Ljubljana, dne 13. septembra 1973. Kulturna skupnost Ljubljana predsednik skupščine Tone Pavček, dipl. iur. 1. r. St. 271/2-73 Ljubljana, dne 27. septembra 1973. Sklad za otroško varstvo pri TIS Ljubljana predsednik Mirko Damjan 1. r. St. 9/128-73-3 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Skupščina mesta Ljubljane predsednik Miha Košak, dipl. inž. 1. r. 797. Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 53. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o določitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredbljujejo naslednji elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zpnanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina mesta za območje ljubljanskih občin. Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom samoupravni stanovanjski skupnosti. 5. člen Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, se določila tega odloka ne uporabljajo. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. št. 9/124-73-3 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsedujoči Predsednik mestnemu zboru zbora delovnih skupnosti Sergej Vošnjak 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec., 1. r. Osnovni elementi standardnega stanovanja IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbenoekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego. Kriteriji funkcionalnosti stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem pomembni: — notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, — zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih pros'tih površin za gibanje, — ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj. Kriteriji za določanje števila ležišč so: — bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 4 oseb, od 5 oseb naprej pa nima ležišča, — spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči. Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20 °/o, če je omara za obleke in perilo izven nje. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. 1 Velikost in označevanje stanovanj . Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so: 1. število ležišč 2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba) 3 3. oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna). V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor. OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo: — prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža), — spalnice, — pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1—2,5 m2 reducirane površine po JUS, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem proštoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti najmanj 1 m proste stene. Shramba Vsakemu stanovanju pripada shramba 1—2,5 m2 z ozirom na velikost stanovanja. K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2—6 m2, odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50°/o večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja. Skupni prostori v več stanovanjskih objektih Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo: — veža z vetrolovom, — stopnišče, — dvigalo, — hodniki in galerije, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov, — prostor za smetnjake, — skupne sušilnice za perilo, — zaklonišče, — prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: — veža — vetrolov naj bo vsaj 4 m- velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov, — skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m* velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora, — hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno, — prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij j^ na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15—20 m2 z lastnim WC. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6—10 m2. Prostori naj omogočajo večnamensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. » Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: — zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, Širine največ 120 cm, — tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo, — parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen, — čistilno mesto za iztepanje preprog.' * OPREMLJENOST STANOVANJA Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno na Javni vodovod, električno omrežje in na javno kanali- • 2acijo. Ce je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, haj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komu-' halne naprave. * Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s Predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvo-tarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.). Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvončno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Plin V krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in ko-* palnice ter do vira toplovodnega ogrevanja. Toplovod V mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo »topli« ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobi in kuhinji je tlak lahko »poltopel«. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava sten in stropov Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene). Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami! V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah. Priporoča se boljšo kvaliteto toplotne izolacije zu-* nanjih sten in stropov, kot to zahtevajo pravila JUS tako, ker Se s tem očitno znižajo stroški ogrevanja. Okna in vrata Okna 'n vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. Oprema kuhinje Oprema kuhinje je lahko samo serijska z obveznimi priključki in naj vsebuje: — štedilnik, — delovni pult, — pomivalni pult, — viseče, omarice nad delovnim in pomivalnim pultom, — shrambna omara. Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in prostor za hladilnik. V primeru, da se investitor in izvajalec del tako dogovorita, se kuhinja pri standardnem stanovanju ne opremlja, obvezno pa je z&gotoviti priključke za: — štedilnik, — delovni pult, ^ — pomivalni pult, — viseče omarice, — shrambno omaro, — hladilnik in — pomivalni stroj. f 1 Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni ali plinski bojler kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in « kopalnica nista ločeni ter prostor za bide v tistih stanovanjih, ki imajo več kot 4 ležišča. * V kopalnici je potrebno predvideti prostor za priključek za pralni stroj. , HIGIENSKOTEHNICNI POGOJI Med higienskotehnične pogoje spadajo: — naravna in umetna osvetlitev, — osončenje, . — prezračevanje, — ogrevanje, — zaščita proti vlagi, • — toplotna zaščita, — zvočna zaščita, * — varnost stavb, — višina prostorov. • Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili. VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA Dokaz uporabne vrednosti Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so: — funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja, — organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično, — možnost fleksibilne uporabe stanovanja, — osončenje, osvetlitev in prezračevanje, — lega stanovanja v objektu 'in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je pdda-na že konstruktivna zasnova pri načinu graditve pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega: • — racionalno izrabo 'površin stanovanja, etaže in objekta, . — obseg in' razčlenjenost fasade. , — konstrukcijo in tehnologijo gradnje, — opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in — presoja stroškov eksploatacije. Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov dp normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obsega in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih' objektov. Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 15® letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri pro-. > jektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil. Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti: — čim večjo homogenost posameznih elementov ih enostavnost zamenjave, — koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti, — omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. Površinski normativi standardnega stanovanja Označba stan. enote G 1 S 1 S + K 2 S 2 S + K 3 S 3 S + K 4 S 4 S + K Število ležišč .1—2 2 2—3 3 4 5 6. 6 7 PROSTORI DNEVNEGA m* ms ' m1 2 m2 m2 ms m2 m2 m2 BIVANJA (DNEVNA SOBA, KUHINJA, JEDILNI PROSTOR) 18 26 29 29 30 / 32 32 34 36 BALKON ALI LOZA 1 1 1 1 1,5 2,5 2,5 2,5 2,5 SPALNICE: starši — — — 12 12 12 12 12 12 1 otrok — — 7 — 7 — 7 — 7 2 otroka — — — — — 10 10 2 X 10 2 X 10 BIVALNI PROSTORI SKUPAJ 19 27 37 42 50,5 56,5 63,5 68,5 ' ■ 77,5 ■ POMOŽNI PROSTORI — kopalnica 4 4 4 4 4 4 4 4 4 — ločeni WC — —- — — (1,5*) 1,5 1.5 1,5 1,5 — predsoba 2 3 4 4 4 4 5 5 6 — shramba 1 1,5 1,5 . L5 2 2 2 2 2,5 SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI 7 8,5 9,5 9,5 (10.0) 11,5 11,5 12,5 12,5 14,0 MINIMALNA POVRŠINA 60.5 STANOVANJSKE ENOTE 26 35.5 40.5 51,5 62 63 76 81 91,5 MAKSIMALNE POVRŠINE STANDARDNEGA STANOVANJA 29 40 50 56 68 75 83 90 100 • PriporoOljlva, ne obvezna ločitev stranilča In kopalnice. t / 738. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 43-232/70) in 48. ter 78. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 53. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1972, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa in zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen din I. Zaključni račun proračuna izkazuje: dohodke................................ 113.949.315 33 izdatke................................ 113,949.815.30 presežek dohodkov nad izdatki . . 0,03 n. Zaključni račun posebnega računa izkazuje: dohodke .......................... ^ izdatke ......................... presežek dohodkov nad izdatki . . din 45.353.022,97 18,219.229,25 27,133.793,72 III. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din a) obvezni del dohodke......................... 4,903.956,02 izdatke............................ 74.330,00 presežek dohodkov nad izdatki . 4,829.62^,02 b) neobvezni del dohodke............................ 2,474.347,62 izdatke............................ 2,474.300,00 presežek dohodkov nad izdatki . 47,62 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 0,03 din se prenese v dohodek leta 1973. Presežek dohodkov nad izdatki posebnega računa v znesku 27,133.793,72 se prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1973. Presežek dohodkov nad izdatki obveznega in neobveznega rezervnega sklada se prenese v rezervni sklad za leto 1973, ločeno na obvezni in neobvezni del. 4. člen Posojilo iz neobveznega dela rezervnega sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe v znesku 260.870 din, se spremeni v namensko dotacijo za adaptacijo doma obrambne vzgoje na Igu. 5. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/127-73-3 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsedujoči Predsednik mestnemu zboru zbora delovnih skupnosti Sergej Vošnjak 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. Pregled dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 Vr5ta Dohodki dohod. Ustvarjeno Glavni namen Razpored dohodkov Razporejeno 85 °/o dohodokov 01 Izobraževanje in vzgoja 3,020.280,60 2 Občinski davek od prometa blaga 02 Znanstvena dejavnost 2,200.000,00 na drobno v trgovini, razen 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 29,812.970,00 alkoholni pijač 69,971.007,50 04 Socialno varstvo 60,000,00 2 Občinski davek od prometa z 05 Zdravstveno varstvo 371.470,40 alkoholnimi pijačami v trgovini 15,363.896,35 00 Komunalna dejavnost 23,940.731,20 2 Občinski davek od prometa z 07 Delo državnih organov 32,060.685,10 alkoholnimi pijačami v gostinstvu 7,866.876,30 08 Narodna obramba 5,223.000,00 22 u/o dohodkov 13 Dejavnost družbenopolitičnih 2 Ostali občinski davek od prometa organizacij in društev 3,089.704,50 blaga na drobno 3,623.520,10 14 Negospodarske investicije 11,271.144,30 2 Občinski davek od plačil 17 Proračunske obveznosti iz za storitve 1,545.238,65 preteklih let 1,490.799,80 85 "/o dohodkov 18 Nerazporejeni dohodki 3 Upravne takse 7,024.452,45 — tekoča proračunska rezerva 572.030,00 Udeležba na republiških sodnih — izločeno iz proračuna — taksah 3 Sodne takse 100 °/o dohodkov 5,791.513,45 \ 3 Komunalne takse 2,558.880,40 6 Drugi dohodki 204.430,13 Skupaj dohodki 113,949.815,33 V Skupaj razpored 113,949.815,30 Pregled in razpored dohodkov posebnega računa proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 Vrsta dohod. Dohodki 1 Prenesena sredstva 2 Dohodki iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma 3 Dohodki iz ukinjenega sklada rizika 4 Dohodki od posojilnih pogodb 5 Dohodki za izgradnjo prizidka sodnega poslopja v Ljubljani 6 Dohodki za investicije 7 Drugi dohodki Ustvarjeno 7,161.068,36 301.277,70 150.029.95 159.011,62 1,844.900,00 32,598.667,95 3,138.067,39 Skupaj dohodki 45,353.022,97 Vrsta Izdat. Razpored dohodkov Razporejeno 1 Obveznosti iz anuitet 2 Neporavnane obveznosti iz preteklega leta 3 Investicije mestnega pomena 4 drugi izdatki Obvezna 1 °/o rezerva Skupaj razpored 2,251.890,00 3,154.274,65 12,472.878,45 112.944,25 227.241,90 J____________ 18,219.229,25 799. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 53. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1973 sprejela SKLEP o razrešitvi predsednika skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. se razreši dolžnosti predsednika skupščine mesta Ljubljane. St. 9/138-73-3 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Predsedujoči Sergej Vošnjak 1. r. 800. Na podlagi 78. in 163. člena statuta mosta Ljubljane (Uradni list 'SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 53. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela SKLEP o izvolitvi predsednika skupščine mesta Ljubljane Za predsednika skupščine mesta Ljubljane se izvoli Tone Kovič dipl. inž. St. 9/137-73-3 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Predsedujoči Sergej Vošnjak 1. r. SKUPŠČINA OBČINE BREZICI 801. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o priznavalninah borcem in družbeni pomoči družinam borcev NOV v občini Brežice (prečiščeno besedilo) I. PRIZNAVALNINA 1. člen Borcem in aktivistom NOV oziroma njihovih svoj-C(nn, ki imajo na območju občine Brežice stalno prebivališče. in so potrebni pomoči družbe, se daje iz sklada za borce NOV priznavalnina v obliki denarne pomoči. 2. člen Pravico do priznavalnine imajo upravičenci iz člena tega odloka, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da so bili aktivni borci ali aktivisti v NOV pred 3l- XII. 1914, Stran 1197 2. da so stari: moški nad 60 let, ženske nad 55 let, ali 3. da so nezmožni za delo nad 75 odstotkov, če ne izpolnjujejo starostnih pogojev, 4. da niso v delovnem razmerju, 5. da ne opravljajo samostojnega poklica ali druge pridobitne dejavnosti, 6. da dohodki kateregakoli vira ne presegajo 400.— din mesečno na posameznega člana gospodinjstva, kar se ugotovi tako, da se letni znesek katastrskega dohodka za preteklo leto pomnoži s 3,5, dobljeni zmnožek deli z 12 in številom članov gospodinjstva, oziroma tako, da se ostali dohodki prosilca in članov njegovega gospodinjstva računajo po dejanskih zneskih, ki jih ima prosilec in člani njegovega gospodinjstva na mesec, ti pa delijo s številom članov gospodinjstva. 3. člen Priznavalnina za borce in aktiviste ter vdove padlih ali umrlih borcev znaša od 200 do 350 din mesečno. Mesečni znesek priznavalnine iz prejšnjega odstavka tega člena se upravičencu, ki ima dohodek iz drugih virov, zmanjša za znesek povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, toda največ do zneska 200 dinarjev. Priznavalnine se vsako leto povečajo za določen odstotek porasta splošnih življenjskih stroškov za preteklo leto po uradnih ugotovitvah Republiškega zavoda za statistiko. O povečanju odloči upravni odbor sklada za borce v mejah iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev sklada. 4. člen Postopek za dodelitev priznavalnine za borce vodji in o zahtevku odloča občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev na predlog stranke ali združenja borcev NOV. Zahtevki, ki jih vložijo stranke, se pred odločitvijo pošljejo v mnenje združenju borcev NOV. 5. člen V izjemnih primerih in posebej utemeljenih primerih lahko upravni odbor občinskega sklada za borce NOV dodeli borcu ali aktivistu NOV oziroma njunim svojcem redno mesečno priznavalnino do višine iz 3. člena tega odloka ali enkratno priznavalnino tudi tistim borcem, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem ali enojnem trajanju. 6. člen Priznavalnina je stalna, občasna ali enkratna. Priznavalnina ni prenosljiva in preneha s smrtjo uživalca. Stalna priznavalnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi celotne dokumentacije, potrebne za priznanje pravice do priznavalnine. S spremembo premoženjskega stanja ali drugih razmer uživalca se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po nastalih spremembah. Vse nastale spremembe, ki vplivajo na višino priznavalnine, morajo uživalci priglasiti pristojnemu upravnemu organu v 30 dneh po nastali spremembi. 7. člen Za osebe, ki prejemajo stalno ali občasno priznavalnino po tem odloku in nimajo pravice popolnega zdravstvenega zavarovanja, se uveljavi zdravstveno varstvo pri pristojnem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. II. STUDIJSKA POMOČ ■ 8. člen Studijska pomoč se daje otrokom umrlih ali živih borcev za šolanje in drugo usposobitev za samostojno delo. 9. člen Studijsko pomoč lahko dobijo upravičenci iz prejšnjega člena tega odloka, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da j? njihovim staršem priznana posebna delovna doba z dvojnim ali enojnim štetjem za udeležbo v NOV, 2. da se šolajo in bivajo izven kraja svojega stalnega bivališča, 3. da mesečni dohodek iz kateregakoli vira ne presega 800 oziroma 700 din na člana njihovega gospodinjstva. Mesečni dohodek iz kmetijstva, obrti ali drugih samostojnih dejavnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka tega člena se ugotovi na način, ki je določen v zadnjem odstavku 2. člena tega odloka. 10. člen Studijska pomoč se daje za šolsko leto in znaša za študij na visokih in višjih šolah do 800 din mesečno, za šolanje na srednjih šolah in za učenje poklica v gospodarstvu pa do 700 din mesečno. Studijska pomoč se daje samo tistim, ki se šolajo v rednem roku in se priznava za vsako šolsko leto posebej. Za študente visokih in višjih šol se študijska pomoč priznava za 12 mesecev. Mesečni znesek študijske pomoči iz prejšnjega odstavka tega člena se upravičencem, katerih starši oziroma hranilci imajo redne dohodke iz drugih virov, zmanjša za znesek povprečnega mesečnega dohodka, ki odpade na upravičenca. Ce upravičenec prejema za šolanje štipendijo iz drugega naslova, se študijska pomoč iz 1. in 2. odstavka tega člena zmanjša še za znesek štipendije. 11. člen O zahtevkih oziroma predlogih za dodelitev študijske. pomoči po določilih tega odloka odloča upravni organ SOb Brežice, pristojen za zadeve borcev NOV, na podlagi mnenja združenja borcev NOV. 12 12. člen V izjemnih in posebej utemeljenih primerih (bolezen, večje število otrok.' ki se šolajo in podobno), lahko upravni odobr sklada za borce NOV ne glede na pogoje tega odloka dodeli študijsko pomoč do višine iz 10. člena tega odloka. III. SKUPNE IN DOKONČNE DOLOČBE 13. člen ZcJper odločbo, izdano po določbah tega odloka, je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS v 15 dneh po vročitvi odločbe. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni pomoči borcem in aktivistom NOV in študijski pomoči otrokom borcev v občini Brežice (Skupščinski dolenjski list št. 27/69) ter njegove spremembe v Uradnem listu SRS, št. 35/71 in 42/72. St. 191-9/73-1 Brežice, dne 20, septembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 802. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skuphosti-dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah kmetov borcev NOV v občini Brežice 1. člen V prvem odstavku 1. člena odloka o priznavalninah kmetom borcem NOV v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 40/71) v nadaljnjem besedilu: »Odlok«, se za besedama kmetom borcem NOV dodajo še besede »ter vdovam padlih ali umrlih kmetov borcev«. 2. člen V drugem členu odloka se v četrti alinei številka 400 nadomesti s številko »500«. 3. člen V tretjem členu odloka se tretji odstavek spremeni in se glasi: »Priznavalnina znaša mesečno od 200 do 450 din in se izplačuje od 1. julija 1973 dalje.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. St. 191-10/73-1 Brežice, dne 20. septembra 1973. St. 33 — 29. IX. -1973 URADNI LIST, SRS Stfan 1199 803. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) in 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovpih skupnosti dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o načinu upravljanja s sredstvi za graditev stanovanj udeležencem narodnoosvobodilne vojne 1. člen Sredstva, ki so zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV in so s 1. I. 1973 prenesena v solidarnostni stanovanjski sklad pri občini Brežice, se po določilih 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj posebej evidentirajo. Anuitete vrnjenih pbsojil odobrenih borcem NOV se posebej evidentirajo in so skupaj s prenesenimi sredstvi še dalje na razpolago za gradnjo in adaptacijo stanovanj borcem NOV. 2. člen Predloge in potrebe o dodelitvi kreditov borcem NOV za gradnjo in adaptacijo zbere občinsko združenje ZB NOV občine Brežice oziroma za to določena posebna komisija. Predloge o dodelitvi kreditov borcem za gradnjo in adaptacijo stanovanj potrdi upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada in sklene kreditne pogodbe. 3. člen Predlog za dodelitev stanovanj borcem, ki so bila zgrajena s sredstvi namenjenimi za gradnjo stanovanj borcev in so v družbeni lasti, daje občinski odbor ZZB NOV oziroma njegova komisija. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-32/73-1 Brežice, dne 20. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 804. Na podlagi 125. člena in 156. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina obči-he Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi svetov skupščine občine Brežice v 1. člen Osmi odstavek 3. člena odloka o določitvi svetov skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 21/70 in št. 6/72) v nadaljnjem besedilu »odlok« se spremeni tako, da se glasi: »Svet za narodno obrambo šteje 11 do 15 članov. Svet obravnava zadeve s področja narodne obrambe in civilne zaščite ter zadeve s področja varstva prebivalstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-7/73-1 Brežice, dne 20. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 805. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št. 27-253/72) je skupščina občine Celje po 135. čienu statuta na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela ODLOK o izgradnji regionalne ceste št. 11-388 na odseku Celje—Poluie 1. člen Od mostu preko Savinje, po katerem pelje cesta v Laško, se nad obstoječo cesto in strugo Savinje zgradi del regionalne ceste št. 11-388, katerega trasa poteka preko zemljišč pare. št.: 1. 1949, 1948. 1947, 1946. 1945. 1944, 1942, 1940, 1938, 1937, 1936, 1935, 1934, 1933, 1932 in 1931 vse v k. o. Celje; 2. 61/2, 703/10, 703/5, 703/11 in 690/1 vse v k. o. Lisce; 3. 1/1, 64/1, 64/3. 64/14, 2/5, 4/3, 64/4, 2/8, 2/7, 28/1, 64/11, 64/5, 64/6, 28/3. 64/7, 674/3, 64/8, 61/1, 7/2, 64/9, 66/1, 66/7, 66/8, 66/6 in 66/4 vse v k. o. Košnica. 2. člen Trasa dela regionalne ceste št. 11-388 poteka skladno z urbanističnim načrtom Celje (Uradni vestnik Celje, št. 26-260/68). 3. člen S tem odlokom je v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/73-2 Celje, dne 21. septembra 1973. 806. Skupščina občine Celje je po 1., 3., 5. in 12. členu zakona o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 50-375/72 in 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje 1. člen 1. člen odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10-159/73) se spremeni in glasi: \ »Na območju občine se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok.« 2. člen V 10. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi: »Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja tako, da izpolni popisni list o vrednosti stanovanja, ki ga sprejme od pristojnega občinskega upravnega organa.« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Lastnik stanovanja v družinski stanovanjski hiši in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, je dolžan dostaviti izpolnjeni popisni list o vrednosti stanovanja v dveh izvodih za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, od katerega je prejel tiskovine popisnega lista. Izpolnjeni popisni list je dolžan dostaviti do 31. I. 1974. Kdor v predpisanem roku popisni list ne dostavi, ga bo na domu lastnika stanovanjske hiše izpolnila pooblaščena uradna oseba na stroške lastnika stanovanjske hiše oziroma stanovanja.« 3. člen V 11. členu se doda nov stavek, ki se glasi: »Prav tako mora omogočiti lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja prost vstop v stanovanje ali poslovni prostor uradni osebi, ki bo vršila potrebne popravke popisnih listov ali izpolnila popisni list za tiste, ki jih niso izpolnili in do roka dostavili za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/72-2 Celje, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 807. Skupščina občine Celje je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). 3. člena odloka o urbanističnem programu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5-63/68 in 12-165/69), 5. členu odloka o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26-260/68) in 135. členu statuta občine Celje, na seji obeh zborov dne 21. septembra 1973 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za naselje Frankolovo. , 2. člen Zazidalni načrt naselja Frankolovo obšega področje vzhodno od ceste Celje—Maribor. 3. člen Zazidalni načrt Frankolovo, št. projekta 942/67, izdelan na Urbanističnem zavodu Ljubljana, Kersnikova 9. projektanta ing. arh. B. Gvardjančiča, obsega 7 map dokumentacije. Sprejeti zazidalni načrt je sestavni del tega odloka. 4. člen Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje. 5. člen Bistvene spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju. Manjše odmike od zazidalnega načrta, vključno tudi gradnjo začasnih objektov, dovoljuje svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. 6. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/73-2 Celje, dne 21. septembra 1973, 808. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in po 135. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela > ODLOK kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, se štejejo celotne ali delne zamenjave dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opremi, med katere se šteje zlasti: . — zamenjava' ih obnova strešne konstrukcije in kritine — zamenjava in obnova dimnikov in zračnikov — zamenjava in obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov — obnova pročelij hiš — zamenjava in obnova stopnišč in balkonov — zamenjava in obnova stropov, strešnih konstrukcij in podov — obnova navpične in vodoravne hidro izolacije — obnova ponikovalnic in greznic — zamenjava in obnova hišne kanalizacije in priključka na zgradbo — zamenjava in obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah — zamenjava in obnova osebnih in tovornih dvigal — zamenjava in obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten — zamenjava in obnova elektro, vodovodne in plinske instalacije — zamenjava in obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije v zgradbi — zamenjava in obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi — pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob ter snegobranov — slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-niščnih ograj — vsa ostala dela, ki niso navedena v 4., 8. in 9. členu tega odloka. 2. člen Poleg del iz 1. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana. Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme. . Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati upo-tabnik na lastne stroške, so: Let 1. zidan štedilnik 40 čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo in zamenjava šamotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel 2. železni premični štedilnik 10 ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi 3. emajliran železni štedilnik 20 ista vzdrževalna dela kot pod točko 2 4. plinski štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi 5. električni štedilnik 20 redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov 7. železna peč — litoželezna 20 čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel 8. železna peč — 'pločevinasta 12 vzdrževanje enako kot pod točko 7 9. lutzova peč 20 vzdrževanje enako kot pod točko 7 10. termoakumulacijska električna peč 20 vzdrževanje in nadomestitev prild j učnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči 11. emajlirana peč na plinsko olje 15 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov 12. trajno žareča peč na trdo gorivo 20 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov 13. toplovodni pločevinasti radiator 20 vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu 14. toplovodni litoželezni radiator 40 vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje 15. plinski radiator 35 čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleka dimnika in nadomestitev metuljčkastega gerilca ter pleskanje 16. infra peč 10 vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice , 17. peč v kopalnici na trdo gorivo 20 (kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spaj-kanje kotlička, nadomestitev armature 18. WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev se- dežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir 19. umivalnik iz porcelana redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic 20. WC rezervoar — emajliran popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača 21. WC rezervoar — plastični vzdrževanje enako kot pod točko 20 22. pločevinasto pomivalno korito — emajlirano čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev 23. litoželezno pomivalno korito — emajlirano vzdrževanje enako kot pod točko 20 24. pomivalno korito iz nerjaveče pločevine vzdrževanje enako kot pod točko 20 25. plinski bojler redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca 26. električni bojler redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termometrov 27. pločevinasta kopalna kad — emajlirana čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice 28. litoželezna kopalna kad — emajlirana čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico 29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les b) trdi les redno čiščenje in vzdrževanje s pleskarjem oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les b) trdi les vzdrževanje enako kot pod točko 29 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podlago b) položen na neizolirano podlago redno vzdrževanje, manjša popravila 32. lamelni parket (jesen, bukev, hrast) redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 33. bukov in jesenov parket redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 34. hrastov parket vzdrževanje isto kot pod točko 33 35. tlaki iz umetnih mas a) guma, linolej, podolit, likolit b) topli podi. vinas redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem z dovoljenimi loščili 36. ksilolit tlak redno vzdrževanje z loščenjem 37. teraco in venecianski tlak redno vzdrževanje (pranje, mazanje) 38. betonski tlak 40 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 39. tlak iz keramičnih ploščic 40 redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40. tlak iz marmorja 100 redno vzdrževanje (čiščenje, pranje) 41. lesene rolete (esslinger in polkna) 30 vzdrževanje in nadomestitev potdzne vrvice, avtomata in okovja 42. pločevinaste ali plastične žaluzije 40 redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje 43. platnene zavese s samonavijalci 10 vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomaja 44. lesena vrata . 50 redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje 45. leseni vratni okvirji 60 redno vzdrževanje, pleskanje 46. lesena okenska krila in okvirji na fasadi, redno vzdrževanje oliv. profilov in ostalega okovja 40 47. lesena notranja okna 50 redno vzdrževanje in nadomestitev 'zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 48. kovinska krila in okvirji na fasadi 80 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, - profilov, ostalega okovja ter pleskanje 49. keramična zidna obloga 50 redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje 50. električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna 50 redno vzdrževanje, 'nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic; 51. domofonska instalacija in električna ključavnica 20 redno vzdrževanje in nadomestitev tipal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. , Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami sorazmerni del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 3. člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcij in gradbenih elementov stanovanj v sodobnejših izvedbah zn-i-adi njihove zastarelosti in istočasne dotrajanosti, če s tem povečajo: 30 30 25 15 30 40 20 20 20 50 35 45 40 50 25 10 30 50 80 20 10 25 80 Št. 33 — 29. IX. .1973 URADNI LIST SRS Stran 1203 — funkcionalnost stanovanj. — uporabno vrednost stanovanj, — stanovanjski standard. Po( izvršeni revitalizaciji se mora ugotoviti nova vrednost stanovanja in stanovanjske hiše v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 4. člen Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: a) p r v a skupina: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev, 2. popravila dimniških kap in, zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine (podtikanje), 4. manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov, 6. manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras, 7. popravila strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, 3. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih, 9. manjša popravila na vratih, oknih in roldtah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb, 10. manjša poprhvila podov, pragov in prelaganje parketa, 11. pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika. 12. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in, vetrolovih, 13. manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in pod., 14. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, 15. manjša popravila električnih instalacijskih vodov, 16. zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, 17. popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, 18. popravilo in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice; f b) druga skupina: 20. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidrofor-jev, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in desinfekcije, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. 5. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupni zgradbi tale višina sredstev: Tekoče vzdrževanje v letih z AM dobo 100 let Odstotek stanarine glede na starost hiše 0—10 11—20 21—40 1 41—60 61—80 81—100 nad 100 6 10 12 13 i6 21 Zgradbe z;AM dobo 80 let 6 10 12 14 18 Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog organizacije za gospodarjenje s. stanovanjskimi hišami določi višino sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 6. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. ki jih obsega stanarina, so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje, 3. bančni stroški, 4. pisarniški material, 5. del splošnih stroškov podjetja v zvozi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 7. člen Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačevati stro-žke tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini določeni s tem odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja. Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, će se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo. 8. člen Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, obsegajo; 1. beljenje stanovanja (slikarska dela), 2. čiščenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi, 3. popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov), 4. nadomestitev električnih svetilk in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov, ■ 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, 7. nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodi, baterij v kopalnici ali kuhinji itd., 8. nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, -sifonih, priključkih, pipah itd., 9. čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi. 10. barvanje vgrajenih elementov in opreme, 11. pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaki dve leti, 12. nadomestitev termostatov, grelcev, varnostnih ventilov in kontrolnih luči v električnih bojlerjih, 13. nadomestitev stekel na oknih in vratih, 14. čiščenje in struženje parketa, 15. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 16. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, 17. vsa popravila, ,ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika, 18. stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih, odsesačev in sedežnih desk v straniščih, 19. popravila in nadomestitev pip in armatur. Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti; 1. poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave, 2. stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji). 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, 4. stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarno varnostnih naprav, 7. stroški nadomestitev in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk. okvirov za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov, hišnih svetov, 9. vzdrževanje zvoncev, s skupnimi napravami, domofonov in električnih ključavnic, 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih anten in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov do greznice, 12. vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter drugih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. stroški prisilne uprave, 15. stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivce ni bilo mogoče ugotoviti. 9. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plina, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov), ki so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način. 10. člen Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, dokler se zbor stanovalcev in navedena organizacija ne sporazumeta drugače. Obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov in stroškov komunalnih storitev je m2 koristne stanovanjske površine. 11. Člen Ko začne ta odlok veljati, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni vestnik Celje. št. 5-64/66 in 26-263/68). 12. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. oktobra 1973. St. 36 -8/73-1 Celje, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 809. Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela SKLEP o soglasju k ceni za pitno vodo , I Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna vodovod v Celju. II Za vse potrošnike pitne vode se določi enotna cena 2 dinarja za en m3. III V določeni ceni je 0,12 din namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje, 0,67 din pa za razširjeno reprodukcijo za vsak m3 prodane pitne vode. IV S tem sklepom preneha veljati sklep skupščine občine Celje o soglasju k ceni za pitno vodo (Uradni list SRS, št. 42/72). V Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-17/1973-1 Celje, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 810. Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/ 1972) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela SKLEP o soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina I Daje se soglasje k spremembi tarife za prodajo mestnega plina, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna vodovod Celje. II Sprememba je naslednja: v tar. št. 1 se cena 1,65 din poveča na 2,14 din/m* v tar. št. 2 se cena 1.00 din poveča na 1,96 din/m3 v tar. št. 4 se cena 2,12 din poveča na 2,34 din/m3 III S tem sklepom se razveljavijo ustrezna določila navedena v sklepih skupščine občine Celje o soglasju k tarifi za prodajo mestnega plina (Uradni list SRS. St. 19/71 in 42/72). IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-17/73-1 Celje, dne 21. septembra 1973. 811. Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje ccn komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela SKLEP o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij I Daje se soglasje k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij, ki jo je določilo komunalno podjetje Javne naprave v Celju. II Cena za izpraznitev greznice in odvoz znaša za eno cisterno 81,65 dinarjev. V določeni ceni je 2 dinarja namenjeno za investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev. IV S tem sklepom se razveljavi sklep o soglasju k ceni za izpraznitev greznic in odvoz fekalij objavljen v Uradnem listu SRS, št. 42/72. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-16/1973-1 Celje, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 812. Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela SKLEP o soglasju k ceni najemnine grobov I Daje se soglasje k ceni najemnine grobov, ki jo je določilo Pogrebno podjetje v Celju. II Letna najemnina na novem oddelku znaša: — enotni grob 2,88 m2 11.23 din — otroški grob 1,44 m2 5.62 din — družinski grob 5,76 m2 22.46 din — grobnica 7,50 ms 29,25 din Letna najemnina na starem oddelku znaša: — enojni grob 4,5 m2 i7,55 din — družinski grob 7,50 m2 29,25 din — grobnica 10,50 m2 40,95 din III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-20/1973-1 Celje, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 813. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33-316/72, 52-491/72) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1973 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1. člen V 7. členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitye v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 55-1148/72 in 2/73), se besedilo »120 litrov vina« nadomesti z »250 litrov vina«. 2. člen V tarifni številki 2 dela A tarife se stopnja davka od piva 30 %, nadomesti s stopnjo 35 0/o. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1973 dalje. St. 421-6/72-6 Lenart, dne 21. septembra 1973. 814. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) in 24. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-310/73) je skupščina ob-čirie Lenart na skupni seji obeh zborov dne 21. septembra 1973 sprejela ODLOK o minimalnem poslovnem času trgovin, mernic, trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih delavnic 1. člen S tem odlokom se ureja minimalni poslovni čas za trgovine na drobno, mesnice, trafike, gostinske obrate in gostišča ter za družbene in zasebne obrtne delavnice. Poslovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma lastniki zasebnih obratov, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, potrebe turizma, načelo dobrega gospodarjenja in določbe tega odloka. 2. člen • ' I Trgovine na drobno morajo biti vsak delovni dajn, razen četrtka, odprte vsaj 7 ur in sicer: — v poletnem času med 7. in 19. uro — v zimskem času med 7,30 in 17. uro. — Trgovine z reprodukcijskim materialom med 7. in 15. uro. / Ob četrtkih morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj 5 ur. Trgovine z reprodukcijskim materialom so lahko zaprte v soboto popoldan. 3. člen Samopostrežne trgovine in ostale trgovine, ki poslujejo nepretrgorha (non-stop), morajo biti odprte v letnem času med 7. in 19. uro, v zimskem času med 7. in 17. uro. Samopostrežna trgovina v Lenartu mora biti odprta v letnem času med 7. in 18. uro. 4. člen Mesnice morajo biti odprte vsak delovni dan 7 ur. V letnem in zimskem času med 7. in 19. uro, ob nedeljah morajo biti mesnice odprte 3 ure med 7. in 11. uro. Ob ponedeljkih popoldan so lahko mesnice zaprte. Prodajalna kruha mora biti odprta ob delavnikih vsak dan od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Slaščičarna in trafike so lahko odprte vsak dan od 6. do 20. ure, morajo pa biti odprte vsaj tako. kot je to določeno za trgovine na drobno (1. odstavek 2. člena).. Bencinska črpalka mora poslovati v poletnem času najmanj od 5. do 21. ure, v zimskem času pa od 6. do 20. ure. ' 5. člen > Na zadnji delovni dan pred 1. januarjem. 1. majem in 29. novembrom, morajo prodajalne živil poslovati neprekinjeno. Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, prodajalne z živili (špecerija, mesnice in prodajalna kruha) ne smejo biti zapored zaprte več kot dva dni. 6. člen Gostinski lokali smejo biti odprti v poletnem in zimskem času od G. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in ob dnevih pred praznikom so lahko gostinski obrati odprti do 24. ure. Poslovni čas bifejev določi delovna organizacija, v katere sestavu posluje bife, s tem, da upošteva omejitve poslovnega časa, predpisanega za gostinske lokale in gostišča. 7. člen Ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena so lahko gostinski obrati odprti (razen bifejev) vso noč v nočeh od 31. decembra na 1. januar, od 1. januarja na 2. januar, od 30. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj, od 3. julija na 4. julij, od 21. julija na 22. julij, od 28. novembra na 29. november in, od 29. novembra na 30. november ter v nočeh pred občinskim praznikom, na pustno soboto in nedeljo ter na pustni torek. 8. člen Gostinska podjetja in gostišča, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, lahko poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno. 9. člen Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja lokala ali zaradi tedenskega počitka osebja. 10. člen Družbene in zasebne storitvene obrtne delavnice morajo biti odprte vsaj 7 ur vsak delovni dan razen sobote, ko morajo biti odprte vsaj 5 ur. Brivsko-frizerski saloni morajo biti odprti vsaj od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Brivsko-frizerski saloni, ki poslujejo tudi ob nedeljah dopoldne, so lahko zaprti ob ponedeljkih. 11. člen Za poletni čas v smislu tega odloka se šteje čas od 1. aprila dp 30. septembra, za zimski delovni čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca. 12 13 12. člen Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesnici, trafiki, gostinskem obratu oziroma gostišču, bifeju in obrtni delavnici, poleg tega pa tudi zunaj lokala pri vhodu. Objdviti je treba tudi obvestilo o dnevih, ko je gostišče oziroma brivsko-frizerski salon zaprt v skladu z ,9. členom oziroma z 2. odstavkom 10. člena tega odloka. 13. člen Določitev poslovnega časa je treba priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo. Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v upravičenih primerih (adaptacije lokalov, bolezni osebja ipd.) dovoli, da se posamezni obrat začasno zapre. 14. člen Trgovina, mesnica, trafika, gostinski obrat ali gostišče oziroma obrtna ^elavnica, mora v primerih iz prejšnjega člena na vidnem mestu objaviti podatke o tem, koliko časa bo obrat zaprt in kdo je izdal ustrezno dovoljenje. 15. člen Delovna organizacija in lastnik zasebnega gostišča ali obrtne delavnice se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 300 din, če: — ne določi poslovnega časa v skladu s tem odlokom, — poslovnega časa vidno ne objavi (12. člen), — poslovnega časa ne priglasi pristojnemu organu (13. člen), — pri poslovanju ne upošteva poslovnega časa, določenega s tem odlokom, — brez upravičenega razloga začasno zapre obrat v nasprotju s 13. členom tega odloka. 16. člen Z denarno kaznijo od 20 din do 50 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po 4. in 5. alinei 15. člena tega odloka. Za prekršek iz tega člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu. 17. člen > Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 330-1/73-11 Lenart, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart. Franjo Muršcc 1. r. 815. Po določilih 1. in 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 10-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/.69, 11-118/70, 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 21. septembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastpini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Lenart 1. člen 5. člen točka b odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik št. 30-471/65, 22-338/GG, Uradne objave, št. 22-257/67 in Uradni list SRS, št. 46-524/70) se spremeni tako, da se glasi: Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov bremenijo sredstva stanarin in najemnin. Dela, ki sodijo v tekoče vzdrževanje so naslednja:' prva skupina: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev, na-puščev, — popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratc, — delna zamenjava in popravila strešne kritine, — čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov, — čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov, — manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras, — popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti, — popravila ometov in fasade v skupnih prostorih, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, — manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa, — pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretenca ali hodnika, — popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, — manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, — popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, — manjša popravila električne instalacije, — zamenjava manjših dotrajanih delov na istala-cijah v skupnih prostorih, — popravilo plinskih, električnih in centralnih boj-lerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe, — pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, — odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice. Druga skupina: — stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidroforjev, — stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije, — stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjene hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. 2. člen K točki c) 5. člena zgoraj navedenega odloka se na koncu dodajo naslednje alinee: — obresti od posojil za sklad stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, — stroški za izdajanje navodil, informacij, obvestil in informativnega biltena za stanovalce, etažne lastnike in najemnike poslovnih prostorov, — izdatki za nabavo opreme za požarnovarnostno, civilno zaščito in NO, — odškodnine tretjim osebam za škodo, ki niso krite z zavarovanjem (civilna odgovornost). 3. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni in glasi: Za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb naslednja višina sredstev: Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih 0—10 10—30 30—60 nad 60 3 0/o 5 «/o 6 °/o 5 % Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Višino sredstev za investicijsko vzdrževanje iz naslova zbranih stanarin in zakupnin določi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami z vsakoletnim načrtom investicijskega vzdrževanja.« Dosedanji drugi in tretji odstavek, postaneta tretji in četrti odstavek. 4. člen Za 7. členom se dodajo novi členi 7 a, 17 b, 7 c, 7 č: »7 a) člen: Stroški obratovanja stanovanjske hiše obremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno. Med stroške obratovanja štejejo zlasti: — poraba vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave, — stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, včs potrebni material, orodje in osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, blagajniki in upravitelji), — stroški čiščenja snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, — stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, — stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, — stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarnovarnostnih naprav, — stroški nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito, narodno obrambo in reševalne garniture, — stroški nadomestitev in vzdrževanje zastav, drogov zastav, stepalnikov, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev ter stroški nabave in vzdrževanja opreme, skupnih prostorov hišnih svetov, — vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic, — stroški za vzdrževanje in preglede skupinskih anten in TV naprav, — čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov za zgradbo, — vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in komor za smeti, — vzdrževanje dostopnih potv, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic in ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, — stroški prisilne uprave, — stroški za popravilo poškodb in odtujitev v skupnih prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo mogoče ugotoviti. t 7 b) člen: Stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, plin in storitve pošte, telegrafa in telefona) bremenijo imetnike stanovanjske pravice neposredno in so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način. V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi vsi stroški centralnega ogrevanja. 7 c) člen: Hišni svet je dolžan pred nastopom novega leta za prihodnje leto izdelati plan obratovalnih in, drugih skupnih stroškov za stanovalce celotne zgradbe, v katerem bodo izkazani mesečni irr letni zneski posameznih vrst stroškov, višino teh stroškov na m2 neto stanovanjske površine in ob upoštevanju neto površine posameznih stanovanj, mesečno in letno višino teh stroškov za vsako vrsto (velikost) stanovanja. Ključ za delitev teh stroškov je neto površina stanovanja. Ob koncu leta je hišni svet dolžan izdelati obračun obratovalnih komunalnih in drugih stroškov. Isto velja za poslovne prostore, če so le ti v stanovanjski zgradbi. Hišni svet je dolžan letni plan in obračun obratovalnih in komunalnih in drugih stroškov predlagati v potrditev zboru stanovalcev. Hišni svet lahko sklene z organizacijo za gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini ustrezno pogodbo, na podlagi katere organizacija za gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini izvršuje dela in opravila, ki se smatrajo v smislu čl. 7 a in 7 b kot stroški hiše s tem, da se pogodbeni stranki dogovorita za način obračuna izvršenih uslug in rok plačila. 7 č) člen: Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini, določeni z odlokom. Hišnemu svetu pa morajo plačevati obratovalne, komunalne in druge stroške. Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hi^ in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdr- _ ževanje po tem odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo.« 5 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 10. 1973. St. 36-8/65-20 Lenart, dne 21. septembra 1973. f Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 816. Skupščina občine Lenart je po drugem odstavku 2. točke XXXIII. ustavnega amandmaja (Uradni list SRS, št. 51/71) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) na na skupni seji obeh zborov dne 21. septembra 1973 sprejela ( ODLOK o ustanovitvi samoupravne .stanovanjske skupnosti občine Lenart 1. člen Ustanovi se samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: skupnost), z namenom, da delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih v njej organizirano uresničujejo interese in potrebe pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. 2. člen Skupnost uresničuje svoje interese in potrebe s tem, da: — utrjuje svojo samoupravno organizacijo in uveljavlja družbeni vpliv v stanovanjski dejavnosti; — organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj; — na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov upravlja in gospodari s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; — sistematično rešuje na načelu vzajemnosti in solidarnosti stanovanjska vprašanja določenih socialnih kategorij občanov; — skrbi za organizirano in družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter za racionalizacijo pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj; — sodeluje pri planiranju družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, pripravlja programe stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in pripravlja standarde stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, kf se gradijo z družbenimi sredstvi;' — opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi ter z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 3. člen Delovni ljudje v združenem delu in'občani v krajevni skupnosti in občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi zagotavljajo uresničevanje ciljev samoupravne stanovanjske skupnosti iz 2. člena tega odloka. 4. člen Skupnost je pravna oseba. Statut skupnosti sprejme njena skupščina, potrdi ga pa občinska skupščina. 5. člen Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo: — delovni ljudje v združenem delu prek temeljnih organizacij združenega dela, drugih družbeno pravnih oseb in drugih organizacij, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo; — imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, etažni lastniki v stavbah v družbeni lastnini, lastniki najemnih stanovanj v lasti občanov v stavbah, ki so v družbeni lastnini, prek zbora stanovalcev v krajevni skupnosti; — temeljne organizacije združenega dela, druge družbeno pravne osebe in druge organizacije, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini. 6. člen Skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti sestavljajo tudi delegati, ki jih delegirajo: — samoupravna komunalna skupnost, — organizacija za gospodarjenje s stanovanji, — poslovna enota banke, ki kreditira graditev stanovanj, — organizacija, ki je pooblaščena od občinske skupščine za pripravo urbanistične dokumentacije, — Zveza sindikatov Slovenije v občini, — Zveza mladine Slovenije v občini iz vrst priča-kovalcev stanovanj, — Občinska organizacija ZB iz vrst udeležencev NOV, — občinske družbenopolitične' organizacije, — Društvo upokojencev Lenart in — druge organizacije, ki jih določa zakon. 7. člen Iniciativni odbor stanovanjske skupnosti določi po kakšnem ključu delegirajo organizacije m posamezniki iz 5. in 6, člena tega odloka delegate v skupščino skupnosti. 8. člen Iniciativni odbor pripravi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti. Do konstituiranja organov upravljanja skupnosti v smislu 5. in 6. člena tega odloka, opravlja funkcije organov upravljanja skupnosti iniciativni odbor, ki sprejme tudi začasni statut skupnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati U. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/73-3 Lenart, dne 21. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Lenart • Franjo Muršec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 817. Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 48. seji obeh zborov dne 20. septembra 1973 sprejela ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete — bouce - i 1. člen Pravico do varstvenega dodatka v smislu 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov ter medobčinskega sporazuma z dne 14. februarja 1973 imajo kmetje-borcj v primeril, če om sami in njihovi družinski člani nimajo tolikšnih dohodkov, da bi presegali mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, tako kot za vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji. J 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpadejo na kmeta-borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par in več zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari. 3. člen Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vpnvujo na piavico do varstvenega dodatka in. na višino dodatka se štejejo zakonce, otroci in starši, kj živijo s kmetom-borcem v skupnem gospodinjstvu na kmetiji. Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana se ugotovi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na preje naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na preužitkarje, ostarele in delanezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji. 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — povečan dvakratno. Ge je na kmetiji več kmetov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se vzame katastrski dohodek v nepovečanem znesku. Če je kmet-borec nepokreten in rabi stalno tujo pomoč, če je samohranilec in v primeru, če živi kmet-boreč na posestvu II. skupine ka-i tastrskih občin, se katastrski dohodek ne upošteva. Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam oziroma živi z delanezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se redno šolajo, vojaški vojni invalidi I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe. 5. člen i Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohpdek iz'prejšnjega leta, zmanjšan za 67 “/o. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina meseca decembra prejšnjega leta, zmanjšana za 70 °/o. Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. ' 6. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki jz naslova odlikovahj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendija in socialna podpora. ' 7. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega naslednjega meseca po nastanku. 8. člen Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasno družbeno pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesbeč ali. drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. 9. člen Za izvrševanje tega odloka in določb 68. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov je pristojna občinska komisija za zadeve borcev NOV. Komisija odloča o priznanju pravic po tem odloku odločbo, po predhodnem mnenju občinske organizacije združenja borcev NOV. Zoper odločbo komisije je dovoljena pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo 10. člen Finančna sredstva za kritje polovice izdatkov iz naslova varstvenega dodatka kmetorn-borcem zagotavlja do polovice zneska občina v letnem proračunu. Varstveni dodatek izplačuje podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, skupno s starostno pokojnino. 11. člen Priznavalnina, izplačana kmetu-borcu od 1. 1. 1973 še obračuha z zneskom varstvenega dodatka od dneva, ko mu je ta priznan. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 191-15/73 Ljubljana, dne 20. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 818. Na podlagi 47. člena zakona o .financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 43/67, 40/68 in 43/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št: 16/70) Je skupščina občine Ljubljana Center na 49. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. septembra 1973 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1973 1. člen din Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1973 znašajo 50,001.300 Razporejeni dohodki proračuna znašajo 49,574.900 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 426.400 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v predvidenem znesku 2,410.000 din se v celoti izloča na poseben račun občine s katerim razpolaga svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Skladu za komunalne investicije mestnega pomena se izloča 30 “/o zbranih dohodkov iz prvega odstavka tega člena v predvidenem znesku 723.000 din. 3. člen Skladu za napredek turizma mesta Ljubljane se izloča 70 «/o dohodkov, zbranih od turističnih taks, v predvidenem znesku 561.000 din. 4. člen Premije za zavarovanje proti požaru, ki bodo v letu 1973 predvidoma znašale 2.242.000 din se v celoti izločajo v1 mestni gasilski sklad. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 % od vseh tekočih proračunskih dohodkov v predvidenem znesku 500.000 din. 6. člen Sredstva za gradnjo in investicijsko vzdrževanje Objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov •se zagotavljajo na posebnem računu proračuna. Posebni račun iz prvega odstavka tega člena ima razen sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, lahko še druge dohodke, zlasti sredstva, ki jih daje svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva, ki jih prispevajo delovne in druge organizacije. S sredstvi posebnega računa po 1. odstavku razpolaga svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje. Sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov se nakazujejo neposrednim uporabnikom. Neporabljena sredstva na koncu leta se prenesejo kot dohodek v naslednje leto. 7. člen Poleg sredstev iz 2. do 6. člena tega odloka se dodeljujejo na ustrezni račun sredstva še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — TIS Ljubljana; — kulturni skupnosti za občinski svet ZKPO in za kulturne akcije; - ' — občinski zvezi za telesno kulturo; — centru za socialno delo; — skladu za družbeno varstvo; — skladu za varstvo borcev NOV; — upravnemu organu skupščine — za redno dejavnost in posebne' namene; — upravi javne varnosti — za materialne izdatke in za nakup motornih vozil; — za sofinanciranje avtomatske obdelave registra prebivalcev; — krajevnim skupnostim in družbenim centrom; — družbenopolitičnim organizacijam in društvom; — prispevek za izgradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu; — prispevek za izgradnjo spomenika ob 400-letnici kmečkih uporov; j, — skupnosti slovenskih občin; — počitniški skupnosti ZZB NOV Ljubljana-Ba-njole. Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 8. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabijo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 9. člen Nosilec sredstev, razporejenih: — v glavnem namenu 03 — kulturno prosvetna dejavnost, je svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje, — v glavnem namenu 12 — dejavnost krajevnih skupnosti na postavki »civilna zaščita pri krajevnih skupnostih« je svet za finance in družbeni načrt. Nosilci sredstev samostojno odločajo o njihovi uporabi. 10. člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča svet za finance in družbeni načrt in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 11. člen če se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izkoriščene, se pooblašča svet za finance in družbeni načrt, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 12 12. člen Sredstva, ki niso navedena v 7. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je tajnik skupščine. Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga tajnika skup- ščine ali na podlagi civilno pravne pogodbe, ki jo v imenu skupščine podpiše tajnik skupščine. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi. 13. člen Svet za finance in družbeni načrt se pooblašča, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 1. odstavka 96. člena- zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 1,000.000 din. 14. člen Svet za finance in družbeni načrt lahko v primeru, če dotok proračunskih dohodkov ne bo dosežen v višini, ki je predvidena v bilanci dohodkov, začasno zmanjša koriščenje proračunskih sredstev, razporejenih za posamezne namene v posebnem delu proračuna. 15. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1973 (Uradni list SRS, št. 55/72) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 16. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-01/71 Ljubljana, dne 26. septembra 1973. Predsednik skupščine ' občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. Vrsta dohodka Dohodki Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna Skupaj namena* Razpored dohodkov Davki iz osebnega dohodka in na dohodek Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja Takse Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki Prenesena sredstva 37,046.000 8,454.900 1,468.400 3,032.000 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 04 Socialno skrbstvo 05 Zdravstveno varstvo 06 Komunalna dejavnost 07 Delo državnih organov 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 14 Negospodarske investicije 15 Gospodarske investicije 16 Gospodarski posegi 17 Obveznosti iz preteklih let 18 Vlaganje v rezervni sklad 19 Nerazporejeni dohodki Skupaj 9.848.700 1,742.500 10,845.700 1.192.000 3.553.000 8.435.800 1.827.000 4.633.400 5.247.700 1.596.100 153.000 500.000 426 400 50,001.300 SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 819. Skupština občine Sevnica je po II., III., IV. in V. toCki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34/65) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1973 sprejela ODLOK o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v pristojnosti občine, se oblikujejo po načinu in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen * Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno. — za pasterizirano konzumno mleko — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, Polbelega iz moke tipa 600, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega z dodatkom 30 0/o ržene moke. Občinska skupščina upošteva pri določanju cen ugotovitve, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. Cene za proizvode iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zviševati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka toga člena (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ha ravni višjih družbenopolitičnih skupnosti po postopku o sklepanju sporazumov, veljajo tako dosežene cene, če je nanje dal soglasje pristojni organ za cene. 3. člen Za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso, in meso piščancev, broj-lerjev, se cene v prometu na drobno oblikujejo kalku-lativno ob upoštevanju meril medrepubliškega dogovora in višjih družbenopolitičnih skupnosti ter s soglasjem organa za cene skupščine občine Sevnica. 4. člen Za naslednje storitve se lahko cene spreminjajo le s soglasjem občinske skupščine: — za komunalne storitve — za mestni promet — za stanarine in najemnine za poslovne prostore — za priključevanje na električno, PTT, vodovod-ho in kanalizacijsko omrežje — za storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam stanarin se upošte-vajo dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarinam v smislu 10. člena. 5. člen Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ba-Vijo s prodajo prehrambenih proizvodov na drobno, 'ahko zaračunavajo naslednjo maržo za posamezne Proizvode: •/. — suhomesnih in mesnih izdelkov 20 — mesilih, ribjih, sadnih in zelenjavnih konzerv 17 — riž, testenine, kava 15 — začimbe 20 — jedilna sol 15 6. člen Svet za gospodarstvo in finance lahko predpiše katere proizvode in storitve, ki niso zajete s tem odlokom, morajo organizacije združenega dela in zasebniki pošiljati občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. 7. člen Če se za posamezne proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, določijo način in merila za oblikovanje cen ali raven cen z družbenim dogovorom o mejah Zveze, oziroma republike, sklenjenem na podlagi 10. člena zveznega zakona o družbeni kontroli cen ter 11. do 14. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji po postopku, ki je določen v uredbi o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, št. 34/72), veljajo za cene teh proizvodov in storitev določbe takšnega družbenega dogovora, ne pa določbe tega odloka. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 1. odlok o najvišjih prodajnih cenah in najvišjih odstotkih marž za določene prehrambene proizvode (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34/65 in 11/69), Skupščinski Dolenjski list, št. 29/67, 23/68, 28/68, 25/69, 14/70) in Uradni list SRS, št. 1/71, 21/72), 2. odlok o načinu in pristojnosti določanja cen komunalno obrtnih storitev in izdelkov (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/67, 25/69), 3. odredba o maksimiranju cen za proizvode in storitve. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-13/73-3 Sevnica, dne 17. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 820. Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 5/72 in 21/73), 10. in 16. točke dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28/73) in 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1973 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah in najemninah v občini Sevnica 1. člen V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo pla- čujejo imetniki stanovanjske pravice v občini Sevnica od 1. julija 1973 dalje polne stanarine, določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah. Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za najemna stanovanja v lasti občanov. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1969 dalje. Od 1. julija 1973 dalje se uporablja za delno nadomestitev stanarin odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 55/72). 3. člen Najemnine za poslovne prostore se od 1. julija 1973 lahko povečajo največ za 12°/o. 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka: a) preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za delno nadomestitev stanarin in pogojih za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarin (Uradni list SRS, št. 5/71) in b) se razveljavi odlok o določitvi akontacije na nove stanarine v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 55/72). 5. člen ' » Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. St. 36-8/73-3 Sevnica, dne 17. septembra 1973. Predsednik^ skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 821. Skupščina občine Sevnica je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50 72) in 100. člena statuta občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1973 sprejela' ODLOK o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Sevnica 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, ki ga obsega stanarina, se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanja in stanovanjske hiše, predvsem pa: 1. zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih izdelkov, 2. zamenjava zunanjih kleparskih izdelkov, 3. večja popravila strehe, 4. prelaganje strešne kritine, popravilo in zamenjava strešne konstrukcije, 5. zamenjava instalacij (vodovoda, elektrike, kanalizacije, plina itd.), 6. večja popravila naprav centralne in etažne kurjave, 7. zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kurjavo, 8. večja popravila in zamenjava delov za osebna in tovorna dvigala, 9. popravilo in obnova zunanjih delov obdelanih sten pročelja, 10. večja popravila in zamenjava stopnic, 11. popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, 12. obnova stropne konstrukcije, 13. vsa druga dela, ki niso navedena v 3. in 6. členu tega odloka. 2. člen Poleg del iz 1. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava. posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. ITa normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale doba trajanja: Povprečna doba trajanja v letih 1. zidan štedilnik 30 2. kotliček za vodo (bakren) 15 3. kotliček za vodo (pocinkan) 5 4. pekači 6 5. železni premični štedilniki 10 6. električni štedilniki 15 7. kombiniran štedilnik (plin — elektrika) 20 8. ločena peč 3 X preložena 20 9. železna peč 15 10. termoakumulacijska peč 20 11. peč emajlirana na olje 20 12. radiatorji 40 13. V/C rezervoar 12 14. WC školjka in bide (vz fajanse) 25 15. umivalnik iz porcelana in keramike 25 10. pomivalno korito — emajlirano ■ 15 17. pomivalno korito — nerjaveče 25 18. peč h kopalnici na trdno gorivo in kombinirane 1 15 19. plinski bojler 15 20. električni bojler 20 21. vgrajeno in prostostoječe kuhinjsko pohištvo 25 22. pleskanje notranjih lesenih delov 9 23. pleskanje zunanjih lesenih delov 4 24. oljnati opleski na stenah 10 25. plošče z električnimi vtikali 50 26. rolete platnene z namotom '15 27. esling?r rolete 20 28. žaluzije vseh vrst 20 29. emajlirana kopalna kad 40 30. litoželezpa kopalna kad 60 31. lesen navadni pod 15 32. ladijski pod 25 33. lamelni parket 25 34. bukov parket 50 35. hrastov in drugi trdi parketi 70 36. podi iz umetnih mas ' 20 37. terazzo, keramika in betonski tlak 50 38. obloga plošč' in umetne snovi 30 39. elektroinstalacvje 50 40. kotel za centralno kurjavo 20 Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s svojim aktom natančnejšo dobo trajanja tudi za posamezne elemente in opremo stanovanj, ^ niso našteti v zgornji tabeli, v skladu ž določbam' prejšnjega odstavka in splošnimi tehničnimi normativi' Tudi po dobi trajanja navedenih elementov nabavi podjetje novega le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti. , Za elemente, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva organizacija za gospodarjenje sorazmeren del stroškov le, če posebna komisija ugotovi, da je postal element neuporaben brez krivde stranke, zaradi slabe kakovosti materiala ali slabe izdelave. 3. člen Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: a) prva skupina: 1. čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev, 2. popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič, 3. delna zamenjava in popravila strešne kritine, 4. čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov, 5. čiščenje žlebov, peskolovcev in usedalnikov, 6. manjša popravila izolacije ravnih streh in teras, 7. popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti po uveljavljenih normativih, 8. popravilo ometov na fasadah in skupnih prostorih, 9. manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih, 10. manjša popravila podov, pragov in prelaganja parketov v skupnih prostorih, 11. pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika, 12. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovu, skupina hiš deliteg na 0—20 zgradbe z amort. tekoče dobo 100 let vzdrž. 9,3 Organizacija p vzdrževanje s stanovanjskimi hišami predpiše s svojim aktom, kako se določi višina sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in tekoče vzdrževanje upoštevajoč formirana sredstva. 5. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina, so: 1. zavarovanje zgradbe, 2. finančno poslovanje hišnih svetov, 3. bančni stroški, i 4. pisarniški material hišnih svetov, 5. del splošnih stroškov (upravna režija, ki jih ima podjetje v zvezi z gospodarjenjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš). Višina stroškov od 1 do 4 se določa s programi, usklajenimi s stališči hišnih, svetov, stroški iz točke 5 se pa določajo z aktom organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami in v smislu veljavnih samoupravnih sporazumov. 6. člen Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki gre v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo: 1. beljenje stanovanja (slikarska dela), ■ 2. čilčenje lončenih peči, štedilnikov in dimnih cevi, 13. manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd., 14. popravilo stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, 15. manjša popravila električnih instalacij v skupnih prostorih, 16. zamenjava manjših dotrajanih delov in instalacij v skupnih prostorih, 17. popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so narfteščeni v skupnih delih zgradbe, 18. pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu in sicer vsakih 15 let, 19. odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice. b) druga skupina: 20. stroški rednih servisov za osebna tovorna dvigala, toplovodnih postaj ter hidroforov, 21. stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcij e, 22. stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjeni hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov. 4. člen Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hiši se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev: Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih 20-40 49—60 60—80 nad 80 14,8 15,0 18,6 23,7 3. popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, sti- • kal, električnega zvonca, telefonov, domofonov ipd., 4. nadomestitev električnih svetil in žarnic, 5. čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov, 6. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, , 7. nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodu. baterij in drugih pip v kopalnici, kuhinji itd. 8. nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih, umivalnikih, sifonih, priključnih pipah itd., 9. čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi ter nadomestitev ostalih delov zaradi poškodb izlitja vode in fekalij, 10. barvanje vgrajenih elementov in opreme, 11. pregled in obvezno čiščenje električnih in plinskih bojlerjev vsaki 2 leti, # 12. nadomestitev stekel na oknih in vratih, 13. čiščenje, prelaganje in struženje parketa, 14. prezidava (preložitev) peči in popravilo lončenih peči, 15. redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, 16. vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika, 17. stroški namestitve poteznih vrvic in verižic, plavačev v rezervoarjih in sedežnih desk v straniščih, 18. popravila in nadomestitev pip in armatur, 19. nadomestitev termostatov v električnih boj- ler>ih- 7. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, obsegajo zlasti: 1. poraba vode, elektrike in plina, odvoz smeti in drugi prispevki za skupne prostore ter naprave, 2. stroški za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji, kurjači ipd.), 3. stroški za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in materialom, 4. stroški za zamenjavo žarnic in varovalk, 5. stroški popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih, 6. stroški za redno vzdrževanje in obnovo požarnovarnostnih naprav, 7. stroški nadomestitve in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, 8. nadomestitev oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev, nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov ter nadomestitev poštnih nabiralnikov, 9. vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic, 10. stroški za vzdrževanje in pregled skupinskih in TV naprav, 11. čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo, 12. vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti, 13. vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnikov ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše, 14. stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ni bilo mogoče ugotoviti, 15. redno čiščenje ih pregledi kotlovnic ter kurilnih naprav na vsaka 4 leta. Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve, razni prispevki po predpisih in centralno ogrevanje stanovanj). Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo po tem členu v breme imetnika stanovanjske pravice, plačujejo uporabniki stanovanj skupaj s stanarino z ločenim izkazom. 8. člen Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje zapisniško oddati organizaciji, ki vzdržuje stanovanjske hiše in sicer v enakem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja. Ce se ne da ugotoviti, v kakšnem stanju je bilo stanovanje prevzeto, mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje dvakrat zidarsko prebeliti in očistiti. Imetnik stanovanjske pravice, ki ne odda stanovanja po določilih iz prejšnjih odstavkov, opravi pomanjkljivosti delovna organizacija za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš na račun dotedanjega nosilca stanovanjske pravice. Določbe tega člena veljajo, oziroma se smiselno uporabljajo tudi za najemne poslovne prostore. 9. člen Etažni lastniki stanovanj sodelujejo pri plačilu vzdrževanja hiš in stroških obratovanja takole: — investicijsko vzdrževanje po členu 1, 2 in 3 tega odloka plačujejo organizacije za vzdrževanje hiš sorazmeren del stroškov, vrednosti vzdrževanja hiše, v kateri imajo stanovanje. Delitev stroškov se izvrši na osnovi površine hiše v m2 tako, da plača etažni lastnik v 8 dneh po izvršitvi del investicijskega vzdrževanja za njegovo površino za m2, ki jih ima v lastnini, — stroške obratovanja plačujejo etažni lastniki v enakem razmerju, kot je določeno v prejšnji alineji in hčer mesečno ali po posebnem dogovoru z organizacijo za vzdrževanje hiš, — za stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš, ki so navedeni v 5. členu tega odloka, plačujejo etažni lastniki sorazmeren del teh stroškov v °/o na celotne dejanske oz. planirane stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš. Osnova za delitev so površine v m2, s katerimi organizacija gospodari oziroma stanovanje vzdržuje. — Stroške po tem členu plačujejo etažni lastniki v 8 dneh po izstavitvi računa, ali po pogodbi, če je ta sklenjena med organizacijo za vzdrževanje hiš in etažnim lastnikom. — Dokler etažni lastnik pismeno ne obvesti organizacije za vzdrževanje hiš o morebitni spremembi lastništva, je zavezanec 'za plačila in obveznosti po tem členu in drugih določilih tega odloka, lastnik :am. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni vestnik Celje, št. 49 od 30. XII. 1975 im skupščinski Dolenjski list,' št. 21 od 22. VIII. 1968). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-9/83-1 Sevnica, dne 17. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 822. Na podlagi 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1973 sprejela ' ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda 1. člen S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ah za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če jo gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega standarda v občini. 2. člen Standard stanovanja opredeljujejo tile elementi: — površina in funkcionalnost stanovanja, — opremljenost stanovanja in objekta, — notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta, — urejenost neposredne okolice objekta. 3. člen Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega stanovanja«, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ah stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenega s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Investitor je dolžap predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom, samoupravni stanovanjski skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-10/73-1 Sevnica, dne 17. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA Izhodišča za opredelitev standardnega stanovanja Stanovanje namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj. Iz družbenoekonomskih vidikov je treba pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je treba prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov. Standardno stanovanje Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost 'opremljanja in urbanistično lego. Kriteriji funkcionalnosti stanovanja Kot kriteriji funkcionalnosti so predvsem potrebni: — notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov, — zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih površin za gibanje, — ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov za več stanovanj. Kriteriji za določanje števila ležišč so: — bivalna kuhinja nima ležišča, — dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča, — spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče, — spalnica nad 10 m2 velikosti za otroke in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči. Ležišče za dojenčke se ne šteje za ležišče. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč. Opredelitev standardnega stanovanja Prostori stanovanja Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam, odnosno funkcijam stanovanja, so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo: ' ■— prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon in loža), — spalnice, — pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba). Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali lože) v izmeri 1—2,5 m2 reducirane površine po JIJS, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja. Kopalnica in WC V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj. V ločenem stranišču je tudi umivalnik. Predsoba in druge komunikacije V vstopni predsobi mora biti vsaj 1 m2 proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd. Shramba K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih in individualnih hišah pripada kletna shramba velikosti: 2—6 m2, odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za SC/o večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja. Skupni prostori v večstanovanjskih objektih Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo: — veže z vetrolovom, — stopnišče, — dvigalo, — hodniki in galerije, — kolesarnica in shramba otroških vozičkov, — prostor za smetnjake, — skupne sušilnice za perilo, — zaklonišče, — prostor za samoupravne organe hiše. Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore: Veža —vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki. Kolesarnica in shramba otroških vozičkov Obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računan je eno kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles, je računati 1/4 mopedov. Skupne sušilnice perila Na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, ki mora biti dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora. Hišniška stanovanja V več stanovanjskih hišah, ki so opremljena z dvigali, hidrofornimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi šicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno, s posebnim prostorom za shranjevanje orodja. Prostori za hišne samoupravne organe pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanjih zagotoviti prostor za delo hišnih svetov velikosti minimum 15—20 m2 z lastnim WC. V. objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklopu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta od 6—10 m2. Prostori naj omogočajo več namensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom. Ureditev najožje okolice stanovanjske stavbe K ureditvi najožje okolice stavbe spada: — zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm, . — tlakovana plošča ob hišnem vhodu, — parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranje ni drugače določen, — čisto mesto za iztepanje preprog. Opremljenost stanovanja Instalacije Standardno stanovanje mora biti priključeno ha javni vodovod, električno omrežje in javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska in toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave. Instalacije morajo biti napeljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij. Vodovod /sak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov, lahko pa jih nosilci stanovanjske pravice montirajo na svoje stroške. Elektrika Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvo-tarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo, porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.j. Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh' prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi Šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanjih je obvezna instalacija skupne RTV antene. Telefon V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka. Plin V krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanju mora biti tedaj napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplotnega ogrevanja. Toplovod V mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje. Obdelava tlakov Tlaki v sobah naj bodo topli ter akustično izolirani od stropne konstrukcije. V predsobi in kuhinji je, tlak lahko poltopel. Tlak v sanitarijah mora biti nepremočljiv,, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi. Obdelava stan in stropov Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani po predpisih JUS. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolitu, ali nepralne tapete (za steno). Stene, oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu1 močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinji. Okna in vrata Okna in vrata naj bodo individualne izvedbe, naj ne bodo, preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. Okna morajo biti obvezno taka, da je nanje možno montirati rolete ali druge zavese proti soncu. Oprema kuhinje Pri standardnem stanovanju se kuhinje ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in prikliučke za: — štedilnik, — delovni pult, — viseče omarice, — shrambno omaro in — hladilnik. Kopalnica Oprema kopalnice naj obsega: — kopalno kad. umivalnik, električni bojler, v kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če tVC in kopalnica nista, ločeni. V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj. Higicnskotehnični pogoji Med higienskotehnične pogoje spadajo: — naravna in umetna osvetlitev, — osončenje, — prezračevanje, — ogrevanje, — zaščita proti vlagi, — zvočna zaščita, — varnost stavb, — višina prostora. Higienskotehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi in zakonskimi določili. Vrednotenje objekta in stanovanja Dokaz uporabne vrednosti Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, kolikor bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj, oziroma, koliko se mu bo približalo. Kriteriji za izbor gle’de na uporabne vrednosti stanovanja so: — funkcionalna uporabnost prostorov in možnost osrednjega opremljanja, — organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično, — možnost fleksibilne uporabe stanovanja, — osončenje, osvetlitev in prezračevanje, — l^ga stanovanja v objektu in lega objekta v okolju. Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana konstruktivna zasnova pri načinu graditve, pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu. Ekonomska presoja naj obsega — racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta, — odnos med globino in širino objekta, — obseg in razčlenjenost fasade, — konstrukcijo in tehnologijo gradnje, — opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in — presoja stroškov eksploatacije. Vrsta ekonomskih parametrov — to je koeficientov raziherja med različnimi stanovanjskimi površinami, nudi strokovnjaku za stanovanjsko izgradnjo merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj od-* nosno stanovanjskih objektov. Dokaz optimalizacije stroikov vzdrževanja I' in popravil Stanovanjski objekti dosežejo normalno sto do sto-petdesetletno dobo trajanju, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil. Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti: — čimvečjo homogenost posameznih elementov in enostavnosti zamenjave, — koncentracijo instalacijskih odvodov in dovodov ter lahko prlstopnost za popravila, 'dovoz goriva in odvoz smett, — omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike. 823. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35/64) in na predlog občinskih organizacij SZDL občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in na seji’ zbora delovnih skupnosti dne 17. septembra 1973 sprejela ODLOK o podelitvi domicila aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje 1. člen Aktivnost OF med narodnoosvobodilno borbo Kozjanskega okrožja se podeljuje domicil v občini Sevnica. 2. člen Izda se skupna listina o podelitvi domicila občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki se izroči odboru aktivistov OF za Kozjansko okrožje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 204-3/73-1 Sevnica, dne 17. septembra 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. . 824. Ng podlagi 3. člena odloka o sestavi in delovnem področju svetov občinske skupščine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/07), 19. člena zakona o družbeni kontroli ten (Uradni list SFRJ, št. 25/72), 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanjih družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št.. 32n2) in odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/73. 21/73) je svet za gospodarstvo in finance na seji 4. septembra 1973 sprejel ODREDBO o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco organu za cene 1 Organizacije združenega dela in zasebniki so dolžni pošiljati organu za cone skupščine občine obvestilo o spremembi cen (cenike), da jih evidentira za naslednje proizvode in storitve: — za gostinske storitve, za obrtniške storitve (razen dimnikarskih), za transportne in avtotaksi storitve zasebnikov, — za pekarske izdelke; razen za osnovne vrste kruha, navedene v odredbi o ukrepih družbene kontrole cen. 2 Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco organu za cene ni dovoljeno pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco. Upravni organ, pristojen za cene skupščine občine Sevnica, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka te točke. / 3 Cenik mora obsegati najmanj tele podatke: 1. naziv proizvoda, oziroma storitve 2. mersko enoto 3. glavne tehnične in komercialne značilnosti^ ki vplivajo na spremembo cen 4. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod in izdelke 5. sedanje in s cenikom predvidene prodajne pogoje (kraj in način dobave, rabat, superrabat itd.). Če cenik ne obsega vseh podatkov iz tretje točke, se šteje, da ni bil predložep. 4 Vsakokratne cene (cenike) obrtnih storitev in izdelkov, morajo imeti organizacije združenega dela in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank. Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije in samostojni obrtniki, kakor tudi zasebniki, ki opravljajo transportne storitve, na vsakokratno željo, stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve. 5 Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-12/73-3 Sevnica, dne 4. septembra 1973. Predsednik sveta za gospodarstvo in finance skupščine občine Sevnica Maks Bilc 1. r. vsebina ' Stran 291. Odredba o uporabi metodologije za izkazovanje, /a primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov 1189 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 292. Sklep o stopnji prispevka zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1189 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 796. Družbeni dogovor o omejitvi porasta globalnih sred- stev temeljne izobraževalne skupnosti, sklada za otroško varstvo pri TIS ter kulturne skupnosti v Ljubljani in o uporabi sredstev, zbranih iz dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1973 in davka na posest osebnih avtomobilov (Ljubljana) 1190 797. Odlok o določitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 1191 798. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1972 1195 Stran 799. Sklep o razrešitvi predsednika skupščine mesta Ljubljane 1197 800. Sklep o izvolitvi predsednika skupščine mesta Ljubljane H97 801. Odlok o priznavalninah borcem in družbeni pomoči družinam borcev NOV v občini Brežice (prečiščeno besedilo) 1197 802T. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah kmetov borcev NOV v občini Brežice 1198 803. Odlok o načinu upravljanja s sredstvi za graditev stanovanj udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Brežice) 1199 804. Odlok o spremembi odloka o določitvi svetov skupščine občine Brežice 1199 805. Odlok o izgradnji regionalne ceste št. II-388 na odseku 'Celje—Polulc (Celje) 1199 806. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v ob- . čini Celje 1200 807. Odlok o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo (Celje) 1200 808. Odlok kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obrato- vanje stanovanjskih hiš v občini Celje l201 809. Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Celje) 1204 810. Sklep o soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina (Celje) 1205 811. Sklep o soglasju k ceni za izpražnjevanje greznic in odvoz fekalij (Celje) 1205 812. Sklep o soglasju k ceni najemnine grobov (Celje) 1205 813. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa prčizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1206 814. Odlok o minimalnem poslovnem času trgovin, mes- nic, trafik, gostinskih obratov in odplačil ter obrtnih delavnic (Lenart) 1206 815. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj- skih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Lenart l2®1 816. Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart V 1209 817. Odlok o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borco (Ljubljana Bežigrad') 1210 818. Odlok o spremembi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973 1211 819. Odlok o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica 1213 820. Odlok o najvišjih stanarinah in najemninah v občini Sevnica 1213 821. Odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževa- nje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Sevnica 1214 v 822. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Sevnica) 1216 823. Odlok o podelitvi domicila aktivistom OF med na- rodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje (Sevnica) 1219 824. Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco organu za cene (Sevnica) 1219 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 llOdtn -- Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake števijke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno, prometnega davka po mnenju sekretariata za'informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenile št. 121-1/72 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 33 Razglasni del z dne 29. septembra 1973 LETO XXX opozorilo Izdali smo ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (KMETIJ) s komentarjem k posameznim členom, ki ga je pripravil tov. Slavko Kocjan, pomočnik sekretarja za zakonodajo. Cena je 11 dinarjev. Sprejemamo naročila: CZ »Uradni list SRS- Ljubljana. Veselova 11, p. p. 379/VII Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska todigča razglaSajo: •»Metalna-, Maribor. Pri temeljni organizaciji združenega dela — kovinskem obratu Senovo se izbriše Franc Kodrič, dipl. inž. z vsemi pravicami podpisovanja ter vpišeta Venčesla" Pirc. inž., direk-^01", ki podpisuje za TOZD in Jože Lesjak, inž., šef obrata, ki podpisuje za TOZD v odsotnosti direktorja Celje, 7. septembra 1973 Rg VII 119 3 1183 Mizarsko podjetje »Oprema«, Celje, (Babno 3). Izbriše se Alojzija Hanžič, računovodkinja in vpiše Franc Čanžek, računovodja podjetja. Celje, 11. septembra 1873. Rg I 157/14 ' 1198 "Agraria- proizvodno in trgovsko Podjetje export import Brežice. Izbrišeta se pooblaščena podpisniku: Jože Gerjevič. dosedanji računo-v°dja in Jože Rihtar šef prodaje — °ba z vsemi pravicami podpisovanja. Pri že vpisanih pooblaščencih za Podpisovanje se spremenijo nazivi in so odslej: Alojz Mustar, vodia go-®Podarskoračunskega sektorja in Lsrnarda Gerjevič. finančna kniigo-vodkinia podjetja, ki je obenem knji. govodkinja noslovne enote hranilni-Ca in posojilnica. ^°va pooblaščena podpisnika podjetju: Božo Kerin, vodja splošnega sek-oria in Mira Kuševič. knjigovodja osnovnih sredstev. Pri poslovnih enotah kooperacija er hranilnica in posojilnica Brežice, *0 vpiše nov podpisnik Martin gfrOgOBHO •zdali bomo Gramc, pomočnik vodje enote za kooperacijo. Celje, 20. septembra 1973. Rg VII 79/20 1202 »Iskra«, Kranj. Vpiše se organizacija združenega podjetja Iskra — industrija elementov in zabavne elektronike. Ljubljana v Združenem podjetju »ISKRA«. Kranj, skrajšano: Iskra-IEZE Ljubljana, v ZP Iskra Kranj. Ljubljana, Stegne 17, ki ima takle poslovni predmet: osnovna dejavnost: proizvodnja polizdelkov in elementov za el -klron'ko. avtomatiko in svetlobnih teles na bazi mehaničnih metalurških. kemičnih, elektrofizikalnih in drugih postopkov: proizvodnja vseh vrst aparatov zabavne elektronike ter sestavnih delov za te aparate: proizvodnja električnih aparatov široke potrošnje: prodaja vseh izdelkov. sestavnih in rezervnih delov iz dejavnosti branže; nabava surovin in drugega proizvodnega materiala; maloprodaja vseh izdelkov iz dejavnosti branže; razvojna, projektantska. konstrukcijska in raziskovalna dejavnost iz dejavnosti branže z.ase in za drnec druge dejavnosti: izdelava orodij in opreme za proizvodnjo iz dejavnosti branže zase in za druge; druge dejavnosti- izdelava orodij in opreme za proizvodnjo iz delavnosti branže zase in za druge: usluge galvanizerstva, tehničnega tiska, orodjarstva in mehanske obdelave vključno s projektiranjem in konstruiranjem zase in za druge; stranska dejavnost;' družbena prehrana; gospodarjenje z objekti družbenega standarda; gospodarjenje in upravljanje s skupnimi objekti. V. d. glavnega direktorja je dipl. inž. Klavs Vladimir. Za organizacijo podpisujejo: Klavs Vladimir, dipl. inž. v. d. glavnega direktorja, Pardubsky Andrej, kot v. d. pomočnika glavnega direktorja, Sure Jože, za področje finančnih zadev, Vidan Marin, v odsotnosti podpisnika za področje finančnih zadev, Raiča Milan, za komercialno področje, Stok 2arko, za programsko-raz-vojno-investicijsko področje, Lukša Dušan, za področje splošnih zadev. Organizacija je nastala s tem, da sta se dosedanji organizaciji združenega podjetja Iskra-Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana v Združenem podjetju Iskra Kranj in Iskra-Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana v Združenem podjetju Iskra Kranj po sklepu DS obeh organizacij z dne 27. XII. 1972 v skladu s soglasjem DS Združenega podjetja Iskra Kranj z dne 28. XII. 1972 spojili, v novo vpisano organizacijo. Ljubljana. 30. januarja 1973. Rg XIX 1528/1 320 Trgovsko podjetje »Slovenijašport« Ljubljana. Vpiše se prodajalna Skopje, Gradski tržni centar, Kej 13. noembri b. b.. ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na drobno v trgovskih strokah: športne potrebščine; ribiški material in potrebščine: orožje, lovske potrebščine, strelivo, razstrelivo in pirotehnični material; motorna Vozila, nadomestni deli ir potrebščine, od tega samo motocikli, prikolice in nadomestni deli: tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija od tega samo: tekstilna konfekcija (obleka, perilo, klobuki, čepice, žimnice, prešite odeje, prevleke, slam-nače); konfekcija in metersko blago ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH °bsežnim komentarjem m z gradivom za prakso kar pripravljata hana pravna strokovnjaka dr Emil Ceferin in Slavke Kocjan. Sprejemamo prednaročila CZ -Uradni list SRS- Ljubljana Veselova 11, p o 379 VII iz plastičnin mas (obleke, namizni prti, zastori), usnjena in krznena konfekcija — izključno kot oblačila (usnjeni plašči, kožuhi, hlače, vetrovke, čepice, rokavice), kemično obdelane tkanine, povoščeno in gumirano in knjigoveško platno, linolej, gumijaste preproge, vse vrste preprog iz linoleja in druge kemične surovine, tkanine iz tekstilnih vlaken, rastlinskega, živalskega in umetnega izvora. tekstilna galanterija, krojaške potrebščine, galanterijsko in bazar-sko blago in igrače v celoti: fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine v celoti; avto-gume ter brizgani, prešani in vlečeni gumijasti izdelki raznih vrst; ure in izdelki iz plemenitih kovin od tega: ure in jermenčki za ure ter kovinske zapestnice za ročne ure;'izdelki iz gum, kavčuka in plastičnih mas Stranska dejavnost: montaža smučarskega okovja za smuči, montaža robnikov na smuči in druga drobna ' popravila športnih rekvizitov; servis za popravila in izposojanje športnih potrebščin. V. d. poslovodje Ariačkov Nikola, ki podpisuje zanjo. Enota prodaja blago v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS dne 25. IV. 1973 Ljubljana, 6. avgusta 1973. Rg V 720/71 1207 Slovenija promet« export-import, Ljubljana. Pri filiali v Ljubljani, temeljni organizaciji združenega dela — pravni osebi se vpiše hov pooblaščenec za podpisovanje Podobnik Anton, pomočnik direktorja filiale ki podpisuje poslovne, splošne in finančne akte. Ljubljana, 7. avgusta 1973. Rg XIV 1408/5 1212 Interexport—Beograd, Pri samostojni organizaciji združenega dela s svojstvom pravne osebe lnex-Adria-aviopromet. Ljubljana, se izbriše dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Koman Boris. Rg XIV 1330/6 1211 »Košaki«, tovarna mesnih izdelkov, Maribor. Vpiše se prodajalna št. 37, Trbovlje. Novi dom 16, ki prodaja na malo meso in mesne izdelke. Poslovodja je Holešek Jožefa, ki za prodajalno podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 16. V. 1973. Rg V 235/1 1220 »Košaki«, tovarna mesnih izdelkov, Maribor. Vpiše se skladišče prodaje na debelo Trbovlje, Novi dom 16 ki prodata na debelo meso in mesne izdelke. Poslovodja Holešek Bogomir, ki za enoto podpisuje v okviru pred meta poslovanja. Enota nima samo- stojnih pravic. Ustanovil jo je DS 16. V. 1973. Rg V 236/1 1221 Kmetijski kombinat »Hmezad« Žalec — mesnine. Vpiše se mesnica Dol pri Hrastni« ku, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: svežega mesa in mesnih izdelkov, zaklane perutnine vseh vrst; mlečni izdelki, od tega: sir, maslo, margarina; delikatese, od tega: industrijski mesni izdelki drugih proizvajalcev; sušena slanina, konzervirano in sušeno meso; ribje in zelenjavne in mesne konzerve, jajca, marmelada, med. sendviči in žemlje ter konzervirana povrtnina: sveže morske ali sladkovodne ribe (samo velikim potrošnikom direktno iz skladiščnega prostora). Poslovodja Štraus Jože. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 23. III. 1973. Rg V 237/1 1222 Kmetijski kombinat »Hmezad«, Žalec — Mesnine. Vpiše se mesnica in delikatesa Zagorje. Cesta 9. avgusta, ki ima takle poslovni predmet; prodaja na drobno; meso in mesni izdelki: delikatese, od tega: mleko, jogurt, smetana, siri, surovo maslo, mast in jedilne maščobe, med marmelada, gorčica majoneza, konzervirano sadje in povrtnina, ribje konzerve, mineralne vode in brezalkoholne pijače; mleTio in mlečni izdelki, kruh in pecivo, od tega: kruh in pekarski izdelki, jajca. Poslovodja je Košir Bojan. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 30. IX. 1972. Rg V 238/1 1223 »Alpina«, tovarna obutve, Žiri. Pri • maloprodajni mreži, Žiri, se pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Anici Mlinar vpiše, da podpisuje odslej kot namestnica šefa finančne službe z vsemi pooblastili ter vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Ana Strlič, šefinja finančne službe. Rg II 206/103 1215 Ljubljana, 9. avgusta 1973. »EMONA«, proizvodnja, trgovina, turizem, engineering, Ljubljana. Pri hranilno-kreditni službi »Emona«, Ljubljana, Miklošičeva 4 se izbriše dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Zupančič Svetozar in vpiše Senožetnik Jože, kot računovodja hranilno-kreditne službe. Vpiše se poslovalnica »Globtour«, Ljubljana, Trg revolucije, Maksi-market, ki ima takle poslovni predmet: organizacija in izvedba poslovanja, izletov in prevozov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi: prodaja letalskih vozovnic za letalske linije doma in v tujini, za char- ter polete in za prevoz tovora; prodaja železniških /ozovnic za tu- in inozemstvo; organizacija, posredovanje in izvedba vseh turističnih storitev v tuzemstvu; posredovanje in opravljanje gostinskih uslug; opravljanje menjalnih poslov izdajanje, sprejem in vnovčenje napotnic — voucherjev za turistične, gostinske in prevozne usluge; prodaja srečk lota, športne prognoze in ostalih iger na srečo; organizacija strokovnih in ostalih posvetovanj, tekmovanj in kongresov. Vodja poslovalnice je Božo Černe. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 20. II. 1973. Ljubljana, 14. avgusta 1973. Rg II 261/272 1203 Veletrgovsko podjetje »Kokra«, Kranj Izbriše se prodajalna »Mira«, Krarfj, Koroška 21 zaradi ukinitve Rg I 110/50 1214 Združeno trgovsko podjetje ABC Ljubljana. Pri organizaciji »Loka«, Škofja Loka se vpišejo tele spremembe; Izbriše se prodajalna v zakupu »Pri Hriberniku«, Smrečje 48. zaradi ukinitve; Vpišejo se nove enote: Prodajalna »Koloniale«, Ribnica na Dolenjskem, Gorenjska c. 1, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine, delikatese, žito in mlevski izdelki, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah, meso in mesni izdelki ter perutnina (pakirano). Poslovodkinja je Jeras Tončka. Enota nima samostoj-nin pravic Ustanovil jo je DS 24. !• 1973. Samopostrežba Ljubljana, Trg komandanta Staneta 5, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine: delikatesno blago (na klasičen način); zelenjava in sadje (predpakirano) ter izdelki; kruh in pecivo (na klasičen način); tobačni izdelki in vžigalice; mesni izdelki, meso in perutnina (predpakirano); tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazar-sko blago ter igrače; parfumerijsko in kozmetično blago: steklo, porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; časopisi in periodični spisi. Poslovodja je Baša Anton. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 19. VII. 1972. Prodajalna »Medno«, Medno 8> Šentvid pri Ljubljani, ki prodaja na drobno; živila in gospodinjske potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače: parfumerijsko in kozmetično blago; pisarniški material. papir, pisane in šolske potrebščine; meso in mesni izdelki ter perutnina (pakirano), delikatese; zelenja- va, sadje in izdelki; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovodki-nia je Ivanjko Anica. Enota nima samostojnih pravic, Ustanovil jo je °S 24. I. 1973. samopostrežba »Gorazdova-", Ljubljana, Gorazdova 1Q, ki prodaja na drobno: živila m gospodinjske po-ttebščine; delikatesno blago; sadje in zelenjava — predpakirano; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; meso m mesni izdelki ter perutnina (meso m perutnina predpakirano); tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in hazarske blago ter igrače; parfumeri.jsko in kozmetično blago: steklo, porcelan in keramika: pisarniški material, papir Pisalne in šolske potrebščine; časopi-sivin periodični spisi; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovod-kinja je Sakovič Marija. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 24. I. 1973. Pri prodajalni »Pirniče«. Zg. Pir-wCe 5 c se izbriše Tomšič Silva in vPiše Oblak/Fani, nova poslovodki- nja; Pri prodajalni »Manufaktura«. Medvode 37 se izbriše Podrekar Anka in vpiše Plestenjak Helena, nova Eoslovodkinja; . Pri prodajalni Samopostrežba Ce-mvška 147 a. Ljubljana se izbriše “ornard Stanka in vpiše Hojak Ivan' ka, nova poslovodkinja; izbriše se prodajalna »Manufaklu-rm<, Železniki. Trnje 35 zaradi ukinitve. Pri organizaciji združenega podjet-Ja se vpiše razširitev predmeta P°" štovanje še na: prodaja na debelo in mobno gostinske in trgovske opreme. Rg IV 415/7 1217 Gradbeno podjetje »Mcgrad«, ^ubijana ? pDri obratu družbenega standarda rlD »Megrad«, Ljubljana, Celovška sc izbriše pooblaščenim zn pod-msovanje Rajšck Fani in vpiše Se-enič Vladka kot računovodja. Rg III 406 69 1205 j. *^a.d,ic zelenjava«, veletržnica s metijskimi pridelki, Ljubljana. JzbriJc se prodajalna št. 122, Novo mesto, Prešernov trg. Rg XI 1280/12 1210 tj..) 0s*ovno združenje za cestni nsPort »Vektor«, I jubljana. {e^ri Poslovalnici Jesenice, Kidri-ta n se vP'®e sprememba predme-ba t S'0Van^a' glasi odslej: oskr-av. tovora za prevoze s tovornimi v dobili za člane in za ostale pre-’kc v cestnem prometu: pomož-opr Po.sli- ki omogočajo uspešno točke 8nie Premeta poslovanja iz čijf.0,1 (tovorni kolodvori, preno-soferjev, izdaja dokumentov; pri poslovalnici Kranj, škofjeloška 1 se vpiše sprememba predmeta poslovanja, ki glasi odslej: oskrba tovora za prevoze s tovornimi avtomobili za člane in za ostale prevoznike v cestnem prometu; pomožni posli, ki omogočajo uspešno opravljanje predmeta poslovanja iz točke 1 (tovorni kolodvori, prenočišča šoferjev, izdaja dokumentov); pri poslovalnici Ljubljana. Vodovodna 19 se vpiše sprememba poslovanja, ki glasi odslej: oskrba tovora za prevoze s tovornimi avtomobili za člane in za ostale prevoznike v cestnem prometu; pomožni posli, ki omogočajo uspešno opravljanje predmeta poslovanja iz točke 1 (tovorni kolodvori, prenočišča šoferjev, izdaja dokumentov); izbriše se šef poslovalnice Podobnik Vinko in vpiše nov šef poslovalnice Zupanec Vinko. Rg V 831/41 1208 Ljubljana, 16. avgusta 1973 S“’oSaa mizarska delavnica Gabrovka. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na: izdelovanje platnenih zaves in samonavijačev za platnene zavese, izdelovanje lesenih in plastičnih rolet vseh vrst. Ljubljana, 17. avgusta 1973. Rg III 428/5 1213 Podjetje za generalni remont avtomobilov »Avtoobnova«, Ljubljana. Vpiše se trgovina podjetja »Avto-obnove«, Ljubljana, Titova 136, ki prodaja na debelo in drobno nadomestne delo in potrebščine za motorna vozila ter motorna vozila. Vodja poslovne enote je Babič Branko, ki za enoto podpisuje v okviru predmeta poslovanja. Enoto je ustanovil DS 27. II. in 20. VI. 1973. Ljubljana, 20. avgusta 1973. Rg II 289/22 1204 »Lesnina«, trgovsko podjetje z le-)in, lesnimi izdelki in pohištvom, jubljana. Vpiše se tehnična trgovina v Ljub-ani, Jakičeva 2, ki trguje na de-elo in drobno z blagom v trgovskih rokah: tehnično blago za oskrbo-anje proizvajalnih podjetij in obr-• železnina in kovinsko blago, od 'ga' pločevinasto blago, kuhinjske , hišne potrebščine; glasbila, radij-d aparati in potrebščine od tega; prejemniki za radiodifuzijo in tele-iziio ter gramofoni, aparati za re-rodukcijo zvokov in ojačevalci; ektrotehnični material, od tega: ■c vrste svetlobnih teles, električne imrave za gospodinjstvo; hladilne "‘toplotne naprave. V d. šefa trgo-ine Te' Kovačič Vlado, ki zanjo pod-isuje v okviru njenih samostojnih ravic Samostojne pravice: samo-oino določa cene blagu, sklepa v nenu in za račun podjetja v okvi-i svojega predmeta poslovanja po- godbe o nakupu in prodaji blaga, kakor tudi pogodbe, ki so vezane s poslovanjem ali ki omogočajo poslovanje kot npr. o najemu poslovnih prostorov, o vzdrževanju in popravilu osnovnih sredstev, o prevozih svojega blaga, o odtujevanju osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe do vrednosti, ki jo odobri delavski svet. Enoto je ustanovil DS dne 26. VI. 1973. Rg IV 552/383 1206 Varaždinska tekstilna industrija - Vartcks«, Varaždin. Pri prodajalni »Vartcks obleke«, Ljubljana, Dalmatinova 4 se izbriše poslovodja Hlačar Oto in vpiše nov poslovodja Japec Ljubomir, ki podpisuje za enoto. Rg VII 1005/4 1209 Ljubljana, 30. avgusta 1973. »Veletekstil« trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno, Ljubljana. x Pri poslovni enoti izdelave modnih pletenin »Lama«, Ljubljana Gosposka 4 se vpiše nov pooblaščenec za podpisovanje Jevšnik Sašo, dipl. oec., ki podpisuje v odsotnosti direktorja kot njegov namestnik. Ljubljana, 24 septembra 1973. Rg IV 556/38 1244 »Jnterexport«, podjetje za mednarodno trgovino Beograd Izbriše ‘ se poslovalnica »Inex-tu-rist« v Mariboru, Sodna 5. Maribor, 24. avgusta 1973. Rg 546/1-8 1170 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska todlšča razglašajo: Kmetijska zadruga Trbovlje Hrastnik. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na odkup lesa in prodaja rezanega lesa od zasebnih lastnikov kmetijskih in gozdnih površin. Ljubljana, 14. avgusta 1973. Zadr VI 643/2 1225 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska todišča razglašajo: Dom upokojencev v Kranju »v ustanovitvi«, Kranj, Cesta 1. maja 59. Poslovni predmet: sprejema v stalno oz. občasno oskrbo osebe, ki za- radi starosti ali drugih okoliščin ne morejo ali ki ne želijo živeti sami oz. v družini, pri čemer imajo prednost v prvi vrsti člani Društva upokojencev Kranj in člani ZŽB Kranj, v drugi pa drugi občani občine Kranj; zagotavlja oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego; organizira oblike rehabilitacije, zaposlitve in resocializacije; zagotovi druge aktivnosti, ki ustrezajo stanju in potrebam oskrbovancev; organizira v skladu s svojim statutom v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda; v skladu s svojo osnovno dejavnostjo opravlja druge naloge na podlagi zakona, programa socialne politike v občini Kranj, družbenega dogovora ter svojega statuta in delovnega načrta. . Direktor zavoda v ustanovitvi je Stefan Ovsenar. Zavod je ustanovila skupščina občine Kranj -z odločbo z dne 28. VI. 1973. št. 022-5/73-02/D. Ljubljana, 30. avgusta 1973. Rgz IV 512/1 1239 Razglasi sodišč Dražbcni oklici J 697/73 9508 Dne 22. novembra 1973 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vi. št. 31, k. o. Gorišnica — idealna polovica in vi. št. 423 k. o. Zamušani — idealna polovica. I. skupina — vi. št. 31 k. o. Gorišnica idealna polovica: cenilna vrednost je 15.530 din. najnižji ponudek je 13.804 din. varščina pa 1553 din; ! II. skupina — vi. št. 31 k. o. Gorišnica idealna polovica: cenilna vrednost je 8910 din, najnižji ponudek je 5940 din, varščina pa 891 din; III. skupina — yl. št. 423 k. o. Zamušani idealna polovica: cenilna vrednost je 2944,75 din, najnižji ponudek je 1963,25 din, varščina pa 295 din; IV. skupina — vi. št. 31 k. o. Gorišnica idealna polovica: cenilna vrednost je 3186,40 din, najnižji ponudek je 2124,25 din, varščina pa 318 din; V. skupina — vi. št. 31 k. o. Gorišnica idealna polovica: cenilna vrednost je 93.609 din, najnižji ponudek je 62.406 din, varščina pa 9360 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na draž-benem naroku preden se prične dražba, ker bi' se sicer ' te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbcni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 28. avgusta 1973. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodlsru svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 1255/73-3 9707 Metalna Maribor prosi za amortizacijo naslednjih bariranih čekov: št. MM 854211 za znesek 14.896,80 din, izdan od »Riko« Ribnica na Pohorju, št. MM 154589 za znesek 5331,05 din. izdan od Agrokombinata Maribor, št. MM 154594 za znesek 1409,50 din, izdan od Agrokombinata Maribor, št. MB 727961 za znesek 6287,20 din, izdan od podj.Vinog, Vis, št. EM 621356 za - znesek 4933,60 din, izdan od KK KZ Bistrica, št. EM 621358 za znesek 774.35 din, izdan od KK KZ Slov. Bistrica, št. NO 380473 za znesek 19.985.40 din, izdan od Zemlj. zadr. Pečinci kod Rume, št. MO 380473 za znesek 2084,70 din, izdan od Zemlj. zadruge Pečinci kod Rume, št. MB 854212 za znesek 13.827,05 din, izdan od Riko Ribnica Prigla-sitveni rok je 60 dni od te objave. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 26. septembra 1973. Rnp 111/72-5 9667 Trgovsko podjetje »Novotehna«. Novo mesto prosi za amortizacijo bianco čeka MM 732901, katerega je dne 17. XI. 1972 izstavilo Trg. podjetje »Novotehna«, Novo mesto. Pri-glasitveni rok je 60 dni od te objave. Občinsko sodišče v Novem mestu, dne 20. julija 1973. Razpisi delovuih mest 9598 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani Nazorjeva 3, razpisuje tale stalna delovna mesta s polno delovno obveznostjo: 1. akademskega učitelja za filmsko in televizijsko dramaturgijo, 2. akademskega sodelavca za scenografijo, 3. tajnika akademije. Pogoji: — za delovno mesto pod 1 in 2: pogoji, ki jih določata zakon o visokem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 9-61/ 1969) in statut AGRFT; podrobnejša pojasnila so na razpolago v rektoratu Akademije; — za delovno mesto pod 3: visokošolske izobrazba; vsaj pet let prakse na vodilnem ali na samostojnem in odgovornem delovnem mestu; ustrezna splošna in kulturna razgledanost za reševanje akademijske upravne in organizacijske problematike. Osebni dohodek se določi po pravilniku c delitvi osebnih dohodkov in v skladu s samoupravnim sporazumom. Nastop dela: akademski učitelj in akademski delavec: takoj po izvolitvi; tajnik: 1. januarja 1974. Pismene ponudbe, ki se kolkujejo s kolkom za 2 din in ki jim je treba priložiti dokumente o izobrazbi, žavljenjepis z opisom dosedanjega dela (za vsa tri delovna mesta) in seznam objavljenih del oziroma še neobjavljena dela (za delovni mesti pod 1 in 2), naj kandidati vlože v 14 dneh po tej objavi v rektoratu Akademije, Ljubljana, Nazorjeva 3. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana St. 1361/1-73 9597 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto rednega fakultetnega učitelja za predmeta Tehniška reakcijska kinetika in izbirni predmet Splošna kemijska tehnologija pri odseku za kemijsko tehnologijo. Pogoji: splošni: izpolnjevanje določb zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete oziroma univerze! posebni: diploma II. stopnje kemijske tehnologije. Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din, sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9a. Prijavi morajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis’ bibliografijo in odtise deh (separate)-Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo St. 1305/1-73 970« Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje dve mesti pogodbenih fakultetnih sodelavcev (asistentov) pri oddelkO za kemijo (fizikalna kemija). Pogoji: splošni: izpolnjevanje do" ločb zakona o visokem šolstvu ih statuta fakultete oziroma univerze > posebni: diplomirani inženir kemi.16 ali kemijske tehnologije. Prijave-kolkovane s kolkom za 2 din sprc' jema tajništvo fakultete, Ljubljana-Aškerčeva 9a. Prijavi morajo kan' didati priložiti dokazilo v izobrazbi-življenjepis, bibliografijo in odtis® del (separate). Razpis velja 30 dni nh dneva objave v Uradnem listu SR5, Fakulteta za naravoslovj® in tehnologijo St. 110-1/62-1 9596 Komisija za kadre, volitve imenovanja skupščine občine Hrast' nik razpisuje prosto delovno mest^ načelnika oddelka za splošne deve in družbene službe skupščin občine Hrastnk. Pogoji: poleg splošnih pogojev, h se zahtevajo za vstop na delo, potrebna še visoka izobrazba prav' ne smeri in dve leti upravne prakse ali yišja izobrazba upravne ali pravne smeri in pet let upravne prakse: imeti mora organizacijsko sposobnost in primernost po osebnih lastnostih ter da je aktiven družbenopolitični delavec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh no objavi razpisa komisiji za kadre, volitve in imenovanja skupščine občine Hrastnik. Komisija za kadre, volitve in imenovanja Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov Št. 1764/73 9673 Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisuje po sklepu 34. seje UO sklada z dne 8. VIII. 1973, ter 10. do 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in (Uradni list SRS, št. 20/71) javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč v soseski VS-4 »Bonifacija« — Vič. I. Predmet oddaje so: a) 4 parcele za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš tipa VR 2 in sicer: pare. št. 1866/28 z izmero 201 m2 in oznako objekta 56 pare. št. 1866/54 z izmero 437 m2 in oznako objekta 75-a pare. št. 1866/44 z izmero 212 m2 in oznako objekta 67 pare. št. 1866/55 z izmero 366 m2 in oznako objekta 67-a vse ležeče v k. o. Vič b) 16 parcel za gradnjo atrijskih hiš tipa T 3-1 in sicer: pare. št. 1868/1 z izmero 363 m2 in oznako objekta 76 pare. št. 1868/2 z izmero 330 m2 in oznako objekta 77 pare. št. 1868/3 z izmero 328 m2 in oznako objekta 78 pare. št. 1868/4 z izmero 327 m2 in oznako objekta 79 pare. št. 1866/32 z izmero 325 m2 in oznako objekta 80 vse ležeče v k. o. Vič pare. št. 504/5 v izmeri 449 m2 in z oznako objekta 88 pare. št. 504/6 z izmero 528 m2 in z oznako objekta 89 pare. št. 504/7 z izmero 449 m2 in z oznako objekta 90 pare. št. 504/8 z izmero 359 m2 in z oznako objekta 91 pare. št. 504/9 z izmero 503 m2 in z oznako objekta 92 pare. št. 504/10 z izmero 449 m2 in z oznako objekta 93 pare. št. 504/11 z izmero 359 m2 in z oznako objekta 94 pare. št. 504/12 z izmero 492 m2 in z oznako objekta 95 pare. št. 504/13 z izmero 444 m2 in z oznako objekta 96 pare. št. 504/14 z izmero 355 m2 in z oznako objekta 97 pare. št. 504/15 z izmero 557 m2 in "Z oznako objekta 98 vse ležeče v k. 0. Trnovsko predmestje. II. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji: 1. a) Izklicna cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe znh-ša 35,00 din za m2 stavbne parcele. V ceni je že upoštevan davek na promet nepremičnin, ki bremeni sklad. b) Stroški komunalne ureditve (priprava ip oprema) znašajo 335,10 dinarjev za m2 stavbne parcele. c) Stroški 2 °/n gradbene cene objekta kot prispevek za gradnjo zaklonišč po odloku o zakloniščih na območju mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 14/73) znašajo za vrstno stanovanjsko hišo 5943 din, za atrijsko hišo pa 10.739,30 din. 2. Rok plačil obveznosti iz tč. T.a), b) in c) tega natečaja so: 30"/o od podpisu pogodbe, 30 "/o do 31. III. 1974, 20 % do 1. X. 1974 in 20 Vo do 1. V. 1975. 3. Rok za začetek gradnje je najkasneje 6 mesecev, za dokončanje ps 3 leta po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. III. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: a) višjo ponudbeno ceno na m2 zemljišča, ki mora biti brezpogojna ter povsem določena, ne pa alternativna, b) krajše plačilne roke, kot so določeni v II./2 tega razpisa, c) krajši rok za dokončanje gradnje. IV. Ostali natečajni pogoji so: 1. Ponudnik je hkrati s ponudbo dolžan vplačati na račun sklada št. 50103-652-26817 varščino v višini 5000 din, ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v četrti obrok odplačila, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku , vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada. 2. Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino 5000 din kandidirati ie na treh parcelah. 3. Uspeli ponudnik nastopi posest in še mu zemljišče izroči v uporabo ob podpisu pogodbe o urejanju in oddaji stavbnega zemljišča, ko se mu izroči tudi gradbeno dovoljenje z investicijsko tehnično dokumentacijo (gradbeni načrt). 4. Uspeli ponudniki so dolžni temeljno ploščo dograditi do 1. X-1974. 5. Investitor je dolžan graditi objekt po predpisanem in potrjenem gradbenem načrtu. 6. Zemljiškoknjižno ureditev zemljiškoknjižnega stanja za parcelo naj- ugodnejšega ponudnika uredi na svoje stroške komunalni sklad do 1. Tli 1974. 7. Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na naslov: Komunalno podjetje Vič, Ljubljana — Vrhovnikova 2. Rok za dostavo pismenih ponudb je 22. X. 1973 do 14. ure. Na ovojnici se mora označiti: »Javni natečaj za stavbno zemljišče«. Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku oziroma ponudnikoma (mož—žena) z roj. in prebivališčni-mi podatki, številka parcele po vrstnem redu (največ 3), ponuđeno ceno odškodnine za zemljišče po m2, obvezo za plačilo stroškov komunalne ureditve in stroške v zvezi s plačilom prispevka za gradnjo zaklonišč, rok plačila obveznosti in rok dokončanja gradnje. Pravočasno prispele pismene ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 23. X. 1973 ob 8. uri v sejni dvorani SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad. Vse druge informacije glede parcele, zazidalne podatke, načrt predvidenega objekta z vključno natečajnim formularjem ter ostale pogoje dobe interesenti vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure pri Komunalnem podjetju Vič, Ljubljana — Vrhovnikova 2. Komisija za izvedbo javnega natečaja Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik St. ITI 56/9 9666 »Soseska«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste Ljubljana, Crtomirova 10 razpisuje po pooblastilu Sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi 10. do 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur 1. SRS, št. 42/66 in št. 20/71) javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča pare. št. 902/9 v izmeri 641 m2 k. o. Bizovik. Na navedenem zemljišču je v smislu izdelane lokacijske dokumentacije LUZ predvidena gradnja družinske stanovanjske hiše. Zemljišče, ki je predmet natečaja leži v območju zazidalnih površin soseske MS-113. Natečajni pogoji: 1. a) Izklicna cena zemljišča kot odškodpina za pravico uporabe znaša 36,35 din na m2 stavbne parcele in prometni davek po odloku o davku na promet nepremičnin. ) b) Zemljišče je delno komunalno opremljeno. Za stroške komunalne, ureditve se določi akontacija v znesku 3400 din z obvezo plačila preostalega zneska prispevka za urejanje, ko bodo vse komunalne naprave zgrajene. 2. Odškodnino za zemljišče in akontacijo k stroškom komunalne ureditve plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča oziroma ob podpisu pogodbe o prispevku k stroškom za urejanje. 3. Ponudnik mora hkrati s pismeno ponudbo vplačati na račun št. 50102-652-26432 z nazivom sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje varščino v višini 1500 dinarjev; ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v plačilo komunalnega prispevka, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne! Kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korisi sklada. 4. Stroške zemljiškoknjižnega prepisa za parcelo,' ki je predmet natečaja, plača najugodnejši ponudnik. 5. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki in dokazilom o vplačilu varščine pošljite na naslov. »Soseska«, podjetje za ureianje stavbnih zemljišč Ljubljana. Crto-mirova 10, z oznako »za natečaj«. . Rok za dostavo pismenih ponudb je 18. X. 1973 do 14. ure. Pravočasno prispele ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 19. X. 1973 ob 8. uri v sejni sobi podjetja »Soseska«. Vse druge informacije dobe interesenti v uradnih urah pri podjetju »Soseska«, Ljubljana, Crtomirova' 10. Komisija za izvedbo javnega natečaja pri podjetju »Soseska« Izgubljene lisline preklicujejo Agovič Semso, Ljubljana, Stefanova 57, indeks FNT, oddelek za tekstilno tehnologijo Univerze v Ljubljani. 9604 Avdič Derviša, Ljubljana, zdravstveno izkaznico za hčerko na ime Avdič Emina, št. 193511. 9606 Arzenšek Barbara, Ljubljana, Na Jami 7, zdravstveno izkaznico. 9518 Ankerst Bogdan. Kranj, Mlakarjeva 34, indeks FAGG, odd. za geodezijo Univerze v Ljubljani. 9605 Babnik Edvard, Ljubljana, Rejčeva 26, zdravstveno izkaznico, številka 068885. 9683 Bajič Milena. Ilidža, zdravstveno izkaznico. 9472 Balčinovič Hamdija, Ljubljana, Podmilščakova 5.1a, zdravstveno izkaznico. 9572 Balkovec Nikolaj, Sečje selo 14. končno spričevalo Ribiške šole v Piranu, izdano leta 1960/61. 9519 Bašič Ali, Ljubljana, Stražarjeva 30. zdravstveno izkaznico, številka 731326. 9520 Bačiri Husen, Ljubljana. Robbova 30. zdravstveno Izkaznico. 3473 Berakčič Jožo. Dragnlovci 184 zdravstveno izkaznico, št, 312723 9684 Berlot Izidor. Kanal, Ajba 18. nro-pustnlco, št. 38114. 9558 Bernot Frančiška, Trbovlje, Golovec 1, zdravstveno izkaznico, številka 255235 in zdravstveno izkazniep. št. 60394 na ime Bernot Modeja. 9364 Bevc Amalija, Trbovlje, Savinjska cesta 1, zdravstveno izkaznico, številka 130352. ( 9047 Bilanovič Enisa, Ljubljana, Zbaš-nikova 26, zdravstveno izkaznico. 9685 Bizilj Vida, Ljubljana, Poljanski nasip 10, zdravstveno izkaznico, številka 104263. 9474 Bizjak Bogomila, Lesce, Kraška cesta 11, zdravstveno izkaznico, številka E 162490. 9656 Bodur Slavko, Jesenice, Prešernova 36, zdravstveno izkaznico. 9637 Bogdanovič Stojan. Bački Brestovac, Titova 115, zdravstveno izkaznico na ime Bogdanovič Dragica. 9573 Bohnec Štefan, Murska Sobota, Partizanska 27a, spričevalo končnega izpita za KV avtomehanika, številka 83/3 F, izdano 25. VI. 1969 v Mariboru. 9023 Bohorč Fanika, Dobrova 41, zdravstveno izkaznico, št. 586415. 8983 Bravec Julka, Lož n. h., zdravstveno izkaznico, št. 240025. ' 9073 ' Bregar Angela, Moravče. Zalog 9 zdravstveno izkaznico na ime Bregar Tatjana. 3791 Brinovšek Srečko, Andraž 5, delovno knjižico, ser. št. 870387. reg. št 530. 9511 Bukšek Avguštin, Žahenberc 7. spričevalo OŠ. 9024 Bukvar Kalil, Ljubljana, Vide Pre-garčeve 54, zdravstveno izkaznico. 9475 Cajger Dragica. Kranj, Tomšičeva 19, zdravstveno izkaznico. 9325 Cilenšek Tatjana, Ljubljana, Potrčeva 12, zaključno spričevalo OS Jožeta Potrča, izdano leta 1969 v Ljubljani. 9574 Cvetko por. Ropoša Ivanka, Ljubljana, Nahtigalova 7, spričevalo 5. razreda osnovne šole Pohorskega od reda v Slovenski Bistrici. 9523 Čerin Ksenija,’Kranj, Savska loka 5, spričevalo o diplomi ekonomske srednje šole, izdano leta 1971 v Kranju. 9686 Cernešek Štefan. Ljubljana, Kam-nogoriška 70, zdravstveno izkaznico. 9687 Černivec Lavra, Volčja draga Bilje 111. spričevalo II. letnika administrativne šole, št. II/4/62. 9657 Čibej Helena, Idrija, Vojskarska 24, spričevalo o zaključnem izpitu ESŠ Ajdovščina, izdano 1. 1964. 9638 Delak Rupnik Alberta. Postojna Tržaška 40, delovno knjižico. 9376 Dellore Vladimire. Izola, Smrekarjeva 2, zdravstveno izkaznico. 9521 Dolinar Franc. Tržič, gebenje 49 snričevalo o zaključnem izpitu trgovske šole. št. 6/2c, izdano leta 1962 v Kranju. 9607 Dolmark Pepca, Nova Gorica. Ledine 1 zdravstveno iz.kaznico. 4b'-vilka 33’0788. 9674 Dolničar Marjana, Ljubljana, Usnjarska 2, indeks filozofske fakultete, Univefze v Ljubljani. 9522 Dovšak Ljubo, Šoštanj, Metleče 24, zdravstveno izkaznico. 9643 Erjavec Vojka, Koper, Stjenkova 17, zdravstveno izkaznico. 9550 Eržen Dušan. Ljubljana, Stereto-va 15, zaključno spričevalo OŠ Trnovo, izdano leta 1972. 9683 Fabijan Jože. Stara Cerkev, Gorenje 4, zaključno spričevalo OŠ Jože Šeško, izdano leta 1963/64 v Kočevju. 9476 Fon Anton, Zidani most, Veliko Širje 24, zdravstveno izkaznico, številka 543132. 9575 Furlan Mirjana, Ljubljana, Gorkičeva 18, spričevalo 3. letnika šola za prodajalce, izdano' leta 1972 v Ljubljani. 9608 Gajšek Ludvik. Celje, Cesta na Ostrožno, zdravstveno izkaznico, številka 622377. 9500 Gajzer Ljubo. Ptuj, Ciril Metodov drevored, zdravstveno izkaznico, šte-. vilka 827735. 9639 Gale Ciril, Ljubljana, Vošnjakova 4, indeks FSPN v Ljubljani, Titova 102. 9524 Gale Dunja, Ljubljana, Rožna dolina Cesta V 38a, zdravstveno izkaznico na ime Gale Andrej. 9609 Gams por. Marinčič Metka, Plešivica 22, spričevalo o končani osemletki Oskar Kovačič, izdano leta 1963 in zaključno spričevalo poklicne šole za blagovni promet, izdano leta 1966. 9610 Gamze Marjan. Ljubljana, Parmova 48, zdravstveno izkaznico. 9477 Gaši Ali. Banovići, Ozrenska 1, indeks farmacevtske fakultete, Univerze v Ljubljani. 9526 Georgijev Stojče, Jesenice, Log Ivana Krivca 16, zdravstveno izkaznico, št. H-575070. 9551 Gerk Hermina, Izola, Ribiška ulica 10, prepustnico VS, št. 3820. 9367 Gider Marija, Bohinjsko jezero. Hotel Bellevue Bohinj, zdravstveno izkaznico. 8251 Gjerek Martin, Stara Cerkev, Mlaka 2, zdravstveno izkaznico, številka 239887. 9659 Glavan Marija. Ljubljana, Podlim-barskega 41a, zdravstveno izkaznico. štv. 655592. 9527 Glavič Jožica. Lavrica 85, zdravstveno izkaznico. 9478 Glavina Karel, Šmarje 134, zdravstveno izkaznico, št. 276385. 9552 Gozdno gospodarstvo Maribor, Maribor, Tyrševa cesta 15, gozdarsko signirno kladivo z oznako GGM-42 okrogle oblike. 8253 Grebenc Dora, Ljubljana, Danile Kumar 2. zdravstveno izkaznico. 9688 Gregorič Marija. Ankaran 58, spričevalo o končani osemletki v oddelku za odraze v osnovni šoli »Janija Premrla« Koper, izdano 3. junija 1963. 9568 Grmšek Ivana. Zdole 44. diplomo Poklicno živilske šole v Maribo'-u. izdano 1969. leta. 9553 Hauptman Zdenka, Trbovlje, Ulica 1. maja 24, zdravstveno izkaznico, št. 537291. 9660 Haziraj Hajrush, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. 9611 Hazler Vito, Gomilsko 34, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani 9690 Hočevar roj. Čerček Marjeta, Ljubljana, Kvedrova 13, spričevalo o maturi I. gimnazije v Ljubljani, izdano 1963. leta. ' 9578 Hohnjec Antun, Cestica, Nad kri-žovljani 81. potrdilo, št. 6422 z dne 31. X. 1969 o usposobljenosti za priučenega (PK) tesarja izdano od Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana. 9528 Hrovat Miran, Ljubljana, Titova 23a. indeks fakultete za elektrotehniko. Ljubljana. 9529 Hrovat Stanislav, Izlake 105, zdravstveno izkaznico, št. 557635. 9034 Ilijevski Veljko, Skopje, Ulica 12 Udarne brigade 27, zdravstveno izkaznico. 9612 Umi Islavmi. Ljubljana. Robbova 30, zdravstveno izkaznico. 9479 Imamovič Salko, Jajce, Vinac 66, zdravstveno izkaznico. 9530 Jakoš Stanislav, Ljubljana, Vidovdanska 2, zdravstveno izkaznico. 9613 Jakše Barbara, Ljubljana, Kavčičeva 15, zdravstveno izkaznico. 9691 Jekovec Franc, Radovljica, Mlaka 4, zdravstveno izkaznico. 9692 Justin Janja, Lesce, Popova 25, zdravstveno izkaznico, številka A 245463. 9676 Kastelec Emil, Ljubljana, Glavarjeva 44, zdravstveno izkaznico, številka E-290943. 9577 Kastelic Ljudmila, Ljubljana, Ježica 16, zdravstveno izkaznico. 9693 Kavčič Viki, Cerkno 156, zdravstveno izkaznico, št. 728970. 8764 Kerec Branko, Ljubljana, Martina Krpana 16, dijaško avisto vozovnico, št. 16900 za relacijo Kino Šiška— Stan in dom, izdano od podjetja "Vrator«, Ljubljana. 9579 Klevže Jože, Šmarje pri Jelšah, Belo 26, zdravstveno izkaznico. 9501 Knafelc Antonija, Pivka, Vilharjevo naselje 7, spričevalo o zaključnem izpitu srednje medicinske šole izdano leta 1970/71 v Ljubljani. 9694 Kodrič Franc, Žetale, Kočice. 15, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 9502 Kokot Avgust, Pijovci 32, zdravstveno izkaznico, št. 382049. 9074 Kološa Zrim Marija, Murska Sobota, Titova 18, zdravstveno izkaznico. 8934 Koren Anton, Griže 73, zdravstve-00 izkaznico. 9641 Koren. Dora, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 9580 Koser Antonija, Ljubljana, Poljanska 81. zdravstveno izkaznico. 9531 Kostova Elizabeta, Ljubljana, Študentsko naselje, zdravstveno izkaznico. 9581 Košenina Jože, Škofja Loka, Sv. Duh 35, zdravstveno izkaznico, številka 782907. 9649 Košir Slavko, Kranjska gora 142, zdravstveno izkaznico. 0Q86 Kovačič Nenad, Ormož, Varaždinska 280, zdravstveno izkaznico, številka 93836. 9562 Krajnc Kozimir, Ivanjkovci, La-honci 111, zdravstveno izkaznico. 9650 Kralj Julčka, Sl. Konjice, Liptovska 6, zdravstveno izkaznico, številka 618740. 8486 Kramar Danica, Kamnik, Bukovniška 28, zaključno spričevalo osnovne šole Toma Brejca v Kamniku, izdano leta 1969. 9554 Kreslin Vladimir, Beltinci, Panonska 29. spričevalo o maturi gimnazije Juša Kramarja, izdano leta 1972 v Murski Soboti. 9532 Krešel Fanika, Laško, Gor. Rečica 126, zdravstveno izkaznico, številka 834548. 9503 Krivaja Milan. Ljubljana, Gradbišče Izlake, zdravstveno izkaznico, št. 132453. 9582 Križnar Marija, Naklo 94, indeks pravne fakultete v Ljubljani. 9614 Krstovski Olga, Ihan 110, zdravstveno izkaznico. 9480 Krumpačnik Jože, Spodnje Javorje 9, delovno knjižico, reg. št. 163. 3651 Kumar Dimitrij, Ljubljana, Stranska pot 20. indeks ekonomske fakultete v Ljubljani. " 9481 Kuščer Samo, Ljubljana. Koblarjeva 15, zdravstveno izkaznico. 9482 Lasbaher Terezija, Ljubljana. Študentsko naselje blok 1, zdravstveno izkaznico. 9695 Leskovar Bojan, Kranj, Šorlije-va 7, zdravstveno izkaznico. 9483 Lukin Mila, Piran, Trg Tartinija 15, zdravstveno izkaznico. 9495, Maksimovič Velimir, Bronzani Majdan, zdravstveno izkaznico na ime Maksimovič Milenko. 9583 Marinka Matevž, Ljubljana, Mestni trg 8, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole — finomehanske stroke, izdano od zavoda za gluho mladino v Ljubljani. 9616 Marjanovič Dragutin, Ljubljana, Majke Jugovičeve S, zdravstveno izkaznico. 9615 Markovič Radovan. Kamnik, Vrhpolje 27. zdravstveno izkaznico. 9098 Marolt Ivanka, Lubljana, Vrhovci 42, zdravstveno izkaznico, številka 200683. . 9484 Mešič Rifret, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 9690 Mijolovič Božo, Ljubljana. Viška 58, zdravstvena izkaznico. 9533 Mikeln Matjaž, Ljubljana, Novinarska 1. zaključno spričevalo OS dr. Vita Kraigherja, izdano leta 1971. 9485 Miklavec Jože, Vevče 20c, zdravstveno izkaznico. 9617 Miklošič Anica, Bistra 15, zdravstveno izkaznico. 9584 Mikuš Dušan. Rakitna 40, zaključno spričevalo OS delavske univerze Boris Kidrič, izdano leta 1972. 9585 Milin Mila, Koper, Generala Devičnika 14d, prepustnico. 9679 Miškovič Marinko, Ankaran, zdravstveno izkaznico. 9496 Molana Mijo, Čakovec, Džure Salaja 25, spričevalo L, II. in III. letnika poklicne gradbene šole, izdano leta 1954-55-56 v Ljubljani. 9534 Mujanovič Meho, Gračanica, Soko 164, zdravstveno izkaznico. 9535 Mustafa Nuradin, Ljubljana, Mance Romanove 23, zdravstveno izkaz-nico. 9586 Novak Bojan, Petrovče, Kasese 106, spričevalo poklicne šole — kovinarske stroke, izdano leta 1968 v Ljub-Ijani. geg? Novak Marija, Ljubljana, Pot v zeleni gaj 4, zdravstveno izkazni-co' 9536 Novak Milena, Škofljica, Pevčeva dobrina n. h., zdravstveno izkaz-nico. 9497 Novak Stefan, Domžale, Srednje Jarše 31, zdravstveno izkaznico. 9537 Novak Vida, Nova gorica, Gregorčičeva 14, prepustnico VS številka 28657. 94g6 Novak Vladislava, Ljubljana, Partizanska 18, spričevalo 4. letnika srednje medicinske šole, izdano leta 1968 v Ljubljani. geig Nuhodžič Hamalija, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 9538 Oberstar Zvone, Kočevje, Koprivnik 36, zdravstveno izkaznico, številka 56346/II. 9661 Osenk Marjan, Domžale, Mavser-jev trg 11, zdravstveno izkaznico, št. 259340. 9539 Palčar Katarina, Žužemberk, Kle-čet 29, zdravstveno izkaznico, številka 229698. 9516 Petrovič Vojin, Pivka, Nadzorni-štvo proge, zdravstveno izkaznico, št. 338290. 9096 Pilić Marko, Selo Brnjiči 5, zdravstveno izkaznico. 9619 Filipovič Huse, Domžale, Depala vas 49, zdravstveno izkaznico. 9620 Pinter Janez, Bled, Račiška 22, servisno knjižico, reg. št. 386-62 Zastava 750. gega Pirc Anton. Lesce, Kraška 7, spričevalo 3. razreda gimnazije na Jesenicah, izdano leta 1968/69. 9644 Pirc Anton, Lesce, Kraška 7. spričevalo 3. razreda gimnazije na Jesenicah, izdano leta 1968-69. 9644 . Planinšek Franc, Zg. Hotič 5a, zdravstveno izkaznico. 9621 Plečko Franci, .Ljubljana, Topniška 28, zdravstveno izkaznico. 9540 Plohl Stanko, Grosuplje, Taborska c. 7, zdravstveno izkaznico. , 9601 Pogačar Jože, Ljubljana, Titova 25, diplomo srednje tehnične šole — gradbene stroke, izdano leta 1955 v Ljubljani. 9544 Pogačnik Jasna, Sežana, Štorje 63, zdravstveni izkaznici na ime Pogačnik Jasna, št. 173156 in Pogačnik Krista, št. 276312. 9652 Požar Sonja, Izola. Kajuhova 14, prepustnico VS, št. 317. 9370 Pravica Bojan, Kranj, Planina blok 2, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole, izdano leta 1968 v Kranju. 9587 Primožič Jože, Ljubljana, Vožarski pot 10, indeks ekonomske fakultete v Ljubljani. 9588 Purič Šafikž, Ljubljana, Zvezdna 10, zdravstveno izkaznico. 9589 Pustinšek Anica, Gorica pri Slivnici, Turno 23, zdravstveno izkaznico, št. 134347. 9853 Rajk Boris, Dolenjske Toplice 43, delovno knjižico, št. 8757. 9517 Radulovič Tihomir, Ljabljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico. 9622 Ramabanja Makfire, Kolište 32, zdravstvene izkaznico in zdravstvene izkaznice na ime Ramabanja Ibade-te, Ramabanja Ramadah, Ramada-nja Feride in Ramabanja Ekrem. 9590 Ramič Ahmet, Jesenice, Her. Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, številka 647363. 9662 Rebolj Vincenc, Osijek, Strossma-jerjeva 313, spričevalo OŠ Mirna. 9923 Redžepovič Hazim, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 9542 Rejca Pavla, Cerkno, Šebrelj 19, zdravstveno izkaznico. 9504 Rifelj Marija, Dobrunje, Novo naselje 9, spričevalo 4. letnika srednje šole za medicinske sestre, izdano leta 1968 v Ljubljani. 9624 Ristič Dragan, Ljubljana, Samski dom — Moste, zdravstveno izkaznico. 9625 Ruter por. Poje Jana, Ljubljana, Drabošnjakova 9a, spričevalo o zaključnem izpitu šole za laboratorijske tehnike, izdano leta 1972 v Ljubljani. 9699 Sajdl Boža, Ljubljana, Tabor 9, zdravstveno izkaznico, št. 019003. 9626 Sandreli Mario, Černelavci 73, zdravstveno izkaznico, številka J 167602. 8986 Sedar Nevenka, Ljubljana, Študentsko naselje blok 7, indeks filozofske fakultete v Ljubljani. 9700 Saidin Arif, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico. 9488 Sešek Jože, Dol pri Ljubljani, Petelinje 9, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne industrijske šole Litostroj, izdano leta 1965. 9591 Silič Tamara, Koper, Rozmanova 7, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehniške tekstilne šole v Kranju, izdano leta 1963. 9555 Sinalovič Mehmedalija. Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 9543 Slabe Zvezdana. Koper, Bertoki 170, propustnico, št. 20607. 9645 Solar Ivan, Ljubno 173, spričevalo 6. razreda OS Ljubno ob Savinji, št. 233-0 7 1972. leta. 9654 Stepančič Hinko, Ljubljana, Kozlarjeva pot 16, vozovnico za mestni promet 80 "/o invalida, št. 544, izdano od podjetja »Viator<-, Ljubljana. 9489 Stojanovič Milorad, Ljubljana, Titova 172, zdravstveno izkaznico. 9627 Stopar Janez, Ljubljana, Hrenova 13, spričevalo II. letnika obrtne šole, izdano leta 1962 v Ljubljani. 9544 Strmec.Ljubomir, Trbovlje, Kolonija 1. maja 13, delovno knjižico, reg. št. 4260, ser. št. 853626 9628 Strmole Rozalija, Hudo 10, zdravstveno izkaznico, št. 249868. 9556 Šarič Šaban, Vrhnika, Opekarsa 23. zdravstveno izkaznico. 9490 Šefic por. Javornik Albina, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3, zdravstveno izkaznico. 9545 Šega Franc, Cerknica, Cesta 4. maja 44, zdravstveno izkaznico, številka 668364. 9665 ŠemerT Franc, Murska Sobota, Žitna 31. spričevalo krojaške stroke, izdal šolski center v Murski Soboti. 9092 Šenigoj Majda, Novo mesto, Brš-Ijin 60, indeks dopisne srednje ekonomske šole v Ljubljani. 9701 Šeško Jakob, Gomilsko, Št. Rupert, zdravstveno izkaznico, št. 12312. 9505 Šifrer Franc, Kranj. Šorli jeva H-zdravstveno izkaznico, št. 500898. 9549 Šink Franc, Ljubljana, Celovška 138, spričevalo o maturi I. gimnazija Kranj, izdano leta 195' . št. 15. 9702 Škerlič Florijana, kola, Aškličeva 16, zdravstveno izkaznico. 9407 Škofič Vera, Ljubljana, Sojerjeva 10, zdravstveno izkaznico. 9491 Šmit Ivan, Celje, Smrekarjeva 1, zdravstveno izkaznico, številka 810616. 9506 Štrukelj Ana, Ljubljana, Trg revolucije 17, zdravstveno izkaznico, št. 502897. 9629 Šuc Maja por. Mihelič. Ljubljana, Nade Ovčakove 40, delovno kniiži-co. 9630 Švigelj Marija, Lavrica 22, zdravstveno izkaznico. 9492 Toni Martin, Zidani most. Vel. Šir-je, zdravstveno izkaznico, številka 303886. 9503 Tonič Peter, Ljubljana, Pot k Savi, zdravstveno izkaznico. 9548 Trivič Džoko. Ljeskovica 10, zdravstveno izkaznico. 9592 Tuljak Danilo. Izola, Jagodje 47. zdravstveno izkaznico, številka 420465. 9076 Turina Ernest, Reka, J. Rakovca 7, spričevalo 4. letnika in o zaključ- nem izpitu pomorske srednje šole v Piranu, izdano leta 1960. 9632 Tušek Tatjana. Kamnik. Duplica 32 b, zdravstveno izkaznico. 0493 Urbančič Neža Marija, Ljubljana, Kogojeva 6, zaključno spričevalo OŠ Stari trg pri Ložu, izdano leta 1962. 9631 Uršič Marija. Gorica II, Vie Mon- tello 2, spričevalo, izdano v Novi Gorici. 9565 Vajnšek Danica, Gomilsko, zdravstveno izkaznico, št. 667887. 9655 Vehar por. Bonča Tatjana, Ljubljana, Mivka 28 b, spričevalo o zaključnem izpitu ekonomske srednje šole v Ljubljani, izdano leta 1963. 9633 Veleberi Martin, Ljubljana, Celovška 157, zdravstveno izkaznico. 9593 Verdelj Miran, Topolščica 192, zdravstveno izkaznico, številka 032228. 9077 Vesel Gvidon, Izola, Ob starem zidovju 11. propustnico VS, številka ,6671. 9372 Vodopivec Rado, Crni kal, Osp 27, zdravstveno izkaznico. 9646 Vogrin Andrej, Ljubljana, Gorupo-va 1, delovno knjižico. 9634 Vouk Rudolf David, Izola, Ribiška 10, propustnico, VS, št. 6392. 9373 Vran Janez, Radeče, Obrežje 71 a zdravstveho izkaznico. 9635 Vranič Katarina. Tržič, Križe 17, zdravstveno izkaznico, številka 96211. 9681 Vukovič Milan, Ljubljana, Robova 30, zdravstveno izkaznico. 9594 Zajc Nada. Grosuplje, Pod gozdom TI/9, zdravstveno izkaznico. 9602 Založhik Siavica, Oplotnica 141 zaključno spričevalo OŠ. 9005 Zavadlal Milena, Brežice, Cesta prvih borcev 17. študentsko zdravstveno izkaznico. 9703 Zečirovič Šaban, Kolište 32, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Zečirovič Hazim. 9535 Zogovič Predi-ag, Kranj, Cesta ns klanec 18. zdravstveno izkaznico. 9497 Zrin Helena, Murska Sobota, Stara ulica 7, zdravstveno izkaznico, št. 014775. 9682 Zupančič Ciril, Ljubljana, Podutik 7, spričevalo o zaključnem izpitu obrtne šole — gradbene stroke, izdano leta 1959 v Ljubljani. 9704 Zupančič Cvetka. Kraniska gora 142, zaključno spričevalo OŠ, izdano leta J971'72 v Kranjski gori. 3700 Žagar Toni, Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico, številka 011932, 9705 Žankar Peter, Domžale, Poljska cesta 6. diplomo vajeniške šole — Oradbenega šolskega centra Ivana Kavčiča v Ljubljani, izdano 18. I. 1971. 9636 Zener Rudi. Medvode 119, zdravstveno izkaznico. 9494 izdala »Uradni Ust SRS- - Direktor tn odgovorni urednik Milan Brnet - Tiska tiskarna -Toneta romSifa- v Llubllan!