Delavska enotnost
18. 12. 1976 - ST. 50 - L. XXXV - CENA 3 DIN
glavni urednik: Vojko Černelč
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
r~-
I
»
«
«
«
I
f
«
I
f
•I
«
f
I
«I
f
«
«
«
.
f
«
#
f
«
jzffl
;te-
/ra-
ina-
PRED TEDNOM SOLIDARNOSTI Z OSVOBODILNIMI GIBANJI IN ŽRTVAMI IMPERIALISTIČNE AGRESIJE OD 20. DO 26.
decembra
SOLIDARNOST JE SESTAVINA RAZREDNE I ZAVESTI
Herojska tradicija in ideali našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije so temelj naše solidarno-s!l in vsestranske podpore nsvobodilnim gibanjem v svetu. Kljub globokim spremembam v mednarodnih odnosih sile imperializma, kolonializma in rasizma nadaljujejo politiko agresije in rasizma, da bi zavrle težnje osamosvajanja posamičnih naro-uov in dežel. Za neokoloniali-s Učni mi posegi in metodami se skrivajo številni interesi mednarodno povezanega kapitala in hegemonističnih sd. Izhajajoč iz vrednosti naše družbe naša solidarnost ni le altruistično dejanje, ki nam, lolaži vest, temveč je sestavni del tudi našega boja za lepšo Prihodnost človeštva. Pod- • Pora —materialna in moralna osvobodilnim gibanjem je eden od temeljev neuvrščene Politike. To najbolje ponazorijo besede tovariša Tita v Colombu, kjer je dejal:
»Moramo se še bolj odločno zavzeti, da bi se odpravila še zadnja oporišča kolonializma, rasizma in apartheida, katerega leglo je Južna Afrika. Vsekakor pa skupna akcija za osvoboditev Namibije in Zimbabvp predstavlja našo prioritetno obveznost. To pomeni tako angažiranje v okvirih OZN in organizacije afriške enotnosti kot še bolj organizirano in učinkovito pomoč in podporo osvobodilnim gibanjem v njihovem boju proti kolonialističnim in rasističnim silam.«
Zato v tednu solidarnosti spet začenjamo eno do številnih konkretnih akcij zbiranja materialne in finančne pomoči osvobodilnim gibanjem. Akcija, ki bo trajala vse do meseca marca in v kateri bodo sodelovali pionirji, mladina in delovni ljudje naše republike bo kot že velikokrat doslej potrdila našo pripravljenost in voljo pomagati vsem, ki se bore za svobodo, kajti njihov boj je tudi naš.
darilo republiškega sveta
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Knjižnica za šolo v Zgornjem Seniku
7 V okviru sodelovanja •'-veze sindikatov Jugoslavije ^jnadžarsko zvezo sindikatov (SZOT) je letos prišlo do ^ogovora o izmenjavi knjiž-n,e med obema organizacija-IIla- Tri knjižnice, ki so jih Poklonili madžarski sindikati, s° bile izročene delovnim Organizacijam SAP Vojvode in SR Hrvaške. Tri knjižnice, ki jih bodo prispe-republiški sveti sindika-ov SR Hrvaške, SAP Vojvo-l^ne in SR Slovenije, pa bodo e dni svečano izročene Madžarskim sindikatom na
posebni slovesnosti v našem veleposlaništvu v Budi mpešti.
Na naš predlog, ki ga je podprlo veleposlaništvo SFRJ v Budimpešti in ki so ga madžarski sindikati sprejeli, bo knjižnica, ki jo poklanja republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v vrednosti 8.000,00 dinarjev, izročena šoli v Zgornjem Seniku pri St. Gothardu v Železni županiji, kjer živi večje število Slovencev. Izbor slovenskih knjig je prirejen predvsem za otroke in mladino.
Predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič je ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade poslal poveljniku ljubljanskega armadnega območja, poveljniku štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije in republiškemu sekretarju za ljudsko obrambo pozdravno čestitko, v kateri pripadnikom armade in enot splošnega ljudskega odpora čestita za njihov praznik. V čestitki pravi:
Ob vašem prazniku, 22. decembru vam v imenu slovenskih sindikatov in svojem imenu najtopleje čestitam. Letošnje leto, v katerem smo kar naj-slovesneje počastili 35-obletnico začetka ljudske vstaje in oboroženega boja s tujimi zavojevalci in njihovimi domačimi pomagači, smo slovenski in jugoslovanski delavci obeležili s pomembnim
korakom naprej v našem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju: sprejeli smo zakon o združenem delu. Slej ko prej ostaja vaša in naša trajna in temeljna naloga, da uresničujemo misel tovariša Tita, da je naloga braniti pridobitve naše socialistične revolucije stvar nas vseh. Ob prazniku, ki ga slavimo te dni, se spominjamo slavne prehojene poti, sprotno potrjujemo pravilnost zamisli vsesplošnega ljudskega odpora in tvorno podružbljamo nalogo, ki nam je zaupana.
Čestitamo.
PRED SEJO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Lista 1977 nared
Po živahni razpravi v osnovnih organizacijah, občinskih in republiških odborih bo sindikalno listo 1977 sprejel republiški svet na ponedeljkovem zasedanju_________________________________
Na ponedeljkovi plenarni seji bodo delegati republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije sprejeli končno besedilo sindikalne liste 1977, ki je bila dobra dva meseca v javni razpravi. O njej kot celoti in o posameznih določilih so se izrekali člani v osnovnih organizacijah sindikata, v občinskih in v republiških odborih. Vsa stališča in pripombe pa je zbral odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in jih veliko vnesel v dokument.
Če si nekoliko podrobneje ogledamo predlog sindikalne liste in pripombe na njena določila, bomo videli, da je bilo največ pripomb na prvo točko, ki govori o osnovah za oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Nič čudnega, da je bilo toliko pripomb, saj gre za občutljivo tematiko. Vendar lahko rečemo, da sindikalna lista za 1977. leto vnaša na področje nagrajevanja nekaj novih rešitev, ki jih bodo lahko delavci s pridom uporabili v svojem sistemu delitve. Še posebej kaže omeniti tista določila, ki govore o pridobivanju osebnega dohodka na osnovi delovnega prispevka, ki so ga dali delavci s svojim tekočim delom ter z gospodarjenjem in upravljanjem; z družbenimi proizvajalnimi sredstvi kot minulim delom k dohodku temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in k celotnemu družbenemu dohodku. Ta določila so mnogo bolj ustrezna in tudi veliko bolj konkretna kot v prejšnji sindikalni listi.
Med določili, ki so bila v javni razpravi in so dvigala največ
prahu, sodi tudi nadomestilo osebnega dohodka za boleznine, dodatek za fluktuacijo, dnevnice, prenočitveni stroški in kilometrine, regresi za dopust in prehrano in jubilejne nagrade.
Stališča o teh določilih so bila marsikje zelo nasprotujoča. Nekateri so predlagali, naj bi znašalo nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni 90 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih; medtem ko naj bi tisti delavci, ki imajo le še pet let do upokojitve, dobivali 100-odstotno nadomestilo. Bržčas so taki predlogi predvsem posledica nevaloriziranih zneskov v letošnjem letu, ko so bile najbolj prikrajšane porodnice in tisti delavci, ki so bili dlje v bolniškem staležu. Dejstvo je, da osnove za obračun nadomestila osebnega dohodka zaenkrat ni možno spremeniti, saj bi to bila sistemska sprememba, vendar pa kaže, da bi bilo nujno valorizirati osnove vsake tri mesece na osnovi statističnih podatkov, kot to zahteva sindikalna lista.
Nekaj manj kot polovica predlogov se je zavzemala, naj dodatek za omejevanje fluktuacije
ne bi črtali iz sindikalne liste, naj bi ga preimenovali v dodatek za stalnost in podobno. Dosedanje analize pa kažejo, da se je v praksi to določilo izrodilo in da je v resnici šlo za dodatek za stalnost. Odbor za samoupravno sporazumevanje se je izrekel za naslednjo rešitev: dodatek za omejevanje fluktuacije ni v skladu z načelom delitve po delu, torej tudi ne v skladu z zakonom o združenem delu in z ustavo, še manj pa to velja za dosedanjo prakso uresničevanja tega določila.
Po predlogu sindikalne liste se bodo dnevnice in stroški prenočevanja povečali za 14 odstotkov, torej v skladu z gibanjem osebnih dohodkov in materialnih stroškov v desetih mesecih letošnjega leta. Povečala se bo tudi kilometrina. Osnovna težnja, ki je prevladala v javni razpravi in pri končnih oblikovalcih sindikalne liste pa je, naj bi se višina
osebnih prejemkov iz naslova materialnih stroškov bolj približala zneskom v drugih republikah, čeprav se strukturni delež teh prejemkov v dohodku ne bi smel povečati.
Tudi določila o terenskem dodatku so v predlogu sindikalne liste enaka kot v osnutku, prav tako tudi za regres za dopust. Očitno je, da v sindikalni listi ni mogoče opredeliti kriterijev za delitev regresa za letni dopust na posameznega delavca glede na specifičnosti v posameznih organizacijah združenega dela, temveč morajo osnove in merila za delitev regresa določiti delavci v območnih družbenih dogovorih in v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, pri čemer mora regres za dopust ohraniti socialni značaj in ga ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku.
M. H.
C
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
NOČNI SKOK
\

m
ji
KAJ SMO STORILI...
POSLOVNE SKUPNOSTI ZA TURIZEM
Čim bolj se bližamo koncu letošnjega leta, tem bolj nam je jasno, da letošnja turistična bera v Sloveniji ne bo takšna, kot smo načrtovali. Devizni dotok bo za približno deset odstotkov manjši v primerjavi z lanskim letom pa tudi število tujih nočitev bo precej pod predvidevanji. Skratka, ušteli smo se na vsej črti, čeprav smo planirali zelo previdno.
Ob vsem tem ne moremo mimo nekaterih objektivnih težav, ki so zmanjšali uspehe v letošnjem letu. V mislih imamo gospodarsko krizo v zahodni Evropi in s tem v zvezi splošno težnjo po varčevanju, slabo vreme, devalvacijo mnogih valut itd. Še bolj kot objektivne pa so pestile letos naš turizem subjektivne težave, ki imajo svoje korenine zlasti v preslabi poslovni organiziranosti gostinskih in turističnih organizacij in v nepopolni oziroma zelo skromni turistični ponudbi.
In to je najbolj boleča rana našega turizma. O tem, kaj pravzaprav pomeni skupen nastop na tržišču, sicer že dlje časa veliko govorimo in pišemo, v praksi pa delamo še vedno vsak po svoje. Kot da pravila in mnoge koristi povezovanja za turizem sploh ne bi veljale!
Zato je tem bolj razumljivo, da si družbenopolitične organizacije, od sindikatov do SZDL, s Komitejem za turizem pri izvršnem svetu SRS na čelu intenzivno prizadevajo združiti prizadevanja na področju turističnega gospodarstva. V mislih imamo ustanavljanje poslovnih skupnosti za turizem, ki naj bi povezovale vse medije, ki imajo karkoli opraviti s turizmom. Sodelovale bi torej tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za oddih iti rekreacijo delavcev, od katerih si slovenski sindikati veliko obetajo.
Ob tem naj povemo, da so omenjena prizadevanja v nekaterih primerih že obrodila sadove. V Sloveniji imamo namreč že tri poslovne skupnosti za turizem in na najboljši poti smo, da jih bomo v kratkem imeli še več.
S pomočjo poslovnih skupnosti za turizem bomo lahko v veliko večji meri kot doslej uresničevali skupne interese po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Prednost poslovnih skupnosti je v primerjavi z nekaterimi dosedanjimi organizacijskimi oblikami tudi v tem, da ne razbijajo več zaokroženega poslovnega procesa na skupnost za razširjeno reproduk-
cijo in na skupnost za propagando in informativno dejavnost, kar se je dogajalo doslej. Velika prednost poslovnih skupnosti za turizem pa je seveda predvsem v tem, da se lahko delavci uspešno samoupravno sporazumevajo, katere skupne zadeve bodo urejevali v osnovni poslovni skupnosti za turizem in katere in v kakšni meri bodo urejevali na širših območjih. Nalog, ki bi jih poslovne skupnosti lahko vzajemno reševale, in ne več vsak po svoje, kot doslej, pa je seveda veliko. Gre za tržne raziskave, za planiranje, dogovarjanje o investicijah in vrstnem redu investiranja, za dogovarjanje in sklepanje pogodb s poslovnimi bankami o posameznih skupnih investicijah, za dogovarjanje o graditvi in upravljanju skupnih infrastrukturnih objektov, za dogovarjanje o združevanju dela in sredstev za skupne poslovne nastope, za skupno nastopanje na domačem in tujem tržišču, sklepanje pogodb in urejanje odnosov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, itd.
Skratka, poslovne skupnosti za turizem bodo imele v Sloveniji polne roke dela. V marsičem bo potrebno le nadaljevati, še več stvari pa bo potrebno zastaviti povsem na novo. Vse pa z enim samim namenom, da bi v čim krajšem času uresničili naše dolgoletne želje po bolj celoviti in bogati ponudbi, ki nam bo omogočila tudi bolj bogato turistično žetev. Pot do boljše ponudbe pa je ena sama — v povezovanju in v skupnem reševanju vsega, kar je neposredno ali posredno vezano s področjem turizma.	A. UL.
S SEJE RO SINDIKATA DELAVCEV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
V dogovorjene okvire
Kršitelji znižujejo decembrske osebne dohodke
RO sinsikata delavcev gozdarstva in lesne industrije Slovenije se je odločil za odločne ukrepe proti tistim kolektivom, ki so lani ali letos izplačevali previsoke osebne dohodke, in nekatere tudi takoj začel uveljavljati. Tako bodo morali prizadeti kolektivi ukreniti vse, kar se letos še da, da bi raven letos izplačanih osebnih dohodkov spravili v okvire, ki so jih začrtali panožni samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Najhujši kršitelji sporazumov bodo morali pred javnega pravobranilca samoupravljanja. Hkrati bodo predstavniki RO ter skupnih komisij obiskali kolektive — kršitelje in se bodo pogovorili oziroma dogovorili o ukrepih, ki naj jih družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v podjetjih uveljavili, da bi popravili napake pri razporejanju sredstev iz dohodka. Še letos pa bo RO sklical tudi ločena zbora udeleženk samoupravnih sporazumov v gozdarstvu in lesni industriji, kjer se bodo temeljito pogovorili o razporejanju dohodka, oblikovanju sredstev za
osebne dohodke in drugih vprašanjih, ki zadevajo to področje.
V	gozdarstvu in lesni industriji Slovenije sicer ni veliko kršiteljev samoupravnih sporazumov. Lani v gozdarstvu ni noben kolektiv razdelil več, kot bi lahko, letos pa so to storili trije kolektivi, ki si zdaj že prizadevajo, da bi do konca leta maso sredstev za osebne dohodke spravili v dogovorjene okvire. Najteže bodo uspeli v GG Brežice, kjer so sicer sklenili, da bodo decembrske osebne dohodke znižali za 10 odstotkov, toda prejšnjega 40-odstotnega povišanja s tem kajpak ne bo moč v celoti »popraviti«.
V	lesni industriji so samo tri podjetja lani in tudi letos kršila samoupravni sporazum. To so Bor Laško, Tovarna pohištva Trbovlje in Žimnica iz Ljubljane. V teh primerili bo ukrepal javni pravobranilec samoupravljanja. Letos si je prekomerno povišalo osebne dohodke več kolektivov in vsi bodo morali do konca leta krepko »zategniti pas«, da bodo vrnili, kar so si preveč vzeli.
Republiški odbor se je za tako »ostre« in dosledne ukrepe odločil predvsem zavoljo tega, ker je po tehtanju objektivnih in subjektivnih težav kolektivov pri gospodarjenju ugotovil, da objektivne težave (trg v začetku leta itd.) le niso tako velike, da bi kolektive opravičevalo pri zviševanju osebnih dohodkov.
V nadaljevanju seje je republiški odbor obravnaval samoupravno organiziranje v gozdarstvu, pri čemer je ugotovil, da imajo kolektivi zelo različen »pristop« k razreševanju tega vprašanja, čeprav pogoji niso tako zelo različni. Tako imajo posamezna gozdna gospodarstva kaj različno število temeljnih organizacij in družbenih obratov za kooperacijo. Republiški odbor se bo, tako so sklenili delegati, aktivno vključil tudi v reševanje teh problemov in pomagal kolektivom v naporih, da bi samoupravno organiziranost razvili do stopnje, ki bo omogočala vsem delavcem ter zasebnim kooperantom polno samoupravno odločanje.
B. RUGELJ
KRASKO-OBALNI SINDIKALNI SVET KOPER OCENIL GOSPODARSKA GIBANJA
Ukrepati bo treba takoj!
Delegati kraško-obalnega sindikalnega sveta Koper so na plenarni seji ocenili gospodarska gibanja in dosežene poslovne rezultate v prvih devetih mesecih letos. Svet je ugotovil, da prvo leto uresničevanja srednjeročnega plana razvoja obalnega območja in Sežane razkriva znatna odstopanja od začrtane in sprejete usmeritve na področju
od sobote X do sobote
Ne za črko, za vsebino gre
V predsedstvu zvezne konference SZDL so minule dni ponovno postavili v ospredje uresničevanje zakona o združenem delu. Zdaj, ko je zakon sprejet, ne gre več samo za to, so poudarili, da bi prebirali v njem črko za črko, da bi z njim »upravljali« pravniki, ampak da ga začnemo uresničevati v življenju. Beseda je tekla zlasti o tem, kako naj bi se socialistična zveza v prihodnje organizirala, da bi določila zakona začela živeti in si utirati pot v samoupravne odnose v združenem delu. V slovenskem merilu so te dni spodbudili razpravo o teh vprašanjih v institutu pravne fakultete in pripravili tridnevni seminar v Portorožu, ki je zbudil veliko zanimanje delavcev pravosodnih ustanov in pravnih služb. Še zmerom namreč velja tudi ugotovitev, da zakona o združenem delu ne bo mogoče uresničevati in sankcionirati v političnem življenju, če delavci na vseh področjih združenega dela, še posebej pa v pravosodnih ustanovah ne bodo dovolj poznali njegove vsebine. Prav razjasnjevanje vsebinskih vprašanj je bila glavna tema portoroškega posvetovanja.
velika režija. Ta načela vsebuje tudi osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu in v srednjeročnem obdobju.
Poleg uspešnih referendumov v Ljubljani in petih drugih občinah, bodo z novim letom hitreje uresničevali programe razvoja šolstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnih potreb v občinah Ajdovščina, Laško in Hrastnik. Tu so samoprispevke izglasovali na referendumih minulo nedeljo. Tako je akcija za samoprispevke doslej zajela pretežno večino slovenskih občin in pomeni pomemben delež pri uresničevanju potreb družbenih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
V novo leto stopamo tudi z nekaterimi bolj vedrimi podatki o gospodarskih uspehih. Kot sledi iz statističnih podatkov za mesec november, je bila industrijska proizvodnja še posebej uspešna, saj je zabeležila 7,3-odstotno povečanje. Uspeh sicer še ni dovolj izenačen, vendar pa ponovno kopnenje zalog in porast porabe na drobno v glavnem nakazujejo ugodne premike. Zanimivo so tudi podatki o letošnji nezaposlenosti, ki je kar za petkrat manjša od povpraševanja delovnih organizacij po novih delavcih. V Sloveniji namreč delovne organizacije iščejo kar 86 tisoč delavcev. Tudi to kaže na oživljanje gospodarskih tokov, čeprav bi morali pri zaposlovanju čedalje bolj upoštevati dogovore o razvoju na manj razvitih območjih, o politiki ustreznih dislociranih investicij, ki so družbeno mnogo bolj sprejemljive od pretiranih osredotočenj v mestnih središčih, kjer bremeni delovna mesta
V	središču pozornosti zveznih organov pa tudi republik, ostaja še vnaprej predlog proračuna federacije za prihodnje leto. Povečane potrebe zveznega proračuna še niso povsem dogovorjene in usklajene med republikami in pokrajinama, zato je zvezni IS te dni ponovno razpravljal o predlogu proračuna in nakazal tudi nekatere ukrepe, s katerimi bo mogoče doseči manjkajoča proračunska sredstva. Predvsem se bodo morale o tem pogovoriti republike, ki so že v uvodnih razpravah terjale podrobnejšo razčlenitev ukrepov in prizadevanj zveznega izvršnega sveta, da s proračunsko politiko v prihodnjem letu ne bi ustvarjali nestabilizacijskih pritiskov na gospodarstvo in bi zadržali ugodne rezultate, ki smo jih dosegli zlasti v trgovinski menjavi, deviznem in monetarnem poslovanju.
V	prihodnjih dneh bo zlasti živahno v enotah JLA,
kjer se z bogatim programom prireditev pripravljajo na praznik armade. Uvod v to praznovanje pomenijo nedavna seja sveta za obrambo pri predsedstvu SFRJ, ki jo je vodil tovariš Tito, naziv doktorja vojaških ved, ki ga je vrhovnemu komandantu podelil center visokih vojaških šol, ter predstavitev uspehov naše vojne industrije.	—Gok
družbenoekonomskega in socialnega razvoja v obdobju do leta 1980. Ta odstopanja so opazna zlasti v nižji rasti družbenega proizvoda in dohodka, predvsem pa v precejšnji stagnaciji storilnosti dela.
Čeprav so rezultati gospodarjenja v devetih mesecih letos slabi, pa vendarle v primerjavi s prvim polletjem razkrivajo znamenja oživljanja in zboljše-vanja gospodarskih učinkov.
V razpravi so delegati poudarili, da je novi sistem obračunavanja pozitivno vplival na odnose v gospodarstvu, na finančno disciplino, izboljšanje likvidnosti in na zmanjševanje zalog. Največje odstopanje od smernic resolucij o družbenoekonomski politiki je pri osebnih dohodkih, ki so jih delovne organizacije poviševale brez ustrezne materialne podlage in neodvisno od produktivnosti dela. V delitvi družbenega proizvoda so v devetih mesecih porasle zakonske in pogodbene obveznosti, kar pomeni, da je ostanek dohodka
za 35% nižji kot v enakem obdobju lani. Najbolj kritično stanje je v občini Izola, kjer znaša dohodek na zaposlenega 40.450 din, za bruto osebne dohodke pa je bilo porabljeno po 45.327 dinarjev. Glavna povzročitelja takšnega stanja sta Meha-notehnika in Delamaris.
V sklepih in stališčih obalno-kraški sindikalni svet med drugim poudarja, da morajo vse osnovne sindikalne organizacije temeljito obravnavati letošnja gospodarska gibanja in devetmesečne finančne rezultate, še zlasti pa analizirati, kako se uresničujejo stabilizacijski in sanacijski programi v organizacijah združenega dela. Zaostriti je treba odgovornost vseh poslovodnih in drugih organov v delovnih organizacijah, kjer niso uspešno uresničevali dogovorjenih stabilizacijskih programov in kjer so premalo storili, da bi se bistveno izboljšal gospodarski položaj in da bi učinkoviteje odpravljali slabosti v poslovanju.
M. SVANJAK
Ss-
NAJ OSTANE MED NAMI
Vsi so delavci Gradisa.
Skupaj delajo hitroelek-trarno v Forminu, nedaleč od Ptuja.
So pa potozdirani, kot temu pravimo, torej nekaj Gradisovih tozdov dela to elektrarno.
Delavci tozda nizke gradnje imajo tam barake, v katerih živijo, delavci tozda Strojno-prometni obrat pa barak nimajo in gostujejo v prostorih sosednjega tozda. Za tiste pograde, na katerih ležijo, plačujejo temeljni organizaciji nizke gradnje toliko, kot bi morali odšteti za hotel dobre kategorije — nekajkrat več, kot svojim delavcem zaračuna stanovanje tozd, ki je lastnica barak.
»Niste naši,« pravijo.
Vsi pa so Gradisovi delavci.
Pojasnilo
V prejšnji številki nam je v članku na 3. strani »Delavec in krajan sta eno« tiskarski škrat zagodel: zamešal je nekaj vrstic in s tem spremenil smisel vsebine tretjega odstavka, ki se v prvem delu pravilno glasi:
»Slejkoprej je nevzdržna delitev na delavce in krajane in organizirano družbeno skrb za razsoj in poglabljanje samoupravnih družbenih in ekonomskih tokov, ki uravnavajo življenje in delo krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Kako zelo že živimo v duhu ustave, temeljnih dokumentov družbenopolitičnih organizacij in zakona o združenem delu, je nenazadnje pokazala razprava, saj nihče od sodelujočih ni načenjal nevzdržne teze, ki se je morda še nedolgo tega kazala kot napačno pojmovanje kvalitetno poglobljenih družbenih odnosov, da smo v tovarni dopoldne delavci in proizvajalci, popoldne doma pa krajani in potrošniki.«.
IZ REPUBLIŠ' KIH ODBOROV
Osnovne organizacije sindikata morajo takoj analizirati uresničevanje stabilizacijskih in sanacijskih programov v OZD	_____________
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je sklica) posvetovanja s predstavniki skupnih komisij, ki spremljajo uresničevanje samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v tej panogi. Gre za sporazum kovinske in elektro industrije; črne in barvaste metalurgije in zlatarstva. Na razgovorih so ugotovili, da je glavne razloge za prekoračitev dogovorjenih sredstev za osebne dohodke treba iskati v prehodu temeljnih organizacij združenega dela na nove upniško-dolžniške odnose, v spremenjenih pogojih dela in zato tudi ponekod v izpadu dohodka temeljne organiia-cije, v napakah pri izračunavanju dogovorjenih sredstev za osebne dohodke in ne nazadnje tudi v nespoštovanju samoupravnih sporazumov in družbeno dogovorjenih meril za razporejanje dohodka in ža delitev osebnih dohodkov.
Komisije bodo takoj posvetile največ pozornosti tistim temeljnim organizacijam, ki so že lani kršile določila samoupravnega sporazuma, in tistim, ki so dvigovale osebne dohodke mimo naraščanja življenjskih stroškov in ne glede na gospodarske rezultate ter rast produktivnosti. Takim je treba takoj stopiti na prste, čeprav bo treba marsikje upoštevati tudi specifičnosti v temeljnih organizacijah združenega dela.
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE:	delegati v
izvršnem odboru RO so obravnavali predlog enotne kvalifikacijske lestvice poklicev kot osnove za nov sistem usmerjenega izobraževanja. Zavzeli so se za uskladitev zveznega in republiškega l predloga kategorij poklicev \ ter predlagali, da bi bilo tudi v tretji skupini poklicev potrebno nekoliko teoretičnega znanja za dobro opravljanje delovnih obveznosti.
Izvršni odbor je sprejel tudi sklep, da bodo vse tiste organizacije združenega dela, ki ignorirajo delo skupnih komisij za spremljanje samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in ne posredujejo potrebnih podatkov komisiji, avtomatično predali sodiščem združenega dela. Za tiste prekoračitelje samoupravnega sporazuma v minulem letu, pri katerih ni objektivnih razlogov za pre' koracitev velja enak sklep*
drugih pa bodo po izteku
letošnjega leta ocenili razloge zakaj prekoračitve sporazu-
SINDIKAT DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE: pred; sedniki osnovnih organizacij sindikata v tej dejavnosti in delegati izvršnega odbora RO so ocenili dosedanjo aktivnost sindikata pri uresničevanju zakonskih določil ° samoupravni organiziranosti združenega dela in o povezovanju v tej panogi. Z rezultati seveda še vedno ne moremo biti zadovoljni, zato so se dogovorili za intenzivno politično akcijo pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Sedanja ocena pa je lahko dobra osnova za nadaljnje akcije in za usmeritev prizadevanj sindikata v najbolj kritična vprašanja samoupravne organiziranosti m procesa povezovanja.
SINDIKAT OBRTNI^ DELAVCEV SLOVENIJE: v republiškem odboru so *e odločili za dosledno in natančno analizo cen obrtnih storitev v republiki. Sklican so tudi posvetovanje vseh dejavnikov, na katerem 86 bodo dogovorili o tej že precej dolgo zelo žgoči in aa delavce v obrti življenjsko pomembni temi.
18. decembra 1976 stran 3
v središču pozornosti
Dan JLA slavimo 22. decembra v spomin na dan v letu 1941, ko je bila v partizanskem mestecu Rudo ustanovljena I. proletarska brigada.
Slavja ob 22. decembru seveda že dolgo niso le praznik vseh Pripadnikov armade, ampak pomenijo naš skupni praznik. Drugače tudi ne more biti, saj je JLA armada, ki je zrasla iz ljudstva v najtežjih dneh revolucije in boja za svobodo; je armada, ki danes kot najbolj usposobljeni del ljudst\’a skrbi za obrambo njegove neodvisnosti in pomaga ljudem vselej, ko potrebujejo kakršnokoli drugo njeno pomoč.
Ob letošnjem, že petintridesetem prazniku armade in nas vseh srno zaprosili načelnika štaba ljubljanskega armadnega območja general-podpolkovnika Jožeta Ožbolta, naj odgovori na nekaj vprašanj našega uredništva. V nadaljevanju v nekoliko strnjeni obliki povzemamo vsebino odgovorov generalpodpolkovnika Jožeta Ožbolta.
I _____________________________________________________________J
D L: Od ustanovitve pred 35. dalje je JLA močan steber °brambe ~ naše socialistične Sa,noupravne domovine. Urje-nie pripadnikov JLA je proces, v katerem vojaki in starešine lepijo borbeno pripravljenost Sv°jih enot. Kako poteka urje-nie in kakšni so, tovariš Ožbolt, P° vaši oceni rezultati urjenja?
JOŽE OŽBOLT:
°jno-politični položaj Jugo-slavije je tak, da terja stalno skrb vseh družbenopolitičnih ^javnikov, samoupravnih
vprašanji obrambe naše socialistične skupnosti. Lahko rečem, da smo v JLA to nalogo sprejeli z vso 'resnostjo in z razumevanjem. Pomembno je, da smo tudi že dosegli velike in konkretne rezultate oziroma uspehe.
JLA — NAŠA OBRAMBNA MOČ IN ŠOLA
DE: JLA je le del naših oboroženih in obrambnih sil. Zanimajo nas konkretni rezultati usposabljanja tako vojaških
■ 'A v
12. DECEMBE
AN N>
OBOROŽENIH SIL IN NAS SKUPNI PRAZN

f;\


Objektov, delovnih ljudi °bčanov ter tudi JLA. Pri te ne mislim samo na klasič ^jne, ampak tudi na različ 0blike specialnega vojskov zlasti na ekonomske, po v^ne in druge pritiske, ki j t,tno tudi v jugoslovanske Ptostoru. Močno oporo v te Ju pomeni jugoslovansl P°litika protiblokovske usm Ve» naše nasprotovanje vc Jam kot obliki razčiščevan akršnihkoli nasprotij ali uv lavljanja določenih interese Se to in še z asti naše zavz ll*atlje za zdrave mednarodi 0cLose, ki temelji na neuvršč aosti> dejansko povzroča koi retne pritiske na našo drža\ ^ 2 ene in z-druge strani. 1 Potiske, najsi bodo kakršnikc jn °d koderkoli že prihajaj , Pko res učinkovito odvr; attio le) če bomo dobro org; nirirani, moralnopolitičr en°tni in čvrsti, materialno : ^tokovno usposobljeni.
Vlasti s stališča teh dejste JP° se, kot je znano, pri n; I ločili za koncept splošr driske obrambe, ki zajema vs ^fukture, vse dejavnike in tu< e naše nacionalno bogast"
ugoslovanski ljudski armr
re Po tem konceptu v vsake P°gledu zelo vidno mes tedvseni naj poudarim, da na
sem
tem področju preč
strokovni dejavnik;
Javnik, ki mu je druž slfUPala nalogo, da se vsestrs *n strokovno ukvarja
kot teritorialnih enot, zanima nas vloga armade na vseh drugih področjih, ki so tudi pomembna za obrambo naše neodvisnosti.
JOŽE OŽBOLT: Armada opravlja svojo funkcijo predvsem z intenzivnim moralnim in političnim delom. Cilj tega delovanja je razviti v vseh naših ljudeh zavest patriotizma do tiste stopnje, da bodo ne le dobro obveščeni o zadevah, ki so pomembne za obrambo naše neodvisnosti, ampak da bodo tudi moralno trdni in močni. V tem smislu veliko delujemo na področju samozaščite, ki je močna sestavina našega obrambnega delovanja v miru, še pomembnejša pa bi bila ob kakšni hujši nevarnosti, najsi bi bilo ogroženo naše armadno območje ali katerikoli drugi del jugoslovanskega ozemlja.
Naslednje področje našega delovanja je intenziven strokovni pouk. Mislim na usposabljanje tako starešinskega kot vojaškega sestava JLA. Sedanje razmere so take, da imamo aktiven strokovni sestav zelo visoko izobraženih oficirjev in mlajših oficirjev. Pomembno je, da so ti kadri zelo mladi, do kraja predani Titu, naši partiji in naši socialistični skupnosti, enakopravnih narodov in narodnosti. Kot takšni nadvse pozitivno delujejo pri delu, učenju in poučevanju svojih enot. Tako na ljubljanskem armadnem območju ni
enote, ki pri preverjanju svoje usposobljenosti ne bi dosegala vsaj ocene prav dobro.
Pomembno se mi zdi, da je naša armada tudi tehnično zelo dobro opremljena, saj dosegamo evropsko raven. Še važnejše je, da naši ljudje tudi dobro obvladajo tehniko. To so pokazale skupne vaje, bojna streljanja in druge taktične vaje.
Poleg urjenja rednega sestava je JLA seveda močno angažirana tudi z urjenjem rezervnega sestava. To je razumljivo, saj v miru naša armada ni velika; njen večji del je v rezervi. Ta rezervni sestav tako za operativno armado kot za teritorialni in civilni sektor zelo zavzeto usposabljamo in pripravljamo za obrambo naše domovine.
Ob vsem tem je JLA okrepila svoje delo z mladino, ki bo šele služila vojaški rok. Že letos smo v vzgojne centre na 15-dnevni praktični pouk sprejeli več tisoč mladincev. V prihodnje se bo njihovo število močno povečalo. Pri tem ne gre zgolj za to, da bi jim dali čimveč strokovnega znanja in s tem sposobnosti, da bi jutri, če bo potrebno, znali braniti socializem, delavsko samoupravljanje in domovino, ampak v njih krepimo in utrjujemo tudi duha jugoslovanskega socialističnega patriotizma, jih politično osveščamo, medsebojno spoznavamo, razvijamo bratstvo in
enotnost med narodi in narodnostmi. Vzgajamo jih skratka tako, da bi z njimi dejansko lahko nadvse resno računali v primeru vojne, ki pa je seveda ne želimo.
V odgovoru na vaše vprašanje naj poudarim le še to: v najširšem pomenu besede JJ^A ni le strokovna šola, ki usposablja branilce domovine, ampak vzgaja tudi celo vrsto strokovnjakov z najrazličnejših področij, ki znanje, pridobljeno v JLA, s pridom uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu. Prav tako JLA opravlja pomembno prosvetiteljsko vlogo na najrazličnejših področjih, še zlasti pa na področju družbene samozaščite.
ARMADA POMAGA PREBIVALSTVU
DE: Letos sta Posočje prizadela dva katastrofalna potresa. Prizadetemu prebivalstvu so prvi priskočili na pomoč pripadniki JLA. Kolikšen je dejanski prispevek armade pri obnovi Posočja?
JOŽE OŽBOLT: Ob strokovnem, moralnopolitičnem in samozaščitnem delovanju je naša armada vselej nastopala tudi kot tisti dejavnik, ki je zmeraj pripravljen pomagati ob morebitnih nesrečah ali drugih težavah naših ljudi. Tako je bilo tudi v Posočju. Takoj ko smo bili obveščeni o katastrofi, ki je povzročila velike materialne izgube in tamkajšnje prebivalstvo pahnila v
nemogoče razmere, smo priskočili na pomoč. Najprej smo pomagali pri reševanju ljudi, vzpostavljanju kolikor toliko znosnih razmer. Mislim na sanitetno in zdravstveno oskrbo, organizacijo nastanitve in prehrane. Po končani začetni sanaciji razmer smo še razširili pomoč. Tako smo ustanovili motorizirane inženirske in druge skupine, ki so odšle na ogroženo območje. Kot naša javnost že ve, so pripadniki armade skrbeli predvsem za razčiščevanje poti, za rušenje podrtih zidov in zgradb, za najrazličnejše prevoze — tudi s helikopterji. Med drugim so porušili 60 zgradb in odstranili ter odpeljali 25.000 kubičnih metrov različnega materiala. Opravljenih je bilo več kot 69.000 delovnih ur. Vrednost z motornimi stroji opravljenih del ocenjujemo na 8,5 milijona dinarjev. Pri tem ni upoštevano dplo vojakov in opreme pri pomoči prebivalstvu ob spravilu letine, drugi pomoči prebivalstvu in prevozu montažnih hiš s helikopterji JLA v oddaljene kraje.
Mimo tega je JLA poskrbela tudi za nastanitev in prehrano ter zdravstveno oskrbo vseh delavcev, ki so v organizaciji svojih podjetij prišli na delo v Posočje. Zato menim, da je prebivalstvo prizadetega območja v teh težkih trenutkih dejansko zaznalo in občutilo armado kot svojo, kot tisti del sebe in naše družbe, ki je nesebično pripravljen pomagati sočloveku v najtežjih trenutkih. Prispevek armade je torej pomemben tudi v moralnem pomenu besede. Še enkrat, kot že tolikokrat doslej, se je pokazalo, da je armada z ljudmi in da jim pomaga, če je potrebno.
Aktivne starešine in civilne osebe ljubljanskega armadnega območja, zaposlene v JLA, so se uspešno vključile tudi v akcijo za vpis pogojila za ceste v SR Sloveniji. Višina vpisanega posojila presega deset milijonov dinarjev. Tako so starešine in civilne osebe, zaposlene v JLA kot drugi delovni ljudje in občani SR Slovenije dali pričakovani prispevek z vpisom posojila v višini več kot polovico svojega mesečnega osebnega dohodka.
Starešine in civilne osebe, zaposlene v JLA, so se prav tako aktivno vključile v akcijo pomoči Posočju, ki so jo vodile krajevne skupnosti, šole in druge organizacije na terenu in so s tem še enkrat dokazale čvrsto povezanost z ljudstvom.
V armadi pa smo organizirali tudi akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za gradnjo kulturnih objektov v Tolminu in so se vanjo vključili vsi aktivni starešine in civilne osebe z ljubljanskega armadnega območja, zaposlene v JLA.
DE: Povsod po državi so objekti, zgrajeni z Žulji pripadnikov JLA in ob pomoči vojaške mehanizacije. Kje še je JLA skupaj s prebivalstvom gradila objekte splošnega družbenega pomena in kako tudi sicer ocenjujete sodelovanje med armado in prebivalstvom?
JOŽE OŽBOLT: Pripadniki armade niso bili dejavni le v Posočju. Tako so na področju ljubljanskega armadnega območja inženirske enote letos zgradile 4 km cest, rekonstruirale 22 in popravile 6 km poti. Zgradile so skupaj 151 metrov lesenih mostov in rekonstrui-
rale več takih mostov v skupni dolžini 102 metra. Zgradile so tudi 2 zajetji za vodovod in izkopale 20 km vodovodnih jarkov na kraškem območju. Pri tem so inženirci opraviti 168.820 delovnih ur, 5594 strojnih ur in s svojimi vozili prevozili 84.187 kilometrov. Če upoštevamo, da so pri teni porabili za 209.394.000 din najrazličnejšega materiala, skupna vrednost opravijenej a dela dosega 9.158.996 dinai-jev. Nismo pa še izračuna-i vrednost opravljenih del, ki so jih v sodelovanju z občani izve jale druge enote naše armade vsepovsod v Sloveniji. Tudi ta prispevek JLA je zelo velik.
Mimo tega naj opozorim, da je armada zelo dejavna tudi na športnem področju. Na najrazličnejše načine pomaga pri delovanju in razvoju dejavnosti, ki so še posebej pomembne za obrambo naše dežele. Pii tem mislim zlasti na strelstvo in planinstvo.
Zelo pomembni so seveda tudi najrazličnejši stiki pripadnikov armade in občanov, zlasti še mladine. Z njimi JLA ne prispeva zgolj k usposabljanju občanov za obrambo, ampak na ta način tudi krepimo med sebojne vezi, utrjujemo medsebojno pomoč, predvsem pa tako negujemo najsvetlejše tradicije NOB in še posebej bratstvo in enakopravnost med vsemi našimi ljudmi.
Sodelovanje med JLA in občani, v širšem pomenu pa tudi z vso našo družbo, ima seveda še druge, prav tako zelo pomembne razsežnosti. Tako JLA tudi na območju SR Slovenije kupuje velike količine različnih izdelkov. S tem omogoča zaposlitev dobršnega dela občanov ter obstoj in razvoj številnih podjetij in dejavnosti. Tudi tako se izraža prispevek armade h krepitvi bogastva naše družbe in znanja ter ustvarjalne sposobnosti ljudi na Slovenskem.
V JLA je na specialnih in pomožnih delovnih mesi h zaposlenih veliko civilnih osel. Do teh ljudi, do njihovih delovnih in življenjskih razraer smo v armadi še posebej pozorni. Prizadevamo si, da bi bil njihov življenjski standard vsaj v poprečju slovenskih pojmovanj. Za delovne razmere pa velja, da so že zdaj nadpopreč-ne. Zgovoren je podatek, da ne glede na precejšnje število civilnih oseb, zaposlenih v JLA, ne poznamo nesreč pri delu. Prav gotovo gre za rezultat prizadevanj, da bi z najrazličnejšimi oblikami dopolnilnega usposabljanja, s številnimi kontrolami in še na druge načine, zlasti s skrbjo za urejenost delovnih mest ustvarili res kar najboljše pogoje higienskega, produktivnega in zlasti še varnega dela.
Za zaključek razgovora pa tole: v navadi je, da pred 22. decembrom — našim skupnim praznikom, analiziramo delo, ki je bilo opravljeno v letu, ki se izteka. Tudi letos smo to že storili. Na osnovi ugotovitev smo se odločili za dvoje: za odločen boj, katerega rezultat naj bo odprava ugotovljenih slabosti in za to, da se bomo še bolj organizirano in vsestransko kot doslej lotevali tudi vseh drugih naših nalog. Po tej poti bo armada lahko največ prispevala h krepitvi ekonomske in obrambne moči SFRJ.
MILAN GOVEKAR

I STALIŠČA POSVETA PREDSEDNIKOV KOMISIJ ZA ODDIH A IN REKREACIJO PRI OBČINSKIH SVETIH ZSS
RAZŠIRITEV, E ZOŽEVAN J E
PRIZADEVANJ
Kaj in koliko prispevajo k večjemu in bogatejšemu zadovoljevanju telesnokulturnih potreb delavcev in občanov planski dokumenti srednjeročnega razvoja telesne kulture v Sloveniji? To je bila osrednja misel razprave na posvetu predsednikov komisij za oddih in rekreacijo pri občinskih svetih ZSS, ki je bil 8. decembra letos.
Jcvna razprava o samoupravnem sporrzumu o temeljih plana telesne,'tultume skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980, o planu razvoja telesne kulture v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 in ustreznih občinskih dokumentih ter zasnovi množičnosti v telesno-kultumi dejavnosti v SR Sloveniji je gotovo priložnost, da osnovne organizacije in organi sindikatov ter Zveze sindikatov prispevamo k čim bolj demokratičnim in samoupravno oblikovanim stališčem o razvoju telesnokultume dejavnosti v naši republiki.
Zato je bil osnovni dogovor predsednikov komisij za oddih in rekreacijo delavcev pri občinskih svetih ZSS, da moramo na zborih delavcev in pozneje na sejah organov telesnokulturnih skupnosti zagotoviti uveljavitev izvirnih interesov delavcev glede zadovoljevanja telesnokulturnih potreb.
Osnutke srednjeročnih dokumentov bo potrebno dopolnjevati tudi tako, da bomo uresničevali družbenopolitična izhodišča zveze sindikatov, pri čemer je posvet opozoril predvsem na naslednja vprašanja oziroma dileme:
Potrebno je razvijati in družbeno poglabljati vsebino in cilje telesnokultume dejavnosti. Nobenega dvoma ni, da telesna kultura prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bratstvu in enotnosti, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju, izražanju in potrjevanju celovite človekove osebnosti (iz stališč in sklepov RK SZDL o telesni kulturi). Mislimo pa, da je potrebno pri telesni kulturi oziroma telesnokultumi dejavnosti izpostavljati prav tiste vrednote, ki prispevajo k bogatenju človekove osebnosti, k njegovemu afirmiranju, k socializaciji medsebojnih odnosov, vrednote, ki omogočajo, da delavci in občani srečneje, zado-voljneje in bogateje žive, da v prostem času posegajo k »višjem standardu«, in ki razumljivo utrjujejo in razvijajo njegove umske in tudi fizične ter obrambne sposobnosti ter tako celovito prispevajo k večjim društvenim in obrambnim rezultatom delovnih ljudi in občanov.
Poglobljeno in širše opredeljevanje ciljev telesne kulture je toliko bolj pomembno zaradi tega, da telesne kulture ne razumemo le kot nekakšno fizioterapijo, ki jo opravljamo redno dvakrat tedensko zato, da bomo ohranili svoje zdravje, marveč tudi kot splet bogatih in pestrih telesnokulturnih oblik, ki resnično telesno in psihično sproščajo delovne ljudi, jih bogate in jim pomenijo določen življenjski cilj in
jejo, usmerjali v vrhunski šport in množičnost mladine. Dokumenti namreč nakazujejo tak razvoj oziroma da se sredstva, ki so potrebna za regresiranje stroškov telesnokultume dejavnosti odraslih in za morebitne socialne korektive na tem področju, skoraj v celoti formirajo dodatno iz dohodka TOZD. Hkrati pa je predvideno, naj bi telesnokultume skupnosti usmerjale tudi dodatna sredstva, ki se sicer v skupnostih ne združujejo.
Upoštevaje dejstvo, da se za vzgojo in izobraževanje otrok združujejo sredstva pri izobraževalnih skupnostih otroškega varstva, ki morajo nuditi predšolskim otrokom in mladini v osnovnih šolah do fakultet temeljno vzgojo tudi s področja telesne kulture (podobno kot to velja za kulturno, glasbeno, tehnično vzgojo in druge), in da se potemtakem v telesnokultumi skupnosti pogovarjamo o dopolnilni telesnokultumi vzgoji oziroma o dodatnih sredstvih za telesnokultume potrebe mladine, smatramo, da bi moralo biti skladnejše razmerje med sredstvi, ki so namenjena financiranju programov za mladino, in sredstvi, ki so namenjena za programe odraslih.
V konceptu množičnosti kakor tudi v srednjeročnih planskih dokumentih še vedno ni dorečeno vprašanje, kako se v koncepciji množičnosti in v financiranju te množičnosti odraža tako imenovani registrirani tekmovalni šport, kolikšen del sredstev naj se usmerja v registrirane oblike športa (ki v nekaj letni perspektivi gotovo ne more pomeniti bistveno večje množičnosti) in kolikšen del sredstev naj se usmerja v raznovrstne oblike iz programa telesnokultur-nega minimuma in drugih manj zahtevnih, vendar množičnih oblik telesne kulture. Zaradi tega tudi ni možno realneje ocenjevati, kolikšen napredek pomeni delitev sredstev po načelu — najmanj 50% sredstev za množičnost.
V sindikatih podpiramo usmeritve in prizadevanja, da bi krajevne skupnosti, naselja in stanovanjske soseske obravnavali kot ene temeljnih nosilcev telesnokultume dejavnosti in da v teh okoljih dosežemo primerno organiziranost in da pospešimo telesnokultumo aktivnost občanov.
Pri tem pa mislimo, da je treba pospeševati tudi možnosti, ki jih za organizirano telesno kulturo nudijo delovna okolja, torej TOZD in OZD. Zato za sindikate ni sprejemljiva taka razvojna projekcija telesne kulture, ki ob sicer vse večjem in prevladujočem deležu krajevnih skupnosti na področju telesnokultume dejavnosti ne bi razvijala tudi temeljne organizacije združenega dela kot enega od nosilcev te dejavnosti.
kulturi, da se bomo ob dogovoru o vsebini telesnokultumega minimuma (hoja, teki, smučanje, kolesarjenje itd.) laže sporazumevali o različnih oblikah množičnosti. V nadaljnjih dokumentih pa je telesnokultumi minimum opredeljen tako, kakor da gre za nekakšno testiranje fizičnih sposobnosti ■delavcev in občanov in da se ob tako razumljenem telesnokultur-nem minimumu razvijajo še druge oblike množične telesne kulture (športne in manifestativne prireditve na ravni republike, planinska transverzala itd.). V sindikatih razumemo, da dogovorjeno vsebino telesnokultumega minimuma izvajamo v različnih, za različne kategorije prebivalcev primernih telesnokulturnih oblikah. Prireditev, denimo, »Po poteh partizanske Jelovice« ne more biti prireditev v neki drugi kategoriji, marveč je to v specifični obliki izveden program iz telesnokultumega minimuma.
V ta kompleks sodijo po našem mnenju tudi oblike delavske športne rekreacije, posebej še delavske športne igre. Stališče sindikatov do teh oblik športne rekreacije je jasno. Delavske športne igre ne smejo in ne morejo biti edina oblika rekreacije delavcev, so pa od delavcev verificirana, privlačna in izredno množična oblika rekreacije. Iz njih moramo odpraviti tisto, kar kvari programe in kar je slabega. Razvijati pa jih moramo in doseči, da bodo tam, kjer športne igre delavcev še niso dovolj kvalitetne, prerasle v sistematično celoletno programirano aktivnost. Poleg klasičnih športnih disciplin (denimo iger z žogo), moramo v te igre vnesti elemente telesnokultur-nega minimuma. Delavske športne igre morajo izgubiti prizvok zmagovalca — namreč kdo v občini bolje brca in doseže več golov — morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela tekmovati med seboj in med TOZD predvsem v številu vključenih članov v vse zahtevnejše in sistematičnejše angažiranje svojih članov po programih športne rekreacije. V teh igrah moramo razvijati tudi netek-movalne oblike športne rekreacije, saj je v sindikatih temeljna usmeritev v tem, da vključujemo v programe telesne kulture slehernega delavca, tudi delavce, ki se niso ukvarjali s telesno kulturo, delavce na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, bolne in invalidne delavce in še zlasti ženske — delavke.
Zato si v sindikatih že dlje prizadevamo, da bi bile delavske športne igre sprejete v načrte in programe telesnokultume skupnosti in da bi se z njihovo organizacijo ukvarjale telesnokultume organizacije in njihove zveze. Prav zato menimo, da v samoupravni telesni kulturi ni mogoče razvijati koncepta množičnosti in sprejemati v srednjeročnih načrtih razvoj množičnosti v telesni kulturi in ne hkrati upoštevati in v vnaprej razvijati sedanjih oblik delavske rekreacije. Koliko še ostane od množične telesne kulture zaposlenih Slovencev, če delavskih športnih iger ne štejemo v to množičnost?
Iz dokumentov veje, da se telesnokultume skupnosti v svojem azvoju usmerjajo (vsaj kar zadeva ■ redstva, objekte in kadre) predvsem k potrebam doraščajočih populacij prebivalstva. Sindikati smo vedno podpirali težnjo, da je potrebno mladini nuditi čimveč možnosti in zagotoviti pogoje za nemoten telesnokultumi razvoj. Kljub temu pa sodimo, da ni mogoče sprejeti usmeritve, po kateri naj bi praktično vsa sredstva, ki jih telesnokultume skupnosti združu-
Vedno znova se poraja vprašanje o oblikah delavske športne rekreacije.
V razpravah ob portoroškem samoupravnem sporazumu o tele-snokultumem minimumu smo v sindikatih razumeli, da je telesno-kultumi minimum eden od temeljev za razvoj množičnosti v telesni
Zaključujemo letošnje leto, ki je bilo nedvomno za nadaljnji samoupravni družbenoekonomski razvoj izrednega pomena. Letos smo sprejeli in tudi že začeli uveljavljati dva najpomembnejša sistemska zakona — zakon o združenem delu in zakon o družbenem planiranju, ki pomenita in narekujeta konkretizacijo nadaljnjega družbenega razvoja v duhu ustave.
Odveč bi bilo na tem mestu ponavljati pomen široke razprave in mobilizacije delavcev v javni razpravi o zakonu o združenem delu za uresničevanje novih, doslednejših oblik samoupravne organiziranosti združenega dela. Sredi leta smo tudi uspešno sklenili prvo fazo uveljavljanja družbenega planiranja, ki je s sprejemom planskih dokumentov pomenila tudi konkretno in odgovorno obveznost vseh nosilcev, planiranja, v prvi vrsti delavcev TOZD, da bomo složno zakorakali po taki poti, ki bo pomenila dokončen in konkreten obračun s pogledi o družbenem razvoju Slovenije, ki so bili že na 21. seji CK ZKS ocenjeni kot družbeno nesprejemljivi. Hkrati smo v planskih dokumentih opredelili tak družbenoekonomski razvoj, ki bo resnično odražal voljo in interese delavcev SRS in celotnega delavstva Jugoslavije-
Razvojno pot smo si torej jasno začrtali, kar pa ne pomeni, da smo delo tudi končali. Prav o tem, kako naprej, pa nameravam poiskati nekaj odgovorov oziroma izhodišč.
Ustava in omenjeni zakon o združenem delu ter zakon o družbenem planiranju izhajajo iz načela, da je
		
f ^	s	Y src s i-sš&s
nrimi^niu ripla v Sindikatih za g a a j
Jk»i naL. k bodo
. .............................................................................................................................................................
Tudi sicer se moramo potruditi, da bomo v naslednjem obdobju naredili znatno več pri razvoju in organiziranju sodobnih oblik rekreacije odraslih. Sedanje termine »športna rekreacija v združenem delu« ali »telesnokultuma dejavnost zaposlenih« moramo veliko bolj konkretizirati. To je gotovo področje, kjer mora mnogo več narediti tudi znanost s področja telesne kulture.
Razreševanje teh in drugih vprašanj lahko veliko prispeva k resničnemu povečanju možnosti delovnih ljudi in občanov, da bodo lahko zadovoljevali svoje telesnokultume potrebe.
I
I
5
*
S
*
s
*
s
*
t
*
s
I
$
S
*
5
s
*
*
*
*
*
S
*
*
*
*
možen hitrejši samoupravni družbenoekonomski razvoj le, če bodo delavci resnično postajali vedno bolj gospodarji svojega dela in upravljavci družbenih sredstev, če bodo sami odločali o vseh elementih življenja in razvoja, kar vse zahteva, da delavci resnično obvladujejo in usmerjajo pridobivanje in razporejanje dohodka.
Taka usmeritev terja odpravljanje stare prakse in usedlin, ki so še vedno prisotne in do neke mere tudi vedno bodo. Zato je treba z njimi tudi računati.
Te slabosti lahko razvrstimo v dve osnovni skupini, ki ju opredeljujeta parcialnost in kratkoročnost. S stališča hitrejšega samoupravnega razvoja sta obe slabosti nesprejemljivi, imata tudi svoje nosilce, ki jim je skupno, da si hočejo oblast ali položaj v družbi dobiti na drugačni osnovi kot na podlagi dela. Nerealno in družbeno nekoristno bi bilo, če bi menili, da so mali in veliki nasprotniki novega, ustavnega samo tehnokrati in birokrati v organizacijah združenega dela. Gotovo so tudi drugje; razkrivati jih je možno samo s konkretnimi akcijami, s točno opredeljenimi cilji v vsakem okolju, ki morajo pomeniti uresničevanje samoupravnega razvoja.
Uveljavljati in iskati pa tudi preverjati moramo merila za ugotavljanje resnične ustvarjalne pripadnosti samou-- pravnemu razvoju. Zlasti od strokovnih kadrov v vseh delovnih okoljih bi morali terjati nove konkretne pobude, ki naj pomenijo uresničevanje ustavnih določil. Zavračati bi morali sleherni formalizem in priseganje na zvestobo ustavi brez ustvarjalnega dela. To velja še posebej poudariti zaradi zahtevnih nalog, ki so pred nami tako v procesu dograjevanja samoupravne organiziranosti, kot uresničevanja kvalitetnih dejavnikov razvoja in v tem še zlasti stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke.
Seveda je treba tudi nenehno realno ocenjevati naše akcije, sicer se bo lahko dogajalo, da bomo terjali preveč, kar bi spet zavrlo ustvarjalnost. Zdi se, da se v zadnjem času že nagibamo k temu, čeprav v zahtevah in pričakovanjih večkrat pretiravamo, posebno pri tistih, ki si prizadevajo in delajo — manj pa smo pozorni na tiste, ki stojijo ob strani, opazujejo, ki so se postavili v vlogo generala po bitki in ob vsem tem še lepo in lagodno živijo.
Že vso jesen v glavnem sprejemamo in spreminjamo programe dela oziroma aktivnosti za sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS za družbene dejavnosti. Pred nedavnim smo se odločili, da rok za dokončni sprejem prestavimo na konec maja 1977. leta. Verjetno sedaj lahko že z gotovostjo trdimo, da v tem delu niso bile le subjektivne slabosti, temveč da smo tudi na napačnih ocenah snovali, sprejemali in popravljali akcijske programe za sprejem teh planskih dokumentov. Hkrati s tem delom, ki bi ga lahko pristransko oce-
nili kot popolnoma jalovo, saj samoupravnih sporazumov SIS še nimamo, pa smo vendarle spoznali, da je za samoupravnejši razvoj na tem področju treba izoblikovati še strokovne osnove v samih SIS pa tudi plane TOZD je treba dopolniti z elementi socialnega razvoja. Šele vse to bo zagotavljalo podlago, da bomo začeli uresničevati svobodno menjavo dela.
Kontinuiranost, celovitost in sočasnost planiranja bomo šele morali zagotoviti. Nedvomno bomo morali dati v naslednjem letu poudarek elementoma sočasnost in celovitost. Zavedati se moramo, da uveljavljanje teh načel terja povsod, kjer obvladujemo življenje in razvoj, drugačen način mišljenja, drugačne metode dela in predvsem razumevanje bistvenih sestavin novih samoupravnih odnosov in družbenega razvoja.
Te nujnosti se v sindikatih v celoti zavedamo. Ko smo, denimo, na zadnji seji predsedstva razpravljali o republiški resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za leto 1977, smo izhajali tudi iz naših nalog in obveznosti pri uresničevanju planskih ciljev v letu 1977. To pomeni, da nismo le izrekli svojih pripomb in mnenj o osnutku resolucije, temveč smo hkrati že razmišljali, katere so naše obveznosti in dolžnosti pri uresničevanju družbenega plana vletu 1977. Glede na uresničevanje načela celovitosti in soodvisnosti vseh družbenih akcij za enoten in celovit razvoj, smo opredelili novo vlogo sindikalne liste in teritorialnih družbenih dogovorov, v katerih urejamo nekatere elemente dohodkovnih odnosov. Bistvo novih opredelitev je v tem, da smo oba doslej »samostojna sindikalna dokumenta« vgradili v enoten družbeni sistem.
Ob resoluciji pa tudi že prej smo ugotavljali, da uveljavljanje zakona o združenem delu in nadaljnje poglabljanje vloge družbenega planiranja terja angažiranje vseh sindikatov na področjih, ki bistveno vplivajo na družbeni razvoj. To pomeni, da bomo morali pri programiranju nalog za naslednje leto opredeliti le nekaj nalog, ki bodo jedro celotnega delovanja sindikata. Ena od teh nalog je nedvomno interna delitev sredstev za osebne dohodke. Za realizacijo teh nalog pa se bomo morali res dobro organizirati, tako da bomo delovali kar najbolj široko, zajeli čim več TOZD in hkrati zagotovili optimalno koordinacijo.
Poleg teh skupnih nalog pa bodo morale vse sindikalne organizacije in organi opredeliti tudi svoje naloge, in sicer v tesni odvisnosti od planskih ciljev delovnih okolij, kjer delujejo. Poudariti velja, da mora sindikat povsod prevzeti odgovornost za uresničevanje svojih nalog in soodgovornost za celoten razvoj neposrednega delovnega okolja.
V naslednjem letu moramo tudi začeti uresničevati spoznanje, da moramo v vsako akcijo sindikatov vgraditi vse elemente družbenega razvoja. Vsekakor je treba odpraviti delitev akcij na tako imenovane samoupravne in druge, kot so ekonomske, socialne, kulturne itd.
Marksistični pristop terja akcije, v katerih je treba upoštevati soodvisnost razvoja proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Ustava, zakon o združenem delu in tudi družbeno planiranje tak pristop opredeljujejo tako, da mora vsaka družbena akcija pomeniti hkrati razvoj proizvodnih odnosov in proizvajalnih sil.
Če izhajamo iz te zgodovinske nujnosti samoupravnega razvoja, to narekuje tudi tako programiranje našega dela in akcij, v katerih bomo združevali in povezovali vsaj najpomembnejše elemente, ki so odločilnega pomena za to fazo našega družbenega razvoja. Naj nekatere naštejemo: socialni, ekonomski, dohodkovni elementi s stališča celovitega razvoja samoupravnih odnosov. Tako bomo tudi v našem delu odpravljali parcialnost in s svojim delom spodbujali celovite družbene rešitve. Seveda bo tako delo terjalo skupno programiranje dela za uresničenje naših temeljnih nalog. S tem bomo odpravljali tudi še vedno očitno premajhno povezanost posameznih sindikatov z organizacijskimi enotami RS ZSS pa tudi občinskih in medobčinskih organizacij in organov sindikatov.
Tako programiranje nalog pa že sedaj zastavlja tudi nekatera vprašanja razdelitve odgovornosti in nalog, denimo, med sindikati in gospodarsko zbornico. Nedvomno je treba opredeliti tudi vlogo gospodarske zbornice in obenem poslovodnih in strokovnih organov v OZD pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v najširšem pomenu, pa vse do uveljavljanja stimulativnejših oblik interne delitve sredstev za osebne dohodke. Dogaja se namreč, da Gospodarska zbornica prepušča to nalogo sindikatom tako operativno kot strokovno. Nedvomno imajo sindikati največjo politično odgovornost. Težko pa si predstavljam uspešno poslovanje, za kar so nedvomno najbolj odgovorni poslovodni organi, ne da bi organizacijo dela in poslovanja zastavih prav na urejanju odnosov pridobivanja in razporejanja dohodka. Se enkrat poudarjam, da bomo sindikati nedvomno z vso odgovornostjo in prav gotovo še bolj dosledno in odločno kot doslej izpolnjevali naloge, v skladu z vlogo, kot jo določa zakon o združenem delu. Pa vendar menim, da se bomo morali dogovoriti, da bodo morali poslovodni organi pa tudi Gospodarska zbornica prevzeti odgovornost za urejanje odnosov na področju pridobivanja dohodka.
Normalno je, da bodo sindikati v prihodnje več pozornosti posvečali področju delitve dohodka, upoštevaje vse elemente, od osebnih dohodkov do razširjene reprodukcije. In če bo dohodka manj, kot je bil planiran, bomo najprej terjali odgovor pa tudi zaostrili odgovornost, čemu ta dohodek ni bil ustvarjen, šele nato pa • bomo iskali skupne rešitve za restriktivnejšo delitev dohodka. Menim, da je tako poudarjeno odgovornost potrebno čim prej zagotoviti, sicer bomo še naprej prenašali posledice neracionalnega poslovanja na delavce.
V naslednjih letih bomo veliko investirali, imamo še veliko neizkoriščenih kapacitet, veliko je neracionalne porabe itd., kar vse nedvomno zahteva natančnejše opredelitve odgovornosti poslovodnih organov, nujno moramo uveljaviti selekcijo poslovodnih in strokovnih organov. Tega pa ni možno doseči zunaj TOZD in bržčas bo najprej treba razbiti družbeno nesprejemljivo solidarnost poslovodnih organov in drugih strokovnjakov ob relativno zelo visoki ravni in majhni disperziji njihovih osebnih dohodkov. Naloga sindikata pa je ustrezna politična akcija da tako solidarnost razbijemo, strokovno delo za stimulativnejšo delitev pa je odgovornost poslovodnih organov samih.
JANEZ TRŠAN
;
:

Suri desetletja ljubljanske avtomontaže
ZNANI DOMA IN V SVETU
Bodoči načrti:
Tesnejše sodelovanje s TAM in zmerno povečevanje proizvodnje
Avtobus Praga Pionir RN

čeprav praznuje kolektiv Avtomon-taže iz Ljubljane te dni štirideseto ^letnico obstoja podjetja, segajo ščetki avtomobilske proizvodnje že v leto 1934. Takrat je skupina podjetnih Vsebnikov začela v sodelovanju s tovarno DKW izdelovati »domači« 0sebni avtomobil Triglav-DKW. Ker pa v tistih časih domačim izdelkom niso nič bolj zaupali, kot jim danes, poleg toga pa so se še čutile posledice velike 9°spodarske krize, V Avtomontaži niso delali in prodali več kakor 12 »Trigla-v°v«. čeprav je ta podatek nemara bolj 2animiv predvsem za tiste, ki ugibajo, tako daleč nazaj segajo začetki domače avtomobilske proizvodnje, ga
bra 1936. leta ustanovljena partijska organizacija KP in da so zavoljo tega proslavo prestavili na ta dan.
Če bi hoteli na kratko opisati minula štiri desetletja Avtomontaže, bi lahko dejali da kolektivu ni šlo vselej najbolj gladko, da pa je ta leta dobro izkoristil; zlasti zadnja leta se je podjetje razvijalo zelo naglo, ne samo po številu zaposlenih, ki jih je danes že več kot 1100, pač pa predvsem po proizvodnem programu in gospodarskih uspehih doma in na tujem.
K temu je kajpak v dobršni meri pripomoglo že 21 let trajajoče sodelovanje s Tovarno avtomobilov Maribor.
Scania, ter VVebasto grelce, puhala za ogrevanje voznikove kabine, odpre-ske, mrežaste zložljive Box palete, sedeže in drugo. Del teh »stranskih izdelkov« uporabijo sami, del jih prodajo na domačem trgu, veliko pa jih kupi MAN. Kot zanimivost naj omenimo še to, da so v Avtomontaži izdelali tudi opremo za nekaj manjših ladij (garniture sedežev in ogrevalnih naprav). Pomemben izvozni izdelek, sicer v posrednem izvozu prek TAM, so tudi avtobusi.
Letos bodo v Avtomontaži izdelali 710 avtobusov TAM, 5000 box palet, 8000 grelcev in 2000 puhal, s čimer
vendarle omenjamo tudi zato, ker je Salomon Krentner, ustanovitelj proi-2vodnje »Triglav«, kmalu navezal ponovne stike z Mercedesom in v 1936. totu začel izdelovati jeklene avtobusne taroserije na Mercedesovih šasijah, ^hjgi maj 1936 je datum ustanovitve nove delniške družbe Avtomontaže. *ta vprašanje, zakaj kolektiv Avtomon-tože proslavlja obletnico več kakor pol tota po dejanski obletnici, so nam v Podjetju povedali, daje bila 18. decem-
Danes je Avtomontaža kar s tremi četrtinami svojih proizvodnih zmogljivosti povezana s TAM in glede na to, da ježe šesto leto član Interesne skupnosti TAM, je logično pričakovanje, da se bosta oba kolektiva kaj kmalu odločila za še tesnejše sodelovanje in združevanje dela in sredstev.
Danes izdeluje Avtomontaža predvsem vozila na šasijah TAM, se pravi avtobuse, poleg tega pa tudi avtobuse v sodelovanju s tovarnama MAN in
bodo povsem uresničili zastavljeni proizvodni načrt. Pri tem bi za boljše poznavanje podjetja lahko dodali še, to, da kljub nekaterim kriznim obdobjem poslovnih izgub skorajda ne poznajo.
Razvojni načrti Avtomontaže, tja do leta 1980 so tesno povezani z razvojnimi načrti domače avtomobilske industrije ter potrebam inozemskih poslovnih partnerjev. Med najpomembnejše razvojne načrte vsekakor sodi obojestranska želja kolektiva Avtomontaže in TAM, po poglobitvi medsebojnega sodelovanja. Čeprav razgovori med obema kolektivoma še niso prišli dlje od začetkov, vendarle povejmo, da je zamisel o tem, da bi avtobusna proizvodnja, namreč proizvodnja šasij in karoserij nedvomno sodila v eno delovno organizacijo, proizvodnja pogonskih agregatov pa v drugo, logično nadaljevanje dosedanjih odnosov.
Sicer pa namerava kolektiv Avtomontaže naslednja leta vlagati v proizvodnjo le nujno potrebna sredstva, s katerimi bodo lahko uresničevali že zastavljeni srednjeročni razvojni program. Po tem programu naj bi namreč obseg proizvodnje posameznih vrst izdelkov vsako leto povečavali za toliko, da bodo v, 1980. letu izdelali 960 avtobusov TAM, 6800 box palet, 10.800 grelcev in 2700 puhal.
Avtobus MAN-890 UO-M 12 A
:sš:?Sss:
Avtobus Scania, je namenjen za izvoz
Serijsko vozilo TAM 170 A11, rezultat tesnega poslovnega sodelovanja med TAM in Avtomontaže
dogodki in odmevi
Letos smo z vsem, kar je bilo povezano s Cankarjevim imenom, predvsem pa z njegovimi pogledi na družbo in kulturo, povzročili spodaj, »v nižavah«, pravo kulturno gibanje. In res je še, da slovenski pisatelj v naši kulturni zgodovini pravzaprav še ni doživel takšnega poveličevanja. Njegova popularizacija po
šolah, tovarnah in med ljudstvom sploh je dosegla namen, kakor je ugotovil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič v govoru na osrednji slovenski in zasavski proslavi v Zagorju, s takero smo sklenili »Cankarjevo leto.« Ob tej priložnosti smo pred Delavskim domom v Zagorju dobili spomenik Ivanu Cankarju, njegov doprsni kip, delo pokojnega kiparja Karla Putriha.
Zdaj spoznavamo, da je jubilej izzval in da še sproža plazove mnogih novih kulturnih pobud. Na obzorju je gradnja kulturnega centra Ivan Cankar, ki naj bi na ljubljanskem Trgu revolucije zrasel najkasneje do 1981.leta, podobni objekti pa naj bi se mu pridružili drugje na Slovenskem, na Koroškem in v Benečiji. Omenimo naj še akcijo za razširitev mreže knjižnic v krajevnih skupnostih in TOZD pa pospeševanje množične amaterske kulture; akcija za izdajo slovenske enciklopedije, novega slovenskega pravopisa, nov Dom tista in še marsikaj pomembnega.
Sicer pa akcije ne presihajo. Tako je skupina desetih pisateljev pred dnevi obiskala Vrhniko in se z delavci Usnjame pogovarjala o kulturi in drugem. Predsednik Društva slovenskih pisateljev ob tem razmišlja, kako je bil to pravzaprav širok in neposreden pogovor, ne pa formalen literarni nastop. Ljudje — delavci in občani — so čutili, da govore pisatelji o otipljivih rečeh. Niso seveda pozabili tudi na duha Cankarjevih program-
skih vizij, na vprašanje dela in delavčeve pravice. Prepričali so se, da je kultura temu delavcu del resničnega življenja; da je vse skupaj živ proces in da kulturno življenje ni odvisno samo od animatorjev. Takšen proces, ki ga v naši literaturi še vse premalo poznamo in z njim še vse premalo živimo.
Razumljivo da vsega, kar smo storili v Cankarjevem letu, ni mogoče na kratko našteti. Zato se spomnimo vsaj, da so na številnih odrih zaživeli junaki Cankarjevih dram. Dobili smo filmske upodobitve Cankarjevih
Sekcija za problematiko mest pri skupnosti slovenskih občin je v sodelovanju z viško občinsko skupščino pripravila minuli torek v Ljubljani posvetovanje o preskrbi mest z živili. Organizator posveta je izhajal predvsem iz spoznanja, da se na tem področju srečujemo z mnogimi težavami — in to od pomanjkanja posameznih pridelkov in osnovnih življenjskih potrebščin do precejšnjega nihanja cen. Stroški prehrane poprečne slovenske družine že predstavljajo od 35 do 50 % družinskih dohodkov.
Na osnovi gradiv in vsebinsko izredno bogate razprave so udeleženci posvetovanja, med njimi tudi predstavniki slovenskih sindikatov, republiškega komiteja za tržišče in cene ter drugi opredelili nekatere konkretne zadolžitve za organiziranje boljše preskrbe naših mest z
tem. Nemajhen je delež radia in televizije, dnevnega in drugega tiska. Založniški program je bil bogat in razvejen. Po šolah je nastalo pravo cankarjevsko mladinsko kulturno gibanje. »Odrezali« so se pedagogi in literarni zgodovinarji. Na ogled je bila muzejska študija in razstava o Cankarju v gledališču. Niso še povsem ocenjeni literarno zgodovinski uspehi, lahko pa rečemo, da je bilo o Cankarju zdaj napisanega toliko kot ves čas po njegovi smrti.
In slednjič: tudi teden Komunista z geslom »Človek, delo, kultura« je prav tako posvečen 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. .Zato je naše uredništvo (slovenske izdaje Komunista) med drugim že v maju — juniju priredilo dvodnevni simpozij oziroma »okroglo mizo« v Ljubljani, na kateri je sodelovalo več kot dvajset uglednih književni-
glavnimi prehrambenimi izdelki. V prvi vrsti gre za to, da je treba vprašanja v zvezi s preskrbo urejati bolj načrtno kot doslej, predvsem pa za daljše časovno obdobje. Seveda je treba pri tem upoštevati v največji možni meri tako področje proizvodnje, predelave in prometa kot prodaje. Pri tem čaka največ dela občine oziroma izvršne svete občinskih skupščin, problematiko preskrbe z živili pa bo treba načrtneje in dolgoročneje reševati tudi v okviru regij. Čimprej bo treba skleniti družbene dogovore in ustanavljati samoupravne interesne skupnosti za preskrbo z osnovnimi življenjskimi izdelki.
S samoupravnim organiziranjem preskrbe in z ustanovitvijo interesnih skupnosti bi lahko veliko prispevali k urejanju razmer na trgu. Pri tem ne gre prezreti tudi obveznosti republi-
kov, literarnih zgodovinarjev in kritikov ne le iz Slovenije, temveč tudi iz vse države ter zamejstva. Kmalu bomo na tem temelju, le še bolj razširjenem, izdali knjigo o CANKARJU UMETNIKU IN BORCU.
Ostaja pa še nekaj, kar nudimo v uresničitev. Predlog, ki so ga na pomlad podprli vsi udeleženci »okrogle mize«, da bi namreč kazalo ustanoviti jugoslovanske nagrade Ivana Cankarja. Podeljevala bi jih — tako je bilo rečeno — posebna žirija, sestavljena iz predstavnikov iz vseh republik in pokrajin, in sicer za izvajanje Cankarjevih, dram ali za dramatizacijo njegovih del; pri tem bi bilo prav, da bi se vključila tudi TV. In ne nazadnje bi lahko eno od slovenskih gledališč poimenovali po Ivanu Cankarju, v njem pa naj bi odmerili več prostora njegovi dramatiki.
MARJAN KUNEJ
ke, ki jih ima pri oskrbi trga ter pri utrjevanju položaja poslovnih skupnosti za preskrbo, ki bodo morale dati več pobud za boljšo ponudbo glavnih prehrambenih izdelkov. Doslej ustanovljene poslovne skupnosti v okviru republiške gospodarske zbornice, so že prispevale k boljši preskrbi prebivalstva, vendar bo morala biti v prihodnje glavna družbena akcija usmerjena v pospeševanje samoupravnega organiziranja med organizacijami združenega dela na področju proizvodnje, predelave, prometa in prodaje ter tesnejšega in dolgoročnega povezovanja zasebnega in družbenega sektorja. Prav tako bo treba čimprej sprejeti nekatere sistemske rešitve in konkretne družbeno-ekonomske ukrepe za boljšo preskrbo naših mest z glavnimi prehrambenimi izdelki.
I.V.
Komunistza
DE
POSVET O PRESKRBI MEST Z ŽIVILI
Poslej drugače?!
Pri preskrbi se srečujemo z mnogimi problemi, od pomanjkanja posameznih živil do nihanja cen osnovnih prehrambenih izdelkov
18. decembra 1976
stran
k«:
Kosta Nadj, armadni general, za časnik »Narodna armija«;
Ena ključnih komponent strategije tovariša Tita je bila usmerjenost k bratstvu in enotnosti, pri čemer je bilo njegovo izhodišče, da je osvobodilni boj stvar vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Enako pomembna je bila tudi usmeritev k vseljudski vojni, k vključevanju vseh človeških in materialnih potencialov v oborožen boj. Zahvaljujoč temu je mogoče reči, da je prebivalstvo s svojo neposredno in posredno udeležbo v narodnoosvobodilnem gibanju hkrati z razvojem vojne v vse večji meri manjšalo nesorazmerje v živi sili in vojaški tehniki med enotami narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in okupatorskimi oboroženimi silami. Stopal je v partizanski koloni in je delil s svojimi borci dobro in slabo. Ostal je z ljudstvom med vso vojno, izpostavljen največjim nevarnostim, toda neuničljiv, kot je neuničljivo ljudstvo, ki je pošiljalo svoje
sinove v partizanske enote in dajalo vse, kar je imelo, za svojo osvobodilno armado.

Zvone Dragan, podpredsednik republiškega IS, na zasedanju zbora republiške skupščine:
Izboljšanje finančne discipline, poravnavanja medsebojnih obveznosti in realnejše ugotavljanje dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela predstavlja novo kvaliteto v odnosih med organizacijami združenega dela. Ob nižji rasti dohodka, kot pa smo previdevali, pa se ne uresničuje v celoti ena od temeljnih usmeritev in predpostavk druž-
benega plana. Dogovorili smo se, da bodo delavci v združenem delu pri svojih samoupravnih odločitvah o delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka zagotovili v prvih dveh letih tega planskega obdobja hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela od rasti dohodka, ob počasnejši rasti sredstev za zadovoljevanje osebnih skupnih in splošnih potreb. V devetih mesecih letos je bil po podatkih iz periodičnih obračunov skupni obseg sredstev za amortizacijo in nerazporejeni del dohodka za 9 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, sredstva za osebne dohodke so se povečala za 21 odstotkov, pogodbene obveznosti za 25 odstotkov, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti pa za 20 odstotkov.
Izgube organizacij združenega dela s področja gospodarstva so znašale po periodičnih obračunih ob koncu letošnjega septembra blizu 5,5 milijarde dinarjev. Ocenjujemo pa, da se bo njihov obseg do konca leta še znižal, vendar bo kljub temu znatno večji kot v letu 1975.
DELOVNI KOLEKTIV VELEŽELEZNINE MERKUR V KRANJU JE TE DNI PROSLAVIL SVOJO 80-LETNICO
SADOVI TRDEGA DELA
Pred osemdesetimi leti je gospod Majdič odprl v Kranju podružnico svoje celjske trgovine z železnino.
Pred tremi desetletji je ta trgovina, ob uveljavitvi našega zakona o nacionalizaciji, postala družbena last.
Takrat je v njej delalo kakih štirideset ljudi.
Zdaj dela v vseh treh temeljnih organizacijah kranjskega Merkurja 850 delavcev.
»Ni bilo lahko,« se spominja Jaka Kolenc, direktor Veleželeznine, ki je pred tridesetimi leti kot delegat prevzel dolžnost direktorja, te dni pa odhaja v pokoj. »Nekateri med nami se še spominjajo, kako skromni so bili naši začetki in v kakšnih težavnih razmerah smo delali. Imeli smo slabe ,	trgovske prostore, neprimerna skla-
!	dišča, bili smo brez mehanizacije.
Največ dela smo opravili na prostem ali v nezakurjenih in higiensko neurejenih skladiščih. Zdaj delajo naši delavci v dokaj urejenih razmerah, večina naših skladišč je ogrevanih, kar je redek primer v naši stroki. To nam omogoča, da vremenske ujme ne kvarijo blaga, predvsem pa ne 'i škodujejo zdravju naših ljudi.«
Uspehi, ki so jih v tem času dosegli, jih uvrščajo med vodilna podjetja | njihove stroke v Jugoslaviji.
Še zlasti močno je Merkur napredoval v minulih petih letih.
Ob letošnjem jubileju so zbrali nekaj podatkov in ugotovitev o svo-j jem poslovanju v tem obdobju:
Takole pravijo:
»Pomembne spremembe v družbenoekonomskem razvoju ^ naše
družbe, zlasti pa jasno začrtana smer neposrednega upravljanja, so vtkane tudi v delo in življenje Merkurja. Ustavni amandmaji, zlasti pa še nova ustava in zakon o združenem delu so vnesli v naš družbenoekonomski sistem pomembne vsebinske spremembe, ki naj bi na področju upravljanja družbenih sredstev, zlasti pa doseganja in razporejanja dohodka uveljavili neposredno odločanje združenega dela, torej delavcev in izvoljene delegatske baze. To pa je narekovalo tudi naši delovni organizaciji, da se ustrezno organizira, da bodo samoupravljavci lahko uresiče-vali svoje pravice in uveljavljali svoje dolžnosti.
Iz široke razprave med delavci je izšel predlog za organiziranje temeljnih organizacij po funkcionalnem načelu. Na zborih delavcev so bile ustanovljene tri temeljne organizacije združenega dela, ki so opravljanje strokovnih skupnih del zaupale delovni skupnosti skupnih služb.
Ob osnutku zakona o združenem delu smo tudi pri nas na novo ocenili ustreznost naše samoupravne organiziranosti, zlasti še v zvezi z novimi dohodkovnimi odnosi v združenem delu oziroma odnosih med dohodkovno soodvisnimi proizvajalnimi in reprodukcijskimi celotami. Na tem področju bomo orali ledino v naslednjem obdobju.
Tako kot v preteklosti je Merkur tudi v minulih petih letih gradil ves razvoj zmogljivosti in blagovnega prometa predvsem z lastnimi sredstvi. Opiranje na lastne sile pa je v tem času še
bolj utrdilo ugled in sloves naše trgovine kot enega najsolidnejših poslovnih partnerjev na domačem trgu, v zadnjem obdobju pa tudi na čedalje obsežnejšem tujem tržišču, kamor se je Merkur v minulem letu uspešno vključil kot izvoznik izdelkov kovinsko predelovalne industrije. V tem času se je blagovni promet povečal za več kot 2,5-krat. Res je na tako velik porast deloma vplivala inflacija. Kljub temu pa precejšnji del povečanja odpade na povečani fizični obseg. Tega je omogočil tako razširjeni asor-timan kakor tudi povečani obseg zalog oziroma povečana izbira blaga. Zaloge so terjale v tem obdobju 2,7-krat večja sredstva. Obenem pa je opaziti močan vpliv zamrznjenih marž, zato bruto razlika v ceni upada in se je povečala manj kot promet. Dohodek se je povečal za nekaj več kot 2-krat, medtem ko ugotavljamo, da je bruto dohodek porasel v enakem razmerju kot blagovni promet. Razmerja v delitvi dohodka pa se spreminjajo v korist osebne, skupne in splošne porabe. Poprečni osebni dohodek se je povečal za 2,2-krat. Za skupno porabo smo namenili 20 milijonov.
Ker od bruto osebnih dohodkov obračunavamo 9% stanovanjskega prispevka in ker smo uspeli pri samoupravni stanovanjski skupnosti angažirati znatna kreditna sredstva, smo zelo smelo urejali stanovanjske probleme delavcev.
V minulih petih letih je306 prosilcev dobilo skoraj 7 milijonov dinarjev posojil; samo v letu 1976 je bilo odo-
brenih 70 prosilcem več kot 2 milijona posojil za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš.
Od leta 1971 smo razdelili delavcem 42 stanovanj, od tega v zadnjih dveh letih skoraj 30. Pri tem pa niso upoštevana stanovanja, ki so bila dodeljena občanom, ki niso člani delavske skupnosti Merkurja in katerih izselitev iz prejšnjih stanovanj je bila nujna za realizacijo našega razvojnega programa. V ta namen je bilo dodeljeno več kot 10 stanovanj.
Hkrati z uspehi na področju družbenega standarda so bili doseženi pomembni uspehi tudi na področju povečanja poslovnih sredstev in sicer tako osnovnih kakor tudi obratnih.
Ker se zavedamo, da le večja izbira omogoča večji blagovni premet, so bili v povečanje obratnih sredstev vloženi višji zneski kot v osnovna sredstva; za obratna sredstva smo dali 150 milijonov, za osnovna sredstva pa 92 milijonov dinarjev.
V tem obdobju smo zgradili več kot 5 tisoč kvadratnih metrov prodajnih prostorov v Kranju, Lescah, Radovljici (hkrati s priročnimi skladišči), skladiščne prostore (halo V) in pisarniške prostore. Precejšni del sredstev smo dali za nakup nove mehanizacije, za spremembo tehnologije dela in skladiščenja. Kupili smo računalnik in opravili že pretežen del poslov za prenos obdelave podatkov na ta računalnik.
Veliko smo tudi storili za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih povečalo za 200 delavcev, mimo tega pa imamo 82 vajencev.
Nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev je zdaj 18 % vseh zaposlenih, leta 1971 jih je bilo 22 %, ljudi z visoko in višjo izobrazbo pa je 4 % zaposlenih medtem ko jih je bilo pred petimi leti le 1 %.
K tako izboljšani kadrovski strukturi je znatno pripomogla politika izobraževanja, ki so jo usmerjali samoupravni organi delovne organizacije. Letos je podjetje omogočilo šolanje na višjih in visokih šolah 21 delavcem, na srednjih šolah 13, na poslovodskih šolah 19 in na trgovskih šolah 5 delavcem. Mimo tega prejema štipendije še 19 študentov in dijakov, ki redno študirajo na višjih, visokih in srednjih šolah.«
Takole pravi Jaka Kolenc, dosedanji direktor Merkurja:
»Navedeni podatki kažejo, da smo doslej dobro gospodarili. Prepričan sem, da bi bili rezultati še veliko boljši, če se ne bi nekatera proizvodna podjetja med seboj dogovarjala in omogočala le posameznim trgovskim podjetjem neposreden nakup določenega blaga, zaradi česar smo imeli in še imamo precejšnje težave.
Ob letošnjem jubileju lahko ugotovimo, da je bila pot razvoja našega kolektiva zelo težka, nišesar nam ni bilo podarjeno, za vse, kar danes imamo, je bilo potrebno veliko trdega dela, vztrajnosti in prizadevnosti.
Vse minule težave, ki smo jih uspešno premagali, so nas utrdile. Delavci Merkurja smo svojo samoupravno veljavo zasnovali na dosedanjih uspehih podjetja in na spoznanju, da dobro in učinkovito gospodarjenje terja tudi dobro strokovno in družbeno znanje.«
E. P
.ŠALEŠKA dolina
Vročevodni cevovod Šoštanj — Velenje
Delovni kolektiv podjetja Za distribucijo toplote Toplovod Velenje je te dni slavil Pomembno delovno zmago. ‘Namenu so izročili nov vročevodni cevovod Šoštanj—Vezaje, ki je izrednega pomena Za vso Šaleško dolino. Ta skoraj 10 km dolgi vročevodni cevovod, dela so veljaka 46 milijonov dinarjev, Ugotavlja nemoteno delo 'ndustnje ter možnost ogrevanja vseh novih stanovanjskih sosesk v Velenju. Zmog-1'vosti starega vročevodnega covovoda Šoštanj—Velenje, Ogradili so ga pred sedmimi ‘eti, so bile zaradi hitrega razvoja gospodarstva in tiesta Velenje že zdavnaj Premajhne. Ne gre pa prezreti Prav tako izjemnega pomena novega vročevodnega cevovoda za varstvo ozračja nad Šaleško dolino.
P. O.
Beograd_________
Kam
z devizami
Devizne rezerve v Jugosla-Vlji so dosegle vrednost 2,7. nrilijarde dolarjev. Kljub temu, da so devizne rezerve narasle za milijardo dolarjev, se hkrati povečali tuji l^nditi, 'n sicer za kakih namesto da bi se prav zaradi visokih deviznih rezerv nasc zadolžitve v tujini ^manjšale. To je nedvomno nokajšen paradoks v deviznih ‘Okovih. V sedanjih mednarodnih ekonomskih razme-rah, ko tečaji večine valut Padajo, je še toliko bolj tve-gano imeti visoke devizne rezerve. Ena od možnosti, da ^ znebimo odvišnih deviz, bi na, da bi del teh rezerv prelili v vrednostne papirje ali v počene depozite. Del deviz 1 lahko porabili tudi za Zrnanjševanje naših zadolži-'ev v inozemstvu in za pove-pnje izvoza, prav tako pa bi ahko kreditirali tuje partner-i6' ki kupujejo naše blago.
V. O.
JESENICE
Gibanje
osebnega
dohodka
^ obdobju januar—sep-ember je letos poprečni Osebni dohodek na zaposle-!je8a v jeseniški občini znašal . yol din. V primerjavi z lani Je za 17,2 % višji. V OZD in OZD s področja gospodariva so znašali čisti osebni Dejemki v letošnjem devet-"'esečnem obdobju 3.882 din, ar je nominalno za 15,3 % ea kot lani. Poprečni osebni ohodek zaposlenih v indu-je znašal 3.978 din, kar j® Za 15.7 % več kot lani. V ^gospodarstvu se je po-Prečni čisti osebni dohodek v em obdobju zvišal v primer-|avi z enakim lanskim obdob-za 19,5 % in je znašal 4-638 din.
Na področju gospodarstva 1 bistvenih odstopanj med Posameznimi panogami, azen v stanovanjski komu-aini dejavnosti, kjer znaša Povečanje 40,5 %. V nego-Podarstvu so se nadpoprečno Poveča]; osebni dohodki v . tur* in prosveti, bančniš-u> na sodišču ter v krajevnih topnostih in v društvih.
B. B.
V KRŠKEM NOV VELIKAN IZ SKUPNIH VLAGANJ
Dokazali moč dogovora
Skupna investicija porabnikov in kolektiva Djuro Salaj zagotovila dovolj surovin za papirno in grafično industrijo — Največji v srednji Evropi
Nedavno tega je 1700-članski kolektiv tovarne papirja in celuloze Djuro Salaj iz Krškega slavil pomembno delovno zmago, zaključil je pred petimi leti načrtovano razvojno pot. Seveda razvojni načrti tega kolektiva sami po sebi ne bi bili deležni večje pozornosti kot načrti kateregakoli drugega kolektiva, če ne bi kolektiv že tedaj zastavil svoj razvoj v bistvu na samoupravnih zasnovah, ki jih je uveljavila nova ustava oziroma zakon o združenem delu. V minulem petletnem obdobju so se delavci Djura Salaja dvakrat dogovorili z delavci drugih kolektivov, najprej časopisnih hiš in potem še s slovenskimi papirnicami o združevanju sredstev za razvoj surovinske baze za te dejavnosti v Krškem. Hkrati, ko so se v Djuru Salaju dogovarjali z
domačimi proizvajalci, ki so z njimi poslovno povezani, so navezali enake stike tudi z madžarskimi papirničarji in gozdarji —zavoljo sofinanciranja načrtovane tovarne tet zavoljo nabave surovin in prodaje celuloze.
Tako je v Krškem zrasla surovinska baza za slovenske papirnice ter za časopisne hiše po vsej državi na način, ki ga dotlej pri nas praktično nismo poznah: na osnovi spoznanja, da brez sodelovanja in sovlaganja sredstev ne bo razvoja in ne kruha ne za krške papirničarje in celulozarje ne za druge slovenske papirne tovarne. Časopisne hiše pa so se v dobršni meri »rešile« plačevanja dragega uvoženega papirja. Obenem je bilo to dogovarjanje dobra osnova za razvoj nadaljnjega samoupravnega dogovarjanja in za poglabljanje pogodb o
sofinanciranju v prave dohodkovne odnose, zlasti, če lahko kot zametek dohodkovnih odnosov štejemo pogodbe o sovlaganju, po katerih bodo posamezni sofinancerji dobivali v naslednjih letih vloženim sredstvom primerne količine papirja ali celulo-
ze.
Tako je Djuro Salaj po petletnih naporih kolektiva in skupnega vlaganja več jugoslovanskih podjetij, banke ter madžarskega partnerja po obsegu proizvodnje prerasel v največjo tovrstno tovarno v srednji Evropi. Že v prihodnjem letu, ko bo v celoti izkoriščena proizvodna zmogljivost tudi nove tovarne celuloze, bodo v Krškem izdelali skoraj 120 tisoč ton časopisnega papirja in kakih 160 tisoč ton celuloze.
B. B.
Nova tovarna magnefitne celuloze v Krškem. Uveden je nov, enostavnejši, cenejši ter tudi za okolje čistejši postopek proizvodnje celuloze.
SLOVENSKI GEODETI SO Sl ZA SREČANJE IZBRALI VELENJE______
Prostorsko informacijski sistem
Glavne naloge geodetov: dokončanje programa geodetskih del do leta 1980, razvoj avtomatske obdelave podatkov, pospeševanje raziskovalne dejavnosti
V dneh od 10. do 11. decembra je bilo v Velenju že tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih geodetov — geodetski dan. Udeleženci srečanja so najprej poslušali referat o najpomembnejših nalogah geodetske službe pri uresničevanju družbenega plana razvoja SR Slovenije, zlasti pa še o nalogah pri izdelavi zemljiškega katastra in katastra komunalnih naprav.
Razpravljavci so ugotovili, da so se slovenski geodeti organizirali že pred desetimi leti za ureditev evidence za namene prostorskega in družbenega planiranja. Doslej je bila preučena praktično že vsa problematika prostorskega informacijskega sistema kot dela družbenega informaci jskega sistema. Kar zadeva uveljavitev družbenega plana razvoja Socialistične republike Slovenije v letih 1976—1980, pa je osnovna naloga slovenske geodetske službe, da zagotavlja osnove za prostorsko informa-
cijski sistem. Razpravljavci so kot glavne naloge geodetske službe v naši republiki opredelili zlasti naslednje:	dokončanje programa
geodetskih del do leta 1980, nadaljnje razvijanje avtomatske obdelave podatkov na področju zemljiškega katastra in drugih evidenc, pospeševanje raziskovalnega dela ter preučitev organizacije geodetske službe zlasti glede na organiziranost uporabnikov.
V	nadaljevanju srečanja slovenskih geodetov v Velenju so udeleženci spregovorili o modernizaciji del na vzdrževanju zemljiškega katastra, ocenili pa so tudi dosedanje delo in določili nove naloge geodetske službe zlasti glede na organiziranost uporabnikov.
V	nadaljevanju srečanja slovenskih geodetov v Velenju so udeleženci spregovorili o modernizaciji del na vzdrževanju zemljiškega katastra, ocenili pa so tudi dosedanje delo
in določili nove naloge geodetske službe pri izdelavi katastra komunalnih naprav. V Velenju zbrani geodeti iz vse Slovenije so obiskali temeljne organizacije združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata — Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj.
P. O.
IZVOZ 77
Bržčas še nikoli doslej, razen takrat, ko so bili rezultati zelo slabi, naša zunanjetrgovinska bilanca ni zbujala tolikšne pozornosti ne le strokovnjakov, 'ampak tudi širšega kroga delovnih ljudi in občanov. Letos namreč dosegamo v zunanji trgovini za naše razmere kaj nenavadne rezultate: uvoz smo uspeli zmanjšati in v minulih desetih mesecih ni presegel vrednosti 100 milijard dinarjev, medtem ko se je izvoz krepko povečal in dosegel v enakem obdobju vrednost 70
GOSPODARSKI KOMENTAR
milijard din. Skratka, že dolgo nismo v tolikšnem obsegu pokrivali uvoznih stroškov z izvozom in prav zavoljo tega smo ob drugih neblagovnih virih deviznega priliva ustvarili rekordne devizne rezerve.
Ti rezultati so zbudili kaj različne komentarje. Nekateri so navdušeni, nekateri pa so glede prihodnjih možnosti precej črnogledi, češ da takšnih rezultatov ni doseglo gospodarstvo samo, s svojo prebojno močjo na tujih trgih, pač pa z administrativnim omejevanjem uvoza. Nedvomno pa je najbolj trezna presoja možnosti podana v resoluciji o uresničevanju. srednjeročnega razvojnega plana republike v prihodnjem letu, ki pravi, naj bi izvoz naraščal za malenkost hitreje kot uvoz, hkrati pa po trikrat nižji stopnji kot je naraščal v letošnjih prvih desetih mesecih. Ob tem pa naj bi uvozili znatno več, kot smo lani, in to predvsem reprodukcijskih materialov, opreme in surovin.
Čeprav naj bi bila stopnja rasti izvoza za prihodnje leto bistveno nižja, moramo vendarle upoštevati, da bo gospodarstvo brez temeljite priprave tudi te rezultate s težavo doseglo (izvoziti bo moralo za 7,5 % več, kot letošnje teto, v katerem je izvoz presegel lanskoletnega za 21 odstotkov). Predvsem bo morala tudi družba z ukrepi, ki so sicer že napovedani in nekateri tudi sprejeti, gospodarstvu krepko pomagati pri prodiranju na tuje trge.
Najbrže bi se gospodarstvo danes počutilo bolje, če bi v preteklosti bolj razvijali proizvodnjo surovin in manj širili
predelovalno industrijo, ki je že krepko presegla naše zaloge surovin. Kljub temu pa bi vendarle morali iz leta v leto uvažati več, saj nam niti v tem primeru ne bi zadoščale domače zaloge surovin. Usoda vseh geografsko majhnih dežel je, da se v primerjavi z velikimi ne morejo opirati na lastne vire surovin in morajo zavoljo tega uvažati, skorajda bi lahko rekli, v obratnem sorazmerju s svojo velikostjo. Zavoljo tega je jasno, da ob tem ni vprašanja, ali bi izvažali ali ne.
Vprašanje pa seveda je, za kakšno ceno? Vprašanje je posebej umestno letos, ko so podjetja izvažala zato, da so lahko prodala, za izkupiček pa pogosto niso niti preveč spraševala, ali pa so prodajala tudi pod lastnimi stroški. Takšen izvoz pa kajpak ni niti najmanj spodbuden niti perspektiven. Zanimivo je, da so podjetja več izgubila, če so izvažala izdelke, kot pa surovine ali polizdelke.
O vzrokih za takšno stanje smo že nekajkrat govorili, nedvomno pa so nerentabilnega izvoza največ krive neusklajene domače in svetovne cene ter naša znatno nižja družbena produktivnost dela. Urejanje naših notranjih slabosti, kot so premajhno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti, slaba izbira proizvodnih programov, visoki proizvodni stroški in drugih tja do dohodkovne povezanosti v tehnološki verigi, bo nedvomno trajalo dlje.
Zavoljo tega bo treba za izvoz v prihodnjem letu sprejeti nekaj ukrepov s takojšnjim učinkom. Nižje carinske stopnje na uvoz opreme, nekaterih vrst reprodukcijskega materiala ter večje izvozne spodbude, so menda že zanesljive spremembe.
Prav tako bomo zanesljivo sprostili uvoz, saj brez opreme, materialov in surovin ne moremo računati ne na povečevanje proizvodnje, ne na večji izvoz. Odločilnega pomena za prodor na tuje trge pa bo vsekakor inflacija. Kakor je sicer res, da se zanimanje tujih trgovcev povečuje prav takrat, ko pri nas pade vrednost nacionalne valute, moramo vendarle še naprej skrbeti za to, da bi razmerja v cenah ne spreminjali preveč, kar bi seveda škodilo doseženi nizki stopnji inflacije in povečevalo proizvodne stroške. Vsekakor pa tega ne bomo zmogli več samo z administrativnimi ukrepi, pač pa le z doslednim uveljavljanjem dohodkovnih odnosov.
B. RUGEU
mi
Železniško gospodarstvo Ljubljana
NOČNI SKOK
Delavci SGP »Projekt« Kranj dokončujejo v Kranju eno največjih poslovno-stanovanjskih stavb v mestu. V pritličju bodo trgovski lokali, v prvem nadstropju poslovni prostori. Nad njim pa še 61 družinskih stanovanj. Predvidevajo, da bo poslopje, ki stoji ob cesti JLA, nared do konca tega leta.
Na sliki: Pogled na eno največjih poslovno-stanovanjskih zgradb v Kranju.	B. B.
JESENIC
LJUBLJANA] SEŽANA
KOPER'
ŠENTILJ.
»MARIBOR
»PRAGERSKO
BEOGRAD
Blago, ki ga danes oddate za prevoz, vam čez noč prepeljemo do namembne postaje in ga naslednji dan v dopoldanskih urah izročimo prejemniku.
Danes prevzeto — jutri izročeno blago
DE
ljudje med.ljudmi
18. decembra 1976 stran
8 m
ljudje med ljudmi
18. decembra 1976 stran
PIŠE: DR. JANEZ RUGELJ
1
i
te
PRIPRAVE ALKOHOLIKA ZA SKUPINSKO ZDRAVLJENJE V AMBULANTI
V psihiatrično ambulanto pridejo alkoholiki z napotnico ali brez nje, s poročilom socialne službe in delovne organizacije in brez poročila, s svojci ali brez njih. Nekatere pripeljejo sodelavci, druge miličniki. Pridejo trezni ali vinjeni, pogosto so zanikrni, jeznoriti pa tudi surovi. Nekateri so že bili pri nas pred meseci ali leti in ker so tedaj pritiski popustili, so mirno pili naprej, do-
posvetu zakonca izjavita, da pristaneta na določila pakta in če alkoholik preneha piti in skupaj z ženo opusti kajenje, vključimo oba v dispanzersko skupino.
Nekateri psihiatri-alkohologi so še natančnejši in zahtevnejši v pripravah alkoholika na zdravljenje. Tako denimo, zahtevajo, da pride na posvet vsa družina in njegovi nadrejeni, tako da vsi skupaj pred začetkom zdravljenja naredijo načrt za rehabilitacijo.
ALI JE VOLJA ZA ZDRAVLJENJE
Izredno važno je, da alkoholika ne začnemo zdraviti, dokler za

ŽELIMO RESNIČNO ZATRETI ALKOHOLIZEM (VI.)
K
»Sam bi se rad
zdravil — doma!«
1
ambulanto prihajajo alkoholiki z napotnico a z nje, prihajajo s sorodniki, sodelavci ali z — Kdaj alkoholik dozori za zdravljen' ev terapevtskega pakta med alk'
: svojci in terapevtom
'V
I...

kler zaradi naslednje zagate (posledice alkoholičnega obnašanja) spet niso prišli k nam.
Na prvem posvetu želimo ugotoviti, zakaj je alkoholik prišel in ali se res želi zdraviti. Po navadi se alkoholiki sprenevedajo (manipulirajo) in pravijo, da so prišli zato, ker jih je poslal zdravnik, šef, socialni delavec itd. Za dejanske posledice alkoholizma, ki jih največkrat privedejo v ordinacijo, pa so po navadi neuvidevni ali pa se delajo tako. O zdravljenju približno tretjina pravi, da bi se zdravili kar »doma s tabletami«, druga tretjina bi na dispanzerju »obiskovala predavanja«, zadnja tretjina pa bi šla tudi v bolnišnico, »če ne gre drugače«.
Po uvodnem pogovoru klienta odslovimo in povabimo v ordinacijo svojca ali spremljevalca, če je z njim že pri prvem pregledu in poizvemo o klientu. Iz odgovora svojca sklepamo o družinskih razmerah, o bolnikovem vedenju in o njegovem odnosu do dela in drugih dolžnosti, zvemo pa tudi za pravi vzrok prihoda. Nato pokličemo v ordinacijo še alkoholika in ga na ustrezen način z objektivnimi podatki in v prisotnosti svojca soočimo z realnostjo. Iz tistega, kar se med zakoncema sedaj dogaja, dobimo nekaj vpogleda v osebnost alkoholika in stopnjo izmaličenosti odnosov v družini.
Sledijo ponovni posveti s svojcem ter zbiranje ustreznih izvidov in objektivnih podatkov o posledicah alkoholizma v družini in v službi (socialno poročilo in poročilo nadrejenih). Zakonca morata med temi pripravami za zdravljenje preučiti knjižico o alkoholizmu.
Ko ugotovimo, da se je alkoholik res pripravljen zdraviti, najbližji oziroma najpomembnejši svojec pa na ustrezen način sodelovati, in če presodimo, da bi bila najprimernejša ambulantna oblika skupinskega družinskega zdravljenja, vročimo alkoholiku besedilo terapevt-naslednjem
skega pakta. Če ob
zdravljenje res ne »dozori«. Če namreč (zaradi »potuhe« v okolju) povsem zavrača zdravljenje, s svojimi stališči in vedenjem negativno vpliva na tiste člane v skupini ali klubu, ki se še tudi obotavljajo, kar zadeva zdravljenja. Če alkoholik in njegovi svojci še niso »zreli«, da bi začeli odpravljati probleme, potem lahko s predlaganjem ustreznih ukrepov (v družini, v službi, pri socialni službi, upravi za notranje zadeve zaradi odvzema vozniškega dovoljenja itd.) prispevamo k aktiviranju tistih dejavnikov, ki alkoholika tudi sicer prisilijo, da začne razmišljati o morebitnem zdravljenju. Če »faktorji zorenja alkoholika za zdravljenje« (družina, služba, prometna milica, sodišče itd.) ne delujejo ustrezno, jih lahko spodbudimo. Vendar moramo biti previdni, kajti s spodbujanjem okolja, da pritisne na alkoholika, lahko »razdražimo« prikrite alkoholike, da se pr.etkano in zahrbtno spravijo na alkohologa. Torej, če je alkoholik prišel k nam na posvet »prezgodaj«, počakamo da »dozori«, ampak ne pasivno, temveč tako, da previdno pospešimo »zorenje«. Kaj pa tedaj, kadar »faktorji zorenja alkoholika za zdravljenje« odpovedo? Z različnimi akcijami, katerih cilj je spreminjanje družbene zavesti o problemih alkoholizma, lahko do določene mere presegamo opisane odpore proti rehabilitaciji alkoholikov. Ker pa socialna psihiatrija ni in ne more biti institucija nad družbo, morajo takšne akcije potekati po ustreznih usklajenih družbenopolitičnih programih.
Vključevanje alkoholika v zdravljenje je proces, ki traja od prvega pregleda do začetka zdravljenja v skupini (na dispanzerju ali v bolnišnici). Naše delo je usmerjeno tako, da alkoholiku onemogoči manipulacije in umik ter zagotavlja svojcem oporo za njihovo smiselno ukrepanje. To delo vključuje tri zelo važne elemente:
— aktiviranje alkoholikovega ožjega in širšega okolja za trenutno
in tudi kasnejše smiselno sodelovanje,
—	začetek soočanja alkoholika z realnostjo,
—	začetek terapevtskih obremenitev, kot jih določa terapevtski pakt, sklenjen med alkoholiki, njihovimi svojci in terapevtom.
TERAPEVTSKI PAKT — KAJ JE TO
Terapevtski pakt določa, da mora zdravljenec dosledno spoštovati naslednja določila, zahteve in obveznosti:
1. Ostati mora trezen, mora abstinirati. Pri morebitni krizi mora iskati pomoč, nasvet pri zdravniku, socialnem delavcu, medicinski sestri, članu kluba zdravljenih alkoholikov (KZA), predvsem pa pri svojcih in delovnih tovariših.
2. Redno mora jemati tableto Tetidisa brez neprestanega opozarjanja svojcev. Vsakršno izmikanje je površnost, če ne že prikrito odklanjanje zdravljenja in pripravljanje na ponovno pijančevanje.
3.	Skupaj z najbližjim svojcem mora redno prihajati na tedenske terapevtske sestanke dispanzerske skupine, ki trajajo dve uri in pol.
4.	Vsak teden mora prisostvovati tedenskim terapevtskim sestankom svojega KZA, prav tako skupaj s svojcem.
5.	Zdravljenec mora redno delati. Če je zaradi posledic alkoholizma ostal brez službe, se mora takoj zaposliti na kakršnemkoli delovnem mestu, ki je trenutno na voljo. Če ne dela redno, se ne more skupinsko zdraviti v dispanzerju.
6.	Zaradi »živčnih« težav zdravljenec ne sme iti v bolniški stalež, dokler ne dobi soglasja v skupini.
7.	Zdravljenec ne sme jemati nobenih pomiril ne glede, kdo mu jih predpiše, dokler se o tem ne dogovori v skupini. To velja tudi za svojce. Vsakršno samovoljno jemanje pomiril obravnavamo kot recidi-
8.	Intenzivno zdravljenje v skupini traja najmanj leto, kar pomeni, da morata zdravljenec in svojec najmanj 52-krat sodelovati v skupini. Morebitna recidiva pomakne zdravljenje na začetek.
Po zaključenem intenzivnem zdravljenju bo zdravljenec s svojcem do petih let prihajal na sestanek skupine enkrat mesečno. V tednu, ko obišče skupino, lahko izostane s sestanka kluba.
9.	Nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacije z redno aktivno prisotnostjo skupaj s svojcem traja najmanj pet let.
10.	Član skupine ne more med intenzivnim zdravljenjem sprejeti pomembnih življenjskih odločitev, kot so: razveza, poroka, sprememba službe itd., dokler ne dobi soglasja skupine.
11.	Izostanek s sestanka je opravičen samo izjemoma (bolezen), vsak zdravljenec mora prinesti opravičilo na naslednji sestanek.
12.	Zdravljenec mora širši družini in delovni skupini povedati, da se je začel zdraviti zaradi alkoholizma in da je sklenil, da ne bo več poskusil alkoholnih pijač. Tudi sicer se ne sme izogibati »javnemu priznanju, da je alkoholik«.
13.	Po mesecu dela v skupini delajo zdravljenci in svojci izpit po knjižici Hudolin-Rugelj Kaj je alkoholizem. Po osmih mesecih, v katerih bodo poslušali še kakih 30 krajših predavanj iz alkoholizma, pa bodo opravljali izpit iz alkoholizma, pravil kluba in statuta združenja klubov. O uspehu odloča vsa skupina. Terapevt ima pravico veta, če
meni, da kandidat na izpitu ni zadovoljil. Skupina pa ima pravico veta na terapevtsko pozitivno oceno, če meni, da kandidat ni zadovoljil.
14.	Po šestih tednih se zdravljenec in svojec uvodno predstavita: odraščanje v primarni družini, šolanje, zaposlitev, družinsko življenje, alkoholizem s posledicami v družini in v službi, predstave o zdravljenju in rehabilitaciji.
Po šestih mesecih se zdravljenec podrobno predstavi: natančno opiše svoje življenje, nastajanje in stopnjevanje odvisnosti od alkohola, svoje spremenjeno vedenje in vpliv na počutje žene, otrok, sorodnikov, sodelavcev itd. V predstavitvi mora analizirati zamude in izgube zaradi alkoholizma na vseh področjih človekovega udejstvovanja.
Žena ali svojec pa prikaže svoj pogled na alkoholizem moža. Prav tako njegov nadrejeni iz službe, ki mora biti prisoten pri podrobni predstavitvi.
Najmanj dva tedna pred podrobno predstavitvijo mora zdravljenec oddati obširno predstavitev, žena pa podroben pismen opis svojega doživljanja moževega alkoholizma. Pismena in ustrezna predstavitev morata vsebovati tudi podroben načrt za rehabilitacijo.
Zdravljenec se mora v klubu uvodno predstaviti po treh mesecih, podrobno pa po osmih mesecih.
15.	Svojci se obvezujejo, da v prisotnosti svojega zdravljenca ne bodo uživali alkoholnih pijač, da jih tudi ne bodo ponujali gostom in da doma ne bo alkohola.
16.	Ker je očitno, da so psihološke značilnosti vseh odvisnosti v bistvu enake, vključuje osvobajanje od alkoholne odvisnosti tudi odvajanje od kajenja. Dokler alkoholik ne začne abstinirati, torej ne neha piti in kaditi, ga ne vključimo v skupino. Tisti, ki tobaka noče pustiti, si lahko poišče pomoč pri terapevtih, ki ne zahtevajo odvajanja od kajenja.
17.	Poleg zdržnosti od kajenja vključuje zdravljenje alkoholizma tudi odvajanje od morebitnih drugih odvisnosti (sredstva proti bolečinam, pomirjevala itd.) in ne nazadnje tudi obravnavo morebitne debelosti.
18.	Pri zdravljenju mora alkoholik najprej spoznati tragično resnico svoje dolgoletne odvisnosti od alkohola, spremeniti mora svoje alkoholično vedenje, začeti mora urejati probleme v družini in v službi in se z vsestranskim aktiviranjem usposobiti za nadpovprečno aktivnost. Le z nadpovprečnim prizadevanjem bo med večletno rehabilitacijo v KZA morda nadomestil tisto, kar je kot alkoholik zamudil, izgubil, zapravil. Da bi se lahko aktiviral za nadpo-prečno aktivnost, se mora usmeriti v zdravo življenje, ki naj vsebuje: jutranjo telovadbo, trdo delo, opustitev kajenja, planinarjenje itd.
Zdravljenec naj pokaže »trdno voljo« pri navedenih dejavnostih, ne pa pri zagotavljanju trajne abstinence.
Skupina ta udejstvovanja spremlja pri vsakem članu.
Jutranja telovadba (zjutraj doma pri odprtem oknu) vključuje vsaj naslednje vaje:
—	tek na mestu — 3 min.
—	različne razgibalne vaje — 3 min.
—	počepi od 20—100
—	sklece od 5—20.
Rekreacija v naravi pomeni, da gre vsa družina ob nedeljah na večurno hojo v naravo (najbolje po gorah). Takšen način rekreacije pomaga, da se družinski člani postopoma spet zbližajo.
PRIHODNJIČ: ŠE O TERAPEVTSKEM PAKTU
OBISK V VOJAŠKI GIMNAZIJI V LJUBLJANI


Ko smo obiskali vojaško gimnazijo za Bežigradom v Ljubljani, smo naleteh ravno na generalko proslave dneva JLA. Ni naključje, če so gojenci na ta način manifestirali svojo tesno povezanost z jugoslovansko ljudsko vojsko, ki jih »hrani in oblači«, kakor pravimo po domače. Ob tem bi kazalo opozoriti na nekaj več, kakor samo na zadovoljevanje osnovnih potreb: armada izobražuje svoje bodoče starešine.
Direktor vojaške gimnazije polkovnik Stanko Jelačin, ki je bil prej pomočnik direktorja letalske akademije v Mostarju in ima torej za seboj bogate pedagoške izkušnje, 1 nam je povedal:
»O izkušnjah vojaške gimnazije v Ljubljani lahko govorimo pravzaprav šele leto dni, saj smo imeli prej samo internat. V Sloveniji smo lep čas ugotavljali, kako se premalo naših fantov odloča za vojaški poklic, tako da je ustanovitev vojaške gimnazije logična posledica iskanja poti za boljši stik med armado in mladimi. Zanimivo je, da sedaj zanimanje za vpis že daleč presega naše možnosti, saj se za eno mesto v šoli potegujeta po dva ali trije kandidati.«
Sprva se nam je zdelo, ko smo razmišljali, zakaj se mladi slovenski fantje vpisujejo v vojaške gimnazije, da so odločilni socialni motivi, saj je za prenekaterega očeta ali mater lahko zelo privlačno, če ve, da bo imel sin v internatu popolno oskrbo, red in organiziran študij na stroške armade. Sola pa ne stane malo... Direktor Jelačin nam je povedal, da njihove izkušnje govore prav o
nasprotne15^veniji se mladina le v nezfla ,jc številu odloča za vojaški P\^3radi materialnih ugodnosti P-anju. Predvsem jih v zadnjet11. štuJ^lačijo urejene razmere iu in pri delu v armadi. Apit] pa tudi ne smemo p°z,jla ’ “a vojaška gimnazija v Liu 1
vrata v stllu'i| 'u*ademijah kopen-,Nae- J F
L]“n(" )ta stežaj
odpira
štu^kade
ske vojsk5' 'ajejo številna taka specializira5,(j arija, ki omogočajo dobre rnoz5l,i)va Zaposli te v tudi po prenehanj^ ^^zriosti do vojske.
.^nosti
»Pri naSl:u.|® primerov,« smo dejali,	skupaj z in-
ternato®’7$; e učite in jim obenem nado^e starše...«
Direkto11,^'u: »Seveda zaradi takega od" »araščajo naše obveznosti, v s,Up samo šolniki, temveč tu J>°jitelji v prostem času dijak Rudaril bi rad, da imamo s . ^ Pogoste in dobre stike. ReStr|^ Uradni roditeljski sestanki Krat v šolskem letu, vendar . jon blm° na razgovor, kadarkolijjv°trebno in tudi sicer
Mazija
Trenutek iz moderne učilnice
Direktor vojaške gimnazije polkovnik Stanko Jelačin
Tudi pri učenju tujih jezikov ne gre brez aparatov
Dijaška
ta1® zna
daje mladin-
cem prav.1"'. ž^uje kakor vsaka druga. N)elrj Sebnost je torej v
tem, da usf Mladega človeka v nadaljevan)' s udija akademija5' av to
na vojaških - .,0 to delo pa je izredno o0LPs;n°> saj vsi vemo, da j? vojaški^ Ua daleč od nekdanjega	0lriandanta«, tem-
več je vs% DPnedag°g- psiholog, strokovnjA. nusamezne panoge, politični, ^ ^ in športni delavec.«





NOVOLETNA VOŠČILA
ZABOJ
*-
PROT. RAKU
POZ,v
DELOVNIM SK-
. .
časopisih letos in Delu,

no jih tu. ■ nem čas,
• u

! hvala!
ski enotnosti, enem čašo-ila ptiča kit-•cemhra 1976. leta.


DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61001 LJUBLJANA, pp 591, Komenskega 4 telefon: 322-861, 322-862
Bodoči vojak mora biti zdrav
Ni znanja brez truda
tudi letos knjiga leta
slovenski fllmanah'77
nova Vsebina!
boljši Papir! primernejši format!
ne zbudite knjige, ki jo toste v prednjem letu P,rav gotovo najveCkrat
~■ vzeli5knjižne police!
; . ...
popolne novosti v vsebini:
v Sloveniji
medicina za vsakogar kronologija leta 1976 v slikah kronologija NOB v Sloveniji . priročnik za planince z vsemi ^ ar>ii sto slovenskih narodnih pesm1 knjiga rekordov z zanimivosth11 s|ovenije in ostale Jugoslavije zgodba o največjem dejanju Pr'° ^ikov VOS 77 anekdot o znanih Slovencih' ^ sta|jh jugos|ovanjh kitajski test — razkrivaj same0a-|6‘5e 30 strani razpredelnic — pettis(j etij svetovne zgodovine rezultati z zimskih in poletnih^J%kih jger 1976
Naročila sprejema CGP DEL0"^2d DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4

-
.
N	.

Ti'
M
Ijggl
. • ; ! *" {	1
1 i Ri |1 W
■
» iM	' -
m

Kdo komu laže v domu oskrbovancev Novo Crilje -
i« ali samoupravljavci —
tličič osvetljuje posege računovodje Klinca — Trdoroki strežniki ali kdo bi se za kazen moral u
temnici in privezati na radiator
Dom oskrbovancev v Novem Celju sodi s svojimi nekaj več kot tristo oskrbovanci in sto zaposlenimi med ustanove posebnega družbenega pomena. Vseh šest let, kolikor v 1760. leta zgrajeni baročni graščini Antona Gaisrucha, tajnika Marije Terezije gostuje dom oskrbovancev, je o njem tekla beseda na različnih ravneh. Zadnje mesece tembolj, ker je del kolektiva mnenja, da mu je vodstvo krnilo samoupravne pravice, prikazovalo lažne rezultate gospodarjenja, posameznikom, ki so bili blizu vodstva, pa spregledovalo hude kršitve delovne discipline, kot je nehumano ravnanje z oskrbovanci.
VOHLJAČI IN PRIKRITI MILIJONI
Verjetno bi o Domu oskrbovancev v Novem Celju v javnosti še dolgo tekla beseda le o prepotrebnih investicijah, če letos poleti kolektiv ne bi izvedel, da sta direktor in računovodja s še nekaterimi sodelavci na svojo roko na poseben bančni račun izločila kar milijon (sto milijonov starih!) dinarjev. Pravzaprav ta hip še ni znano, kako je to možno, če vemo, da Dom oskrbovancev lahko gospodari samo z denarjem, ki ga za potrebe doma prispeva socialno skrbstvo ter druge službe, ki plačujejo oskrbnine zavarovancem, zatb dom oskrbovancev ne sme ustvarjati dobičkov ali od oskrbnin odtegovati denar za druge potrebe.
»Celotni kolektiv se je vznemiril letos poleti, po sporu uslužbenke v knjigovodstvu z računovodjem, ko je »izdala«, da je na posebnem računu letos shranjenih sto starih milijonov, ki jih računovodstvo in vodstvo kolektivu v nobenih uradnih aktih ni prikazovalo,« pripoveduje DUŠAN ZIMŠEK, predsednik sveta doma oskrbovancev. »Ko sem o tem na seji sveta spraševal računovodjo in direktorja, me je računovodja zmerjal z vohljačem, češ, da vtikam svoj nos v stvari, ki mi niso nič mar. Oba z direktorjem sta zanikala, da bi bil kje kakšen denar, za katerega kolektiv ne bi vedel.
Predsednik sem že drugo mandatno dobo, marsikaj sem se naučil, mnogo spoznal in zato tudi začel spraševati. Moram pa, žal, povedati, da je samoupravljanje pri nas sicer lepo zastavljeno in in zapisano, vendar samoupravljanja v našem kolektivu ni. K temu je veliko pripomogla zaspanost političnih organizacij, predvsem sindikata in zveze komunistov. To pa zato, ker je predsednik sindikata sam grobo kršil disciplino z nehumanim postopkom z oskrbovanci, da si je prejšnji predsednik delavske kontrole od oskrbovancev izposojal denar, da sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, čeprav pošten, ni bil kos leporečnim in glasnim članom vodstva, ki so bili med trinajstimi komunisti, kolikor nas v kolektivu je, na sila redkih sestankih vedno v večini ...«
SKRIVANJE PLAČILNIH LIST
»Delavska kontrola je bila postavljena v nemogoč položaj,« pravi RADOVAN MRAVLJE, njen predsednik. »V
Sišiitit
kolektivu sem šele tri leta, vendar sem ugotovil, da je marsikdaj šlo po domače. Ko so me izvolili za predsednika delavske kontrole, sem vedel, v kako kislo jabolko sem ugriznil, vendar bom vztrajal, da bo delavska kontrola dobila ugled, kot ji gre. Naše delo je tem težje, ker so kršitelji tudi komunisti in funkcionarji. Dokazano je bilo, da si je prejšnji predsednik delavske kontrole od varovancev izposojal denar. Tako seveda potem ni mogel proti nikomur ukrepati, ker je sam kršil disciplino. Eden od medicinskih tehnikov se je zdravnici sosednjega oddelka hvalil, kako »po kratkem postopku« umiri varovanca tako, da ga z udarcem spravi na posteljo. Medicinska sestra, ki je tudi predsednik sindikata, bi naj varovanca kaznovala tako, da bi ga zaprla v temnico. Vsak, ki bi temu varovancu dal hrano, bi šel v disciplinski postopek, varovanec pa bi moral stradati. K sreči je vedno ostalo pri »BI«. Tega primera z našimi poizvedbami nismo dokončali, ker je baje že zastarel. Delali smo tudi na primeru, ko bi naj nekega varovanca za kazen privezali ob vroč radiator. Poizvedovali smo tudi o okoliščinah, ki so privedle strežnika, da je za ušesa vlačil osemdesetletnega starčka, ker je nevede pomešal zdravila, ki jih je strežnik iz malomarnosti pozabil ob postelji. Govorilo se je še več, nekaj smo preverjali, vse, kar smo ugotovili, smo posredovali naprej, potem pa je tam obtičalo. Zavedamo se, kaj to za naš kolektiv pomeni, vendar tako več ni moglo iti. Po mojem mnenju je do vseh teh nepravilnosti prišlo zaradi premajhne aktivnosti zveze komunistov in sindikata. Po drugi strani smo zdaj, po analizah službe družbenega knjigovodstva izvedeli še za več napak, o katerih kolektiv šele zdaj javno razpravlja, ker prej o njih ni nihče upal na glas govoriti.
»Prišlo je tako daleč, da so osebne dohodke izračunavali kar v stanovanju tajnice, kolektivu pa posredovali spete plačilne sezname. Ko se je starejši delavec opogumil in listino le odprl, je računovodja ozmerjal uslužbenko, zakaj je to dovolila. Tako smo ugotovili, da so plačilno listo prikrojevali po svoje, kar je ugotovila tudi inšpekcijska služba SDK,« nadaljuje Dušan Zimšek.
PRIZADEVANJA
»V zadnjem času smo slišali za številne nepravilnosti, ki pa jih v celoti še nismo razvozlali,« pravi ALOJZ VIRTIČ, ki je v Novem Celju že 30 let in je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov. »Priznam, tudi komunisti smo bili premalo aktivni in budni. Ni pa res, da bi šli kar tako mimo napak. Tako smo kritično ocenili delo tovariša, ki je kršil delovno disciplino in s tem krnil ugled kolektiva. Tisto s temnico in radiatorjem je že zastarelo, res pa je tudi, da so nekateri delavci umaknili svoje pričevanje. Ne vem, ali gre za strah ali za kaj drugega.«
»Ne gre ^a malverzacije, temveč za nerazumevanje med

ljudmi, kar ima nujno za posledico slabe odnose do oskrbovancev,« trdi JANKO KLINC, računovodja. »Zaradi posameznikov, ki nimajo zaupanja v lastne samoupravne organe, se je začelo urejanje zadev zunaj kolektiva. Prav ti posamezniki pa niso ničesar naredili, da bi bilo drugače.
Sram me je povedati, da niti enkrat nismo niti ene seje posvetili našim oskrbovancem temveč le razprtijam v kolektivu.
Nepravilnosti, ki bi imele za posledico družbeno škodo ali da bi šlo za kazniva dejanja okoriščanja v našem kolektivu, ni bilo! V zvezi s tistimi popravki plačilnih list pa je znano, da sem samoupravne organe in svet kolektiva večkrat opozarjal na to, da se pogosto popravljajo finančni dokumenti od blagajniškega poslovanja do poslovanja z materialom. Pri tem sem ostal osamljen...«, toži računovodja J. Klinc. Po njegovem mmenju je sedanjih razmer v kolektivu kriv le dinar, češ da zdaj, ko so zaposlili več ljudi, ostali nimajo toliko-nadur in s tem večjih osebnih dohodkov.
»Vse, kar se dogaja zdaj pri nas, so pozitivna prizadevanja in v duhu smernic partijskih in ustavnih dokumentov,« pojasnjuje IVO SVETLIČIČ, direktor. »To, da kolektiv ni vedel, da smo za investicijske potrebe izločili sto starih milijonov, je laž. Vsi so vedeli. Zadevo je izpeljal računovodja, kako pa jo je konkretno izpeljal, nisem vedel. Kako smo lahko v enem samem letu izločili tolikšno vsoto? Kot je znano, smo ustanova posebnega družbenega pomena in ne smemo ustvarjati dobičkov. Ta denar smo prihranili tako, da smo zaposlovali manj ljudi, v dom pa sprejemali vse več oskrbovancev, ki sodijo v težje kategorije s težjimi motnjami. Za te daje družba več denarja.
Kaj sem ukrenil v zvezi s kršitvami delovne discipline? Resnici na ljubo moram priznati, da sem slišal za šušljanja, vendar ničesar konkretnega. Šele od poletja sem se je izvedelo več teh stvari, nekatera od teh so časovno, Vsaj po naši zakonodaji, že zastarela. Druge pa smo ali jih še bomo obravnavali. Toda vse tisto, kar piše v poročilu SDK, ne drži. Preberite naše ugovore. Tudi vse tisto, kar je bilo posredovano Rudiju Reperki, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Celju, ne drži v celoti.
Pravzaprav k razmeram v Domu oskrbovancev v Novem Celju ni kaj prida dodati. Inšpekcija SDK je na več kot desetih straneh podrobno osvetlila posamezne probleme od popravljanja plačilnih list do napačno obračunavanih dnevnic in potnih stroškov, do preveč izplačanih osebnih dohodkov tajnici in računovodji do različnih kršitev na škodo posameznih delavcev. Člani kolektiva sami pa so pravobranilcu povedali, česa sami ne znajo razrešiti. Še med našim pogovorom so brneli telefoni z opozorili, da naši sogovorniki, ki jih citiramo, niso vsi pooblaščeni dajati izjave. Zato se nam je dvakrat izognila MIJA RANDL, medicinska sestra, predsednik sindikata. In prav ona bi morala in lahko povedala marsikaj, kar bi kolektiv rad slišal...
JANEZ SEVER
novice iz organizacij
ŽELEZARNA JESENICE
Pripombe na listo
Pred dnevi je bila 11. redna seja izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Elektrojeklama. Najprej so člani obravnavali predlog o imenovanju načelnika odbora družbene samozaščite v TOZD Talilnice, potem pa je tajnik osnovne sindikalne organizacije obrazložil predlog sindikalne liste za leto 1977. Največ pozornosti so posvetili tistim določilom liste, ki obravnavajo pravice delavcev pri oblikovanju in delitvi dohodka na
osebne dohodke, za socialno zavarovanje, za regrese, nadomestila za nočno delo ob nedeljah in praznikih itd.
Govorili so tudi o pripravah na letno konferenco osnovne organizacije sindikata,ki jo bodo imeli v TOZD Elektrojeklama prihodnji teden. Na dnevnem redu seje izvršnega odbora OOS je bil še predlog kandidatov za člane novega delavskega sveta in izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije.
POLIGALANT, VOLČJA DRAGA
Skrb za
V Poligalantu zadnja leta posvečajo veliko skrbi urejanju življenjskih razmer zaposlenih. Najbolj skrbijo za reševanje stanovanjskih problemov. Tako so doslej kupili 19 stanovanj, 97 delavcem pa so dali kredite za zasebno gradnjo ali za preureditev starih stanovanj. Poleg tega bodo v začetku prihodnjega leta v Vrtojbi uredili sobe za 11 delavcev.
Sindikat in druge družbenopolitične organizacije v Poligalantu
delavce
skrbijo tudi za rekreacijo in letovanja zaposlenih. Tako Imajo delavci na voljo 8 avtomobilskih prikolic za preživljanje letnega oddiha.
Precej denarja daje kolektiv Poligalanta za izobraževanje kadrov. Srednje, višje in visoke šole obiskuje 19 ljudi, ob delu pa se izobražuje 22 delavcev. Z novimi kadri bo delovna skupnost iz Volčje drage lahko uresničila zahteven srednjeročni gospodarski načrt do leta 1980.
LITOSTROJ LJUBLJANA
Dobro delo sindikata
Na 13. redni seji konference osnovnih organizacij sindikata so delegati najprej ocenili akcijo ob vpisu posojila za ceste, potem pa so govorili o razpravah pred referendumom za drugi ljubljanski samoprispevek za gradnjo šol, vrtcev in drugih družbenih objektov ter o rezultatih devetmesečnega gospodarjenja. Ugotovili so. da je akcija za vpis posojila za ceste uspela. Druga zelo pomembna družbenopolitična akcija v oktobru in novembru pa je
KARTONAŽA RAKEK
bila razprava o samoprispevku v 46 sindikalnih skupinah. Osemnajst zborov delavcev je potrdilo program samoprispevka, to pa pomeni, da so še člani delovne skupnosti Litostroja izrekli za uvedbo drugega samoprispevka.
Ob oceni devetmesečnega poslovanja so ugotovili, da so z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, čeprav bi bili le-ti še boljši, če bi si bolj prizadevali uresničiti zastavljene naloge in cilje letošnjega gospodarskega načrta.
Izobraževanje ob delu
Sindikalna organizacija TOZD Kartonaža Rakek je na zadnji seji razpravljala o izpolnjevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Cerknica, še posebej pa v tej temeljni organizaciji. Ugotovili so, da je kolektiv slabo seznanjen z določbami tega dogovora. Sicer pa so na seji posvetili največ pozornosti izobraževanju ob delu. Tako vsakemu delavcu, ki se odloči za izreden študij na srednjih, višjih ali visokih šolah, povrnejo stroške šolanja. Hkrati pa še sindi-
kalni in drugi družbenopolitični delavci redno udeležujejo seminarjev, ki jih pripravlja cerkniški občinski sindikalni svet.
Osnovna sindikalna organizacija je podprla tudi akcijo mladincev, da ob pomembnejših dogodkih organizirajo v kolektivu krajše spominske slovesnosti v sodelovanju z učenci osnovne in glasbene šole z Rakeka. Prav tako nameravajo mladi organizirati obisk gledaliških predstav v Ljubljani.
MILENA BRECEU
CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLEDOM
Neizkoriščene možnosti
V Gradisovi TOZD Strojno prometni obrat dela kakih 500 delavcev in vsi so člani sindikata; pa se dogaja in skoraj je že postalo pravilo, da se v tej sindikalni organizaciji res prizadeva le predsednik izvršnega odbora, drugi pa križem rok opazujejo, kaj se bo zgodilo z njihovim sindikatom.
Najprej sem se pogovarjal z delavci.
Pripovedovali so:
»Sindikat seveda imamo, članarino plačujemo, zakaj ga imamo, pa ne vem.«
»Sestankov je malo, sindikalnega dela, vsaj tistega, pri katerem bi sodelovali vsi delavci, še manj«.
»Sindikalno organizacijo potrebujemo pri nas le tedaj, ko mora njen predstavnik kaj podpisati — v sistemu samoupravnih sporazumov«.
Za vse, s katerimi sem govoril, je bil sindikat nekakšna institucija zunaj njihovega vsakodnevnega delovnega območja, ustanova, ki je bojda potrebna samo zato, ker pač živimo v socializmu. Nihče ni rekel »Tole smo v sindikatu storili«, vsi pa so zelo zavzeto pripovedovali, kaj pričakujejo in želijo, da bi zanje storil sindikat.
In so mi svetovali:
»Pojdi k Tekavcu, ki je pri nas zadolžen za sindikat«.
V	TAKIH RAZMERAH JE TEŽKO DELATI
Janez Tekavec je predsednik osnovne sindikalne organizacije v TOZD Strojno prometni obrat.
Takole sva se pogovarjala:
»Ste zadovoljni z dejavnostjo sindikata?«
»Nisem.«
»Kaj je največja pomanjkljivost vašega dela?«
»Nedelavnost članov«.
»Kako ste se organizirali, da bi kar najbolj spodbujali dobro samoupravo in učinkovito gospodarjenje?«
Še kar dobro so se organizirali. Tri leta bo v kratkem minilo, ko so ustanovili svoje temeljne organizacije. Od tedaj v vsaki temeljni organizaciji samostojno gospodarijo, ves dohodek po odbitku davščin je njihov. Delavec lahko neposredno — ali pa prek svojih delegatov — odloča o vsem, kar zadeva njegov dohodek.
Hkrati so se tudi v sindikatih organizirali po delegatskem načelu.
V	TOZD SPO imajo eno osnovno organizacijo in sedem sindikalnih skupin. V skupinah volijo poverjenike in njihove namestnike. Pa še delegate za konferenco sindikata v Gradisu. Delegati teh skupin sestavljajo izvršni odbor podružnice, v njem
pa so še predsednik, podpredsednik, sekretar in blagajnik iz Ljubljane.
Strojno prometni obrat Gradisa ima namreč svoje delavnice in delovišča po vsej Sloveniji. V ljubljanskih delavnicah je stalno zaposlenih kakih 150 delavcev, v mariborskih pa 80. Sindikalne skupine imajo razen v Ljubljani in Mariboru tudi v Forminu, na Jesenicah, v Kranju, Kopru in v Anhovem.
V skupinah, ki so hkrati sindikalne in samoupravne, volijo delegate samoupravnih vodstev temeljne organizacije in delovne organizacije, tamkaj naj bi se oblikovala stališča, ki bi jih morali delegati nositi na seje samoupravnih organov — pa jih ne.
KAJ POMAGA NOVA ORGANIZIRANOST,
ČE PA DELAJO PO STAREM
»So objektivne težave«, pripoveduje Janez Tekavec. »Najmanj polovica naših delavcev je stalno na terenu, zdaj so tu in jutri tam, poverjenika imaš in ga nimaš, ker je, denimo, iz Krškega prišel v Ljubljano za tri tedne, potem pa je šel na Jesenice. To velja za naše delegate. Nikoli se še nismo sestali vsi skupaj, čeprav sklicujemo zbore delavcev po skupinah in sindikalne občne zbore v Ljubljani in v Mariboru. Zgodi se tudi, da nismo sklepčni. V takih razmerah ne moreš delati tako, kot želiš. Vse sindikalno delo visi na predsedniku, jaz pa sem tolikanj strokovno in družbenopolitično zaposlen, da kljub svojim najboljšim željam ne morem v sindikatu storiti več, kot sem naredil doslej. Po mojem mnenju je sindikat stvar delavcev, pri nas pa za to zadevo skrbi predsednik.
S KRITIKO SE UKVARJAJO VSI,
Z DELOM
V SINDIKATU PA LE MALOKDO
Na sestanku izvršnega odbora redno prihaja delegat iz Maribora. Ne s stališčem tamkajšnje organizacije, pride pa zagotovo kot član tega organa. Iz Formina sta oba, delegat in njegov namestnik, odšla na druga delovišča in tamkaj se s sindikatom nič več ne ukvarjata. Kljub temu pa se v Forminu sindikalno orga-
nizirani delavci sestajajo in še kar dobro delajo.
O dejavnosti drugih sindikalnih skupin pa v Ljubljani bolj malo vedo. Na sestanke izvršnega odbora, ki jih sklicujejo zelo poredko, prihajajo delegati iz skupin skoraj vedno brez stališč članstva, če sploh pridejo na sestanek.
Naj zapišem še nekaj misli iz pomenka s predsednikom.
»Torej pri vas zahtevate, da se delegati izvršnega odbora preden pridejo na sestanek vašega vodstva, pogovorijo s člani, ki so jih izvolili v odbor, o vseh problemih, ki jih tam obravnavate?«
»Doslej tega ni bilo«.
»Zakaj ste to učinkovito orožje našega boja vrgli v koruzo?«
»Nismo ga vrgli. Res pa je, da ga ne znamo uporabljati«.
Predsednik, ki se trudi, da bi sindikat dobro delal, pa v tem ne uspe, je lahko vsega zlata vreden kot dober človek kot aktivist pa ne. Kaj pomaga, če človek od ranega jutra do pozne noči dela v svojem poklicu in hkrati še v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravljanju, če pa ne uspe pridobiti, denimo za delo v sindikatu, vsaj toliko ljudi, da bi zbral okrog sebe dokaj aktiven izvršni odbor.
Res je, da Janez Tekavec stori v sindikatu strojno prometnega obrata vse, kar more, vendar delavci v tej temeljni organizaciji še ne vedo, zakaj imajo sindikat.
Imajo pa v obratu veliko mladih delavcev in vajencev. Aktiva mladih delavcev in organizacije socialistične mladine pa nimajo. Človek, ki so ga za to zadevo zadolžili, ni prav nič storil, da bi od lepih besed o organiziranju mladine prišlo do dejanj.
Pravijo:
»Nimamo nikogar, ki bi bil vodja in bi znal delati«.
»Predsednika bi takoj našli, če bi mu nekdo drug vse postoril«.
V Gradisu imajo osnovne sindikalne organizacije skupno konferenco sindikata. Na sestanke te konference hodijo predsedniki podružnic »in še po en delegat«. V SPO je predsednik iz Ljubljane, delegat pa iz Maribora. Doslej se še ni zgodilo, da bi pred sejo konference lahko uskladila svoja stališča. Konferenca res ni forum, v katerem bi odločali (osnovne organizacije so v svojem delu povsem samostojne) imajo pa v njej plačanega sekretarja sindikata, ki jih je v minulih letih enkrat obiskal, predvsem pa ga poznajo, ko berejo njegove okrožnice sporočila in navodila za delavce.
INFORMATORJI
O vsem, kar sklenejo, pripovedujejo svojim članom. Vsak delegat je namreč zadolžen, da sklepe obrazloži svojim volivcem, nikogar pa še niso zadolžil*-da bi organiziral oblikovanje sklepov med delavci.
»Predvsem so naši sindikalni tovariši informatorji, pojasnjevalni,« pravijo člani sindikata delavci v delavnicah in na tereni*. »Pripovedujejo, kaj so na tej al* oni seji sklenili o tej ali oni zadevi, nas pa poprej nihče ni vprašal-kaj o tem mislimo.«
V minulih nekaj letih, odkar so samostojna temeljna organiza' cija so v tej temeljni organizacij* kupili številne nove tovornjake, stroje in strojne naprave in z njihovo pomočjo so zagotovili-da je delo postalo lažje in da je delovni učinek večji. Osebne dohodke pa si še vedno delijo p° točkovnem sistemu, v katerem nihče razen šoferjev ni plačan za resnično opravljeno delo in nihče tudi ne dobi deleža od resnično dobrega gospodarjenja temeljne organizacije. Delitev osebnega dohodka jih torej ne spodbuja kot delavce ne kot samoupravljavce. To resnico sami dobro poznajo. Pripovedovali so:
»Zdaj, ko smo nakupili vse nujne stroje in tovornjake, moramo zategnjeni pas nekoliko popustiti, sredstva, ki ostanejo za delitev pa tako razdeliti, da bo plačano delo, ne pa delovna dolžnost.«
O teh stališčih so delavci informirali svoja sindikalna vodstva.
Tako se drug drugega informirajo.
Še veliko je težav.
Delavci gredo nekam na teren« tam jih dajo v barake, spanie drago plačujejo, za njihov0 , prehrano nihče ne skrbi, so kot nekakšni nezakonski otroci našega socializma. K predsedniku sindikata prihajajo in terjajo pravico. »Dajte nam,« pravijo, »možnost, da bi normalno živeli. Predsednik sindikata pot-
lej o tej njihovi zahtevi informira delavski svet, ki sklene, da je treba to informacijo vzeti resno.« Te sklepe zapišejo v zapisnik, jih podpišejo in pošljejo kot informacijo vsem samoupravljavcem.
Pa vedo, da to ni prav, zavedajo se, kaj je v njihovem dele slabega, trdno pa so prepričani, da bo novo prodrlo šele takrat, ko se bodo delavci organiziral* kot samoupravljavci.
Toda kdo jih bo organiziral-
JANEZ VOLJČ
NAŠI PRIJATELJI
KAREL KOLOŠA, KIK Pomurka, Murska Sobota
Merilo je pošteno delo
Rodil se je kot sin srednjega kmeta. Njegov oče je imel tri, štiri njive, nekaj močvar, košenin in gozda. K hiši je sodil tudi majhen sadovnjak, h kmetiji pa gorica s šmarnico.
Zgodaj ovdovela mati je po osnovni šoli poslala Karla v Maribor v kmetijsko šolo. Fant je šel v to šolo, se ob sobotah vračal domov, da bi se za ponedeljsko »čarno Mariško« kot so Prekmurci imenovali stari hlapon, zopet odtegnil svoji zemlji, z bisago domačih, do torka ali srede trajajočih dobrot.
V šoli se je srečal z mladinsko organizacijo, v njej napredoval do predsednika, postal je član občinskega komiteja, delal v mladinskih delovnih brigadah.
In se hkrati učil.
Z diplomo v žepu se je vrnil v rodno vas na Goričko, v staro, vase se pogrezajočo hišo, kjer je životarila napol oslepela babica! Edina, ki je zadnje leto
njegovega šolanja pričakovala svojega vnuka in se od njega poslavljala, ko je odhajal v njej neznani svet; sama namreč nikoli ni prestopila Mure. Ko se je podpisovala, je celotno njeno prgišče objelo svinčnik, da bi s starikavimi črkami vtisnila na papir svoj pečat.
Naredil je šolo in kaj kmalu je spoznal, da vsega svojega pridobljenega znanja ne bo mogel uresničiti na svoji kmetiji, zato se je zaposlil pri kmetijskem kombinatu. Po letu, dveh so tamkajšnji možje radi prisluhnili njegovemu mnenju. Po treh, petih letih, medtem ko je na starem gumnu že skopal temelje za novo hišo, so ljudje začeli prihajati k njemu in iskali nasvetov. Kljuko na vratih njegove nedograjene hiše so si podajali tako stari kot mladi. Nekateri zaradi živinčeta ali silosa, drugi zaradi organiziranja nogometne, košarkarske, namiznoteniške ali šahovske tekme, pač zato, da bi jim
pomagal pri tej ali oni. organizaciji. Čeprav se je vračal z dela najpogosteje z nočjo, je vedno imel čas za slehernega obiskovalca.
»Kjerkoli živiš, moraš biti del dela,« pravi danes, ko je sekretar samoupravnih organov v TOZD »Mesna industrija«. »Nikoli nisem tiščal v ospredje, toda nikoli nisem odklonil prošnje za pomoč. Zaupanje ljudi, najsi bo to na vasi ali v mestu in v soseščini, je možno-ovrednotiti le po poštenem delu vsakega delavca. Naš človek težko prenaša krivice ali napake. Tudi moje ali naše. Ničkolikokrat mi je kdo vrgel pod nos, češ, kaj boš govoril o sodobnem kmetovanju, ko svoje kmetije nisi bil sposoben postaviti na noge. Tisti, ki delajo na zemlji, vedo, kako je s tem, da en par, čeprav mladih rok, ne more vnesti življenja v zemljo, ki se je z leti spet spremenila v ledino.
O tem pogosto razmišljam. K sreči
sem se zaposlil v kolektivu, kjer sem hitro pridobil prijatelje in in tovariše. Skupaj smo poprijeli. O teh problemih je malo napisanega. Tudi v Delavski enotnosti. Že leta opravljam različne funkcije, od partijskih do samoupravnih, delegatskih ali sindikalnih in srečujem mnogo ljudi, ki si zaslužijo vsaj vrstico v časopisu. Gre za človeka, ki je povsod prisoten, na katerem sloni vsa naša samouprava, vendar si lovoriko uspehov ah zmag pogosto pridobijo le nekateri vodilni ljudje.
Delavska enotnost je v zadnjem času izboljšala svojo vsebino. V njej je več ljudi, več je človeških in drugih pr0' blemov, vendar še vedno premalo, da b* bila povsem naša, delavska. Verjetno tako kot jaz tudi drugi vaši bralci nasprotujejo dolgoveznosti, razvlačeva-nju in raztegovanju člankov. Kdor in*a kaj povedati, naj to stori na kratko-Hkrati pa v DE pogrešam več različnih mnenj o posameznih problemih *n vprašanjih, ki nas v delovnih organiza cijah najbolj peklijo. To, da v Delavsk* enotnosti le redkokdaj zasledim obraz delavca iz kmetijskih organizacij, n*e preseneča, saj je v tej panogi na Sloven^ skem stalno zaposlenih več deset tis delavcev. Tudi o problemih delovni organizacij ne pišete dovolj, čepraV imamo nič koliko specifičnih probl® mov. Če naj bi DE postala tribun3 delavcev mora nuditi vse, kar delavk potrebuje. Še kako potrebuje tak čas°^ pis, če upoštevamo dejstva, da mnos prihajajo iz socialno najbolj ogrožen* okolij, da v kmetijstvu še vedno išžej0 zaposlitev zvečine nešolani ljudje, kise s samoupravljanjem pravzaprav sre čajo šele tam, kjer naj bi samouprav**0 že delovali.«	J. SEVER
st
2
0]
si
•j
0i
0!
n
b
o
P
lj
d
P
0 C k ti
8
k
n
P
j'
c
1
F
j
F
>!
r
}
1:
/
I
I
C
r
S
1
I
5
1
I
1
1
1
j
1
1
1
(
1
1
(
<
i
t
i
<
i
i
i
i
i
i
:
i
»
:
\

i-
Odličja Svobode 1976
Na dan pred obletnico ^nrti Ivana Cankarja je 2veza kulturno prosvetnih 0rganizacij Slovenije razglasa in vročila v prostorih ljubljanskega hotela Kompas °dličja Svobode za leto 1976 °seminštiridesetim posameznikom.
Zbrane, med katerimi so Nli poleg letošnjih dobitnikov °dličja Svobode tudi številni Posamezniki s širšega ljubljanskega območja, ki jim doslej še ni bilo predano Posebno priznanje ob 40. obletnici zleta Svobod v polju, pa tudi številni delegati kulti
,v :umega in družbenopoli-Pčnega življenja je kot dele-Sat predsedstva republiške konference SZDL Slovenije nagovoril Žiga Kimovec. O Predlogih za letošnja odličja Je spregovoril predsednik odbora za podelitev odličij oranko Babič, nagrajencem Pa jih je izročil predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar. . Skromno, a lepo slovesnost Je izpopolnil s svojim nastopom tudi koroški oktet, 'gralka Jerca Mrzelova pa z recitacijo iz Cankarja in Kosovela.
Odličje Svobode z zlatim ustom so prejeli: August ^NDERLUH, Božidarka BRECELJ, DPD SVOBODA Ptuj, Miroslav ORUDEN, Industrija ce-nrcnta in azbest cementa SALONIT Anhovo, Franc
Kodrič, kpd ivan
Kaučič Ljutomer, KUD SLAVA KLAVORA Maribor, Mario MAGAJNA, “oris MAKOVEC, Egon ^IHELIČ, Hubert MOČ-PJ1K, Marjan OBLAK, Vlado „rPAN, Jože POUANEC,
Peter
SITAR, Jože ŠKRI-
Ivan TOVORNIK, rože Varl, Miha VERŠIČ in Martin ZAKONJŠEK.
Odličje Svobode s srebrnim ustom so prejeli:	Franc
BART, Jure CEKUTA, Zakonca Marija in Alojz CVITKOVIČ, Cveto OELAVEC, Drago FE-£BNC, Franc GOLJEVŠ-pEK, Slavka JENČIČ, Srečko KODRE, Bogo KOMEU, Ivo KUHAR, S^so KUMP, Kulturno umet-Pjski klub pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, KPD SVOBODA Apače, Janez KRAMARIČ, Vinko LEŠNIK, Ivan MARIN, Rudi ^ BAZ, Prosvetno društvo BEČAN iz Beneške Sloveni-Jp> Prosvetno društvo Pla-Pjpka iz Kanalske doline, plril REJEC, Vlado BOTAR, Lovro SIMNOV-V^C, Slovensko prosvetno društvo TABOR-Opčine, franc ŠMUC, Koni ŠTAJN-BAHER, Ivan ŠTIH in Tere-V^aTRATNIK.
FRANC KIMOVEC-ŽIGA:
»... najboljše, kar zmorete, je vredno naših naporov«
Ko se je ob letošnji, že četrti podelitvi Odličij Svoboda, Žiga Kimovec kot delegat predsedstva SZDL Slovenije zahvalil nagrajencem za njihovo uspešno in nesebično kulturno delo med delovnimi ljudmi, in skupaj z njimi ter jim čestital k priznanju, je dejal, da je to vrednota, ki jim jo niti čas niti ljudje, ki preveč mislijo le nase, ne morejo zatemniti in še manj izbrisati iz zavesti.
»Ko smo leta 1947 v Unionski dvorani v Ljubljani ustanavljali predhodnico današnje Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, je dejal Franc Kimovec, na izkušnjah kulturne akcije OF pod vodstvom KPS, sta bila med najbolj zavzetimi poborniki takratni predsednik Prežihov Voranc — Lovro Kuhar in podpredsednik France Bevk. Dva predstavnika tistega dela slovenskega naroda, ki se je ohranil, ker je v najbrutalnejših raznarodovalnih poskusih ohranil svojo kulturno zavest. Ta dva imenitna kulturna ustvarjalca, aktivista NOB in javna delavca sta bila iz lastnih življenjskih izkušenj globoko prepričana, da s tem opravljamo kulturno dejanje trajne vrednosti za obstoj, za osveščanje in nadaljevanje revolucionarnega kulturnega boja sloven-
skega naroda v družini narodov in narodnosti Titove Jugoslavije in vseh tistih naprednih sil v Evropi in svetu, ki so se borile proti fašizmu in zatiranju. Delavcem, kmetom in izobražencem je bila in je kultura srca vselej bistveni sestavni del družbene zavesti, zato danes iščejo v njej in z njo novo dimenzijo, dimenzijo kulture samoupravljanja.
Kakor nas je v vseh fazah revolucionarnega boja kultura osveščala, nam pomagala jasneje spoznavati prave cilje in nam dajala pogum za boje, ki se niso vselej končali z zmago, je kultura tudi zdaj eden vogalnih kamnov naše samoupravne socialistične družbene zavesti. Ljudska kultura in iskren revolucionarno angažiran amaterizem, ki jo ohranja in razvija, ni nekaj nižjega, manjvrednega, je del splošne človeške kulture, ki v okoljih, kjer se delovni človek bori za enakopravne, humane odnose med nami, predstavlja pravim kulturnim ustvarjalcem nenadomestljivo prvino njihovega ustvarjalnega duha. Komercializacija kulture, njeno spreminjanje v nekulturno, v mašilo za dolgočasje, seveda nima nič skupnega z družbeno angažiranim amaterizmom.
Delavska društva Svoboda so bila
nosilec napredne kulture že zdavnaj pred vojno. Temu načelu se ni mogoče odreči, kajti ta boj se nadaljuje v spremenjenih okoliščinah našega časa. Kulturna društva in njihove zveze so soodgovorne za kulturno politiko samoupravnih kulturnih skupnosti. V socialistični samoupravni družbeni ureditvi ne sme biti predmet manipulacije nihče, ki je kot subjekt udeležen v združenem delu. Tisti, ki odrekajo revolucionarno angažiranemu amaterizmu v kulturi enakopravno veljavo, so, če to želijo ali ne, opora tistim silam, ki se zoperstavljajo samoupravljanju nasploh in še posebej tistim, ki jih moti rast kulturne in vsakršne revolucionarne zavesti osnovnih ljudskih množic...«
Ob koncu svojega nagovora nagrajencem je Franc Kimovec-Žiga dejal, »da je prav zavestno nadaljevanje revolucionarne smeri v kulturi, ki je simbolizirana v odličjih Svobode, tisto, kar želimo posebej poudariti v vsakoletnem naboru za to zaslužnih med nami... Zato naj vam bodo ta priznanja moralno-etična nagrada in spodbuda, da bo vaše delo še nadalje težilo za tem, da je najboljše, kar zmorete, vredno vaših naporov,« je dejal ob koncu tovariš Kimovec.
S slavnostne podelitve letošnjih Odličij Svobode
posvet Štipendistov Titovega sklada
PRIZNANJE ZAVEZUJE
Štipendisti, ki že drugo leto dobivajo štipendijo Titovega sklada, so se zbrali na posvetu v Ljubljani in se pogovarjali o učnih uspehih ter o problemih pri učenju in družbenopolitičnem delu
Teče že drugo šolsko leto, odkar dobivajo v Sloveniji štipendije Titovega sklada otroci iz delavskih družin in mladi delavci, ki so dosegli izjemne delovne oziroma učne uspehe in so s svo-
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE — odbor za podelitev odličij Svobode —
razpisuje natečaj
za podelitev odličij Svobode v letu 1977 posameznikom, skupinam in organizacijam za vidne dosežke pri organizi-ranju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov.
Odličja Svobode z zlatim in srebrnim listom lahko prejmejo Posamezniki, skupine in organizacije za vidne dosežke:
. —- pri organiziranju kulturnega življenja, zlasti med delavci ln mladino;
—- pri uvajanju in razvijanju sodobnih oblik kulturnega delo-vanja;
—	pri raziskovanju kulturnih potreb;
—	pri pridobivanju in usposabljanju kadrov za delovanje na kulturnem področju;
—	za večletno obveščanje javnosti o kulturnem življenju;
—	za večletno vodenje kulturnih organizacij.
Kandidate za podelitev odličij Svobode lahko predlagajo:
—	občinski sveti ZKPO in društva;
—	kulturne skupnosti;
, — družbenopolitične organizacije republike, občine, kra-I9vne skupnosti, delovne organizacije;
—	kulturne organizacije iz zamejstva, med delavci v tujini in ^ed Slovenci v drugih republikah.
Pismene predloge in utemeljitve sprejema odbor za Podelitev odličij Svobode pri predsedstvu Zveze kulturno Prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4-II do 31. januarja 1977. leta.
tv I
jim družbenopolitičnim delom pokazali pripravljenost slediti poti tovariša Tita pri graditvi naše socialistične skupnosti.
Torej je bil že čas, da se štipendisti sestanejo in pregledajo učne uspehe in uspehe v družbenopolitičnem delovanju. Posveta se je udeležilo več kot šestdeset dijakov in študentov od 110, ki že drugo leto prejemajo štipendijo Titovega sklada. Štirinajst lanskih štipendistov je že končalo študij. Od 47 štipendistov — otrok iz delavskih družin v srednjih šolah jih je bilo 9 odličnih in 21 prav dobrih; na fakultetah pa jih je 21 doseglo ali preseglo oceno 8. Med enajstimi mladimi delavci na srednjih šolah je bil 1 odličen in 4 prav dobri, na fakultetah pa jih je sedem izpolnilo pogoje Titovega sklada.
Na eni svojih sej je IO Titovega sklada ugotovil, da kar šestinpetdeset štipendistov ne dosega učnega uspeha, ki ga zahteva pogodba. Po temeljiti preučitvi vseh teh primerov je sedemindvajset štipendistov izgubilo pravico do štipendije Titovega sklada.
Za vse prisotne so bili to presenetljivi rezultati, saj se vsi zavedajo, da je podelitev Titove štipendije veliko priznanje in tudi velika obveznost. Zato so se strinjali s predlogom, naj bi tistim, ki pogojev ne izpolnjujejo, ukinili štipendijo. Štipendisti
sami so poudarili, da mora Titov štipendist vedno znova dosegati izjemne učne uspehe in mora biti aktiven na družbenopolitičnem področju.
Prisotni Titovi štipendisti so veliko govorili o svojem družbenopolitičnem delu. Nekateri so naleteli na težave pri vključevanju v novo okolje; drugi so menili, da težko uskladijo učenje in vse družbenopolitične funkcije v okolju, v katerem delujejo. Tovarišica Tilka Blaha, sekretarka RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo, jim je ob tej priložnosti povedala, da se njihovo družbenopolitično delo ne meri s funkcijami, ki jih opravljajo, pomembno je njihovo aktiviranje in spodbujanje sošolcev k družbenopolitičnemu delovanju.
Žal pa so štipendisti vse premalo spregovorili o svojih problemih pri učenju in o vzrokih za neuspeh nekaterih.
Dogovorili so se, da se bodo še večkrat sestali. Že v tem šolskem letu bo izdelana diploma, ki bo namenjena študentom, ki so končali študij kot Titovi štipendisti. Iz združenih sredstev v republiških skladih bodo tudi v prihodnje izločali sredstva (10%) za štipendije res najboljših.
Izbrano delo Toneta Čufarja
Kulturno-umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice že več let z uspehom uresničuje zastavljene cilje. Ustanovljen je bil leta 1970, da bil razbil zaprtost na kulturnem področju in vnesel v kulturno-ustvarjalno delo več širine, kar naj bi prispevalo k približevanju kulture delavcu. Že takrat so zapisali, da jih mora pri njihovi vsebinski usmerjenosti voditi to, da v samoupravnih odnosih postajajo delo, znanje in kultura temeljni proizvodni in povezovalni dejavnik razvoja družbe in poglabljanja socialističnih odnosov.	•
Klub se ukvarja tudi z založniško dejavnostjo, kar je v naših razmerah zelo pomembno. Izdaja Malo Čufarjevo knjižnico, v kateri je doslej izšlo deset zvezkov. Nazadnje je klub izdaj izbrano delo Toneta Čufarja, kar nedvomno pomeni veliko tako za klub kot tudi za vso slovensko javnost, ki bo prvič seznanjena s celovito podobo delavskega pisatelja Toneta Čufarja. Za svoje delo je letos prejel klub odličje Svobode s srebrnim listom.
Do izida Izbranega dela Tone Čufar ni imel mesta, ki mu dejansko gre v našem književnem svetu. Hodil je skoraj neopazen mimo nas, le slišali smo zanj, z njegovim delom pa smo bili bolj slabo seznanjeni. Bogastvo njegovega literarnega ustvarjanja je šele sedaj pred nami. V izboru del, ki ga je opravil pisateljev prijatelj in književnik Cvetko Zagorski, zaživi Čufar kot delavski pisatelj, publicist, komunist in revolucionar, ki je zgodaj spoznal moč pisane umetniške besede pri dviganju delavske zavesti.
Čufar se je rodil na Jesenicah v mnogoštevilni družini tovarniškega mizarja. Kmalu je začutil bedo in trpljenje delavcev, ki so stradali zato, da je tuj gospod lahko bogatel. To je izoblikovalo iz mladega človeka revolucionarja, v katerem je bila tudi nadarjenost za oblikovanje pisane besede. In to se je zlilo v prozo, dramatiko in poezijo, s katero se bomo lahko seznanili šele sedaj, ob sedemdesetletnici pisateljevega rojstva.
Čufarje zajemal iz delavcev in pisal za delavce. Bil je izrazito angažiran književnik; čeprav je imel le obrtno šolo, se je s samoi-zobraževanjem ob kritiki in samokritiki nenehno izpopolnjeval. Od večjega literarnega razmaha ga je odtrgala prezgodnja smrt, padel je kot žrtev gestapovskega nasilja leta 1942 v Šentvidu pri Ljubljani.
Tone Čufar je veliko napisal, loteval se je različne tematike, vendar je najbolj konkreten in dovršen tam, kjer se spoprijema z resnično dramatičnimi trenutki iz življenja jeseniškega delavca. Poznal je brezposelnost, zmanjševanje obsega dela, odpuščanje delavcev in smrtne nesreče pri delu, poznal je odsev vsega tega po domovih, v podstrešnih stanovanjih ali barakah, kjer so bili ljudje lačni vsega in ne samo hrane. Njegovi liki so bili živi ljudje, ki so resnično trpeli, bili ponižani in poteptani, ljudje, v katerih sta klila revolucionarni duh in vera v boljšo prihodnost. Njegova dela so nastala v želji po osveščanju delavstva in izzvenela v zaključek, da samo moralno in etično zdravi ljudje predstavljajo silo, ki se bo lahko borila za socialno pravičnejšo družbeno ureditev. To je osnovno pisateljevo spoznanje, s katerim se ob Čufarjevem delu nenehno srečujemo. Kot pisatelj z leti dozoreva; kritike družbe in njene ureditve se loteva bolj poglobljeno in vsestransko, njegova obtožba postaja globlja in vsestranska. Vladajočo družbo obtožuje krivde za propad posameznikov, družin in slojev delovnih ljudi; ob predstavnikih te družbe pokaže na vso zlaganost in odurnost njenih moralnih norm. Na drugo stran pa postavlja delavstvo kot tisto zgodovinsko silo, ki bo sposobna izpolniti svoje družbeno poslanstvo.
Čufarjevo delo moramo deliti na več vsebinsko različnih krogov, ki pa predstavljajo idejno celoto in se dopolnjujejo. Tako dobimo sestavke, v katerih posega v lastno doživetje, dela, kjer opisuje politične in družbene razmere, in dela, v katerih načelno obračunava z obstoječim družbenim sistemom. V ospredju njegovega pisanja je vedno človek, ki se bori proti zlaganosti in malomeščanskim normam, kar poudarja Čufar kot značilnost kapitalističnega sistema. Hkrati je to človek, ki nosi v sebi jasno zamisel o bodoči družbeni ureditvi.
Jasnejšo predstavo o pisatelju Tonetu Čufarju lahko dobimo le ob prebiranju njegovih del, napisanih v preprostem jeziku, ki veje iz same naravepisatelja-delavca., človeka, ki je okusil grenkobo predvojnega desetletja. Čufar je bil oropan vseh človeških pravic in deležen vsega ponižanja; to je prenese! v svojo prozo za odrasle in mladino, v dramatiko in poezijo.
KATJUŠA ROJAC
STANKA RITONJA
DE
sindikati po Jugoslaviji
18. decembra 1976 stran
lli
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRIJI
DELITEV NA REŠETU
Samoupravni sporazumi v panogah in grupacijah dokaj dobro, samoupravni sporazumi temeljnih organizacij slabo — Akcija sindikatov za izpopolnitev sistemov delitve
Plenarna seja zveznega odbora Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Jugoslavije, ki je bila pred dnevi v Beogradu, je bila posvečena aktualnim problemom in nalogam sindikata pri delitvi osebnih dohodkov po rezultatih dela.
Tudi tokrat je bila potrjena znana praksa: sistem delitve dokaj podrobno obdelujejo zlasti samoupravni sporazumi v panogah in grupacijah, ni pa uspehov pri delitvi po delu v temeljnih organizacijah združenega dela. Kljub temu, da je bil sindikat nosilec celotne dejavnosti, so v kolektivih najpogosteje prepisovali določila grupacijskih ali regionalnih sporazumov, premalo pa so iskali svoja merila za dehtev. Seveda so razlike med delovnimi organizacijami precejšnje. V mostarskem HE-POKU so opredelili merila za vse, tudi za zaposlene v skupnih službah, še vedno pa je precej kolektivov, kjer osebne dohodke
izplačujejo na podlagi ocene delovnega mesta, zahtevnosti dela in kvalifikacije.
V nekaterih organizacijah, kot je v uvodu poudaril sekretar zveznega odbora Andrija Salai, ne spoštujejo niti dogovorjenih razmerij v delitvi, čeprav imajo nizko storilnost in majhen dohodek. Zlasti zaskrbljujoča so gibanja osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih letos, saj na primer v grupaciji kmetijskih posestev od 336 TOZD izplačujejo osebne dohodke mimo doseženega dohodka kar v 127 temeljnih organizacijah. Podobno je tudi v grupaciji klavnic, v mlinarstvu, v tovarnah živinske krme in v oljarnah.
To so, kot so poudarili, zadostni razlogi, da osnovne organizacije sindikata začno z odločno akcijo. Treba je poiskati merila za individualno delitev v TOZD, saj to terja tudi zakon o združenem delu. Hkrati s sistemom delitve je treba izpopolnjevati samoupravne odnose, saj so
le-ti pogoj za večjo storilnost in za učinkovitejše gospodarjenje.
Sindikat se bo moral zavzemati tudi za dohodkovno povezovanje posameznih grupacij v agroindustrijskem kompleksu in širše z združenim delom, saj je od pogojev pridobivanja dohodka odvisna tudi delitev. Sistem sporazumevanja in dogovarjanja na področju delitve je treba nenehno izpopolnjevati, obenem pa nadzorovati uresničevanje dogovorov.
Največja naloga je vsekakor poiskati takšna merila za delitev, da bo osebni dohodek vsakega posameznika odvisen od kakovosti in količine njegovega dela, zahtevnosti dela in delovnih razmer, zmanjšanja stroškov in angažiranih sredstev, izkoriščanja delovnega časa in od ustvarjalnosti.
Zvezni odbor je obravnaval tudi metode dela in naloge sindikata, ki izhajajo iz vloge, kot jo določa zakon o združenem delu.
Z. B. V.
S KOMISIJE SVETA ZSJ ZA POLITIČNI
SISTEM
Trije
dokumenti
VOJVODINSKI SINDIKATI 0 POVEČEVANJU PRODUKTIVNOSTI DELA
PODPORA NAJBOLJŠIM
V razpravo na seji sveta Zveze sindikatov Vojvodine je posegel tudi predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak
Na nedavni razširjeni seji sveta Zveze sindikatov Vojvodine je sodeloval tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak, ki je med drugim poudaril, da sindikat ne more stati ob strani, ko gre za razvojne programe, investicijsko politiko in povečanje storilnosti, ampak mora ustvarjati ugodno politično razpoloženje za podporo najboljših. Boja za večjo storilnost ne bijemo samo v gospodarstvu. Ta boj mora potekati na vseh področjih in ravneh družbene organiziranosti. Predsednik sveta ZSJ je tudi poudaril, da pri nas delamo v vse boljših in modernejših razmerah, ki pa zmeraj ne prinašajo tudi racionalnejšega dela, večje storilnosti in večjega dohodka. Poleg tega se je naše gospodarstvo, še zlasti ndustrija, tako razvilo, da je domači trg postal pretesen, prodor na svetovno tržišče pa otežkočajo prav nizka storilnost in visoke cene. Brez izvoza na
svetovni trg pa ne bo niti večje proizvodnje, ne zaposlovanja pa tudi ne večjih dohodkov in osebnih dohodkov.
morajo biti tudi dsnova za podeljevanje družbenih priznanj.
SLOBODAN DUČIČ
Od polovice februarja prihodnjega leta bodo imeli sindikati možnost, da se mnogo bolje organizirajo pri uresničevanju zakona o združenem delu. Te možnosti bodo zagotavljali trije novi dokumenti, ki jih zdaj pripravljajo v svetu ZSJ. Komisija predsedstva sveta ZSJ za politični sistem je doslej dve seji posvetila oblikovanju osnutka teh treh dokumentov. Javna razprava o njih bo trajala do 10. februarja, potem pa naj bi predsedstvo in svet ZSJ sprejela omenjene dokumente.
KULTURA DELA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA SR MAKEDONIJE
1'
Roboti za stroji
Kako vgraditi vlogo sindikata v statute organizacij združenega dela, s čimer bi natančneje določili dolžnosti samoupravnih in poslovnih organov do pobud in stališč organizacij sindikatov, je vsebina prvega dokumenta.
V drugem dokumentu bodo zajeti predlogi za dopolnitev pravil organizacij sindikatov. Namen dokumenta je čim popolneje določiti obveznosti in odgovornosti sindikata na podlagi pravic, ki jih tej družbenopolitični organizaciji daje zakon o združenem delu.
Tretji dokument pa je pravzaprav navodilo za ravnanje sindikalnih organizacij na vseh ravneh pri izvajanju zakona o združenem delu. Gre predvsem za sodelovanje sindikata v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
V javni razpravi bodo sindikalne organizacije razrešile morebitne dileme in obogatile predloge omenjenih treh dokumentov.
P. VESELINOVIČ
Dejstvo je, da smo kulturi dela v organizacijah združenega dela doslej posvečali premalo pozornosti. Angažiranost z drugimi problemi je tudi povzročila, da kulturo dela obravnavamo kot manj pomembno področje poslovanja, vendarle pa je očitno, da tak odnos dela v proizvodnih organizacijah vpliva tudi na vsebino sa-
stavila svojo delovno organizacij®1 namesto da bi z intenzivno kultuf,ll,
akcijo razvijala ustvarjalnost
OD SKOPSKEGA DOPISNIKA
moupravljanja in na uresničevanje samoupravno dogovorjenih nalog. Pa še to: neustrezen odnos do kulture dela se kaže tudi v rezultatih oblikovanja integralne osebnosti delavca. To pa je zelo pomemben dejavnik, ko govorimo o uspehih pri uresničevanju proizvodnih nalog.
Tako bi lahko po svoje opisali smisel razprave na posvetovanju o kulturi dela, ki ga je organiziralo predsedstvo sveta zveze sindikatov Makedonije. Lahko trdimo, da je bilo, sodeč po številu udeležencev posvetovanja iz združenega dela, številu referatov in koreferatov na to temo, posvetovanje za mnoge zelo zanimivo in tudi odmevno v javnosti. Resnica je, da v večini organizacij združenega dela v SR Makedoniji težijo k tako imenovani »potrošniški« kulturi; težišče je na akcijah, ki so usmerjene v to, da bi se delavci pobliže seznanili s posameznimi kulturnimi vrednotami, vendar pa so vsa prizadevanja bolj ali manj omejena na nekatere kulturne manifestacije. Le malo delavcev sodeluje v kulturno umetniških društvih, ki se pogosto kar vse leto pripravljajo, da bi na množičnih manifestacijah pred-
množično obliko, vsebino in odn®5 do kulturnih in umetniških v red n®1.
Na posvetovanju smo lahko sliš^ tudi presenetljive podatke: od anketiranih organizacij združene^ dela iz 14 občin v Makedoniji, kjeff zaposlenih 42.652 delavcev, je n'®' | drugim 295 nepismenih. Le e<r organizacija združenega dela pa ) poskrbela, da opismeni nepismencS' delavca. Kar 5.888 delavcev v org3 nizacijah, kjer je bila opravlj®®* anketa, ni končalo osnovne šole, 1®. | OZD je poskrbelo, da njihovih 6® j delavcev konča osemletko, medte13 ko je 2300 delavcev iz 30 temelj11® organizacij združenega dela uspe)® da prek svoje delovne organizadl' dobijo strokovno izobrazbo.
Vse to kaže. da so organiza®^ združenega dela mnogo bolj odp1' vrata strokovnemu izobraževanj kar je sicer pogoj za indusjrijf! razvoj. Gre torej za logiko, da lan povečamo produktivnost dela sata® pomočjo dražjih strojev in oprem®' ozke strokovnosti, vendar pa priteJ marsikje pozabljajo, da dobrin®«; ustvarjajo le elektronski stroji, ki f ima sicer SR Makedonija dowJ temveč tudi ljudje. Zato se moral« vprašati, kaj predstavlja 43,7 odsl®.
kov delavcev od vseh zaposlenih V
nimajo osnovnošolske izobrazb®' 11
Na posvetovanju so številni ud®ie [ ženci poudarili; da je ta čas bolj k° j kdajkoli potrebno odpraviti slabo*1 na tem področju in da pomeni k®1' i tura dela široko paleto praktičn' akcij, pri katerih se mora sindikat *j posebej zavzeti.
BRANKO STANČEVSK1
Predsednik sveta Zveze sindikatov Vojvodine Marko Djuri-čin je v sklepni besedi poudaril, da je namen razprave o sterilnosti med drugim tudi v tem, da odpravimo zastoje in da bi čim-prej uresničili dlje razvoja, ki so opredeljeni v srednjeročnem načrtu. To pomeni, da moramo povsod in na vseh ravneh določiti konkretne naloge. Podlaga za to so naloge, ki so bile določene na seji sveta ZSJ v oktobru lani in naloge iz akcijskega programa sveta Zveze sindikatov Vojvodine za povečanje storilnosti. Prizadevanja bodo spremljale strokovne službe pokrajinskega izvršnega sveta, gospodarske zbornice in sveta Zveze sindikatov Vojvodine. Rezultati pri doseganju večje storilnosti pa
AKTUALNO V ZVEZNEM ODBORU SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV: DELO NA TUJEM
Izvršni odbor zveznega odbora gradbenih delavcev Jugoslavije je na zadnji seji obravnaval dejavnost gradbenih delovnih organizacij, ki izvajajo dela v tujini.
Naši gradbind so bili lani zaposleni na gradbiščih v 59 državah; 15,6 odstotkov skupne realizacije so ustvarili z delom v tujini, od tega tri petine dohodka v državah v razvoju. Dela v tujini ne zaposlujejo samo prostih zmogljivosti gradbenih podjetij, ampak pomenijo trajno usmeritev. Prav zato je tudi položaj naših delavcev, ki so zaposleni v tujini, vse bolj pogosta tema v sindikatu gradbenih delavcev.
POTREBEN BO DOGOVOR
i	Vntr/air, Ho o,o,, racu marciVai cnrpmt^nilr* Olavna delovnim orpanizaciiam. Z3 katC
Izkušnje kažejo, da mnoge naše gradbene delovne organizacije nastopajo na tujem tržišču, ne da bi poprej preučile možnosti v tuji državi, ne poznajo zakonskih določil teh držav in mednarodnih predpisov. To pa je potem najpogostejši vzrok za slab finančni učinek. Pri sklepanju pogodb s tujim partnerjem je bilo veliko primerov nelojalne konkurence naših gradbenih organizacij, kar vse govori o nujnosti, da je treba več pozornosti posvetiti vedenju zunaj naše države.
Res pa je, so ugotovili na seji izvršnega odbora, da se je v zadnjem
času marsikaj spremenilo. Glavna naloga sindikatov je, da v matičnih gradbenih delovnih organizacijah, ki opravljajo dela v tujini, začno odkrite pogovore o organiziranju in delovanju njihovih obratov na tujem, o življenjskih in delovnih razmerah teh delavcev, njihovem nagrajevanju ter političnem in kulturnem življenju. Naloga zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev je, da se skupaj z Gospodarsko zbornico Jugoslavije angažira pri sprejetju novega družbenega dogovora o skupnem nastopu naših gradbincev na tujem in da bo ustanovljen center, ki bi raziskoval to tržišče in svetoval
delovnim organizacijam, za dela naj se na natečajih zavzemaj®'
Na zalogi imam0 značke Zveze sind' j katov Jugoslavij6 po ceni 15 dinarjev Naročila sprejem^ J CZP Delavska enčd 1 nost, Ljubljana, Da! matinova 4-11.	_ jj


Skrbi ne ostanejo v predalu
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Časi, ko so ljudje lahko pozabili na delo, ko so zapustili stroje ali nekaj minut pred drugo uro zaprli predal svoje pisalne mize, so v glavnem minili. Tempo življenja in dela danes marsikdaj zahteva, da premišljujemo o delovnih nalogah tudi doma, da v prostem času premišljujemo o problemih, ki jih bomo morali v tovarni ali na kateremkoli delovnem mestu odpraviti že jutri ali pojutrišnjem; v prostem času pa premišljujemo tudi o odnosih s svojimi sodelavci. Vsemu temu se ne moremo izogniti, čeprav smo že sami pri sebi dostikrat zatrdno sklenili, da bomo pozabili na vse, kar zadeva delo, takoj ko bomo odkorakali mimo vratarja.
uspehov, ki smo jih dosegli, ali pa smo zaradi različnih vzrokov zagrenjeni. S sodelavci, vsaj takoj ne, se o tem ne moremo pogovarjati. Bojimo se, da ne bi naše veselje izzvenelo kot bahanje, ali pa smo v skrbeh, da ne bi kdo naših težav proglasil za našo nesposobnost. In kje laže stresemo vse, kar smo doživeli, kot doma, med svojimi najbližjimi?
Nekaterim to uspe bolj, drugim manj, povsem pa nikomur. In tako doma podoživljamo mnoge razgd-vore v delovnem okolju, se veselimo
Vendar pa marsikdaj tudi doma ne najdemo takšnega razumevanja, kot bi ga želeli. Vzrokov je več, bodisi da nas mož ali žena ne razumeta ali pa se o vsem tem preprosto nočeta pogovarjati, češ, tudi jaz imam takšne in podobne probleme in mi tudi na misel ne pride, da bi jih pogreval še doma! Tu imam druge skrbi, ki so prav tako pomembne!
Da, pomembne so prav tako.
vendar — hočemo aline — seše kako prepletajo z našimi skrbmi v službi. Če.smo pri delu zadovoljni, potem pridemo zadovoljni tudi domov in mnogo laže marsikaj uredimo in naredimo kot pa takrat, ko nas tarejo močne skrbi, ko smo tako rekoč čustveno paralizirani. Takrat smo razdražljivi in možnosti za nastanek najrazličnejših konfliktov je mnogo več kot v normalnih okoliščinah. Skratka, odnosi pri delu še kako vplivajo tudi na odnose v družini. In seveda obratno.
Idealno bi kajpak bilo, ko bi ljudje pri delu med seboj vse uredili takoj, da bi lahko šli mirni domov. Ker pa vemo, da tako ni skoraj nikjer, je še kako pomembno, da na primer zakonski partner pokaže potrebno merico razumevanja. Kajti včasih zadošča za pomiritev in povrnitev zaupanja nekaj bodrilnih besed. Najslabše pa je, da težave kuhamo v sebi in da o njih ne spregovorimo niti doma niti s tovariši pri delu.
------$
NORMIRANJE DELA
VPRAŠANJE:
V DELAVSKI ENOTNOSTI št. 26, z dne 3.7.1976. leta ste že pojasnili, da se delovne norme sprejemajo vnaprej. Tako kot druga merila za ugotovitev osebnega dohodka in na enak način, kot velja za sprejem samoupravnih sporazumov. Zato nas zanima, ali to velja tudi za našo organizacijo, koliko časa se lahko normira neko delo in ali se delavcu obračunava osebni dohodek po normi, za katero sploh ne ve niti ni dobil odločbe niti kakršnegakoli obvestila ali možnosti vpogleda v normo, ki jo pozna le normirec. Zanima nas tudi, ali ima delavec lahko zagovornika pri obravnavanju njegove pritožbe na delavskem svetu.
P. V. in G. A., Celje
ODGOVOR:
Res smo že pisali o tem, da je delovna norma merilo za ugotovitev delovnega učinka delavca. Zato jo je treba predvideti vnaprej, sprejema pa se po postopku, ki velja za sprejem samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Gotovo velja tak način sprejemanja delovne norme, v katerem imajo delavci v času javne obravnave osnutka samoupravnega sporazuma vse možnosti in tudi dolžnost sodelovati in dajati pripombe, tudi
za vašo organizacijo. Trajanje normiranja je odvisno od števila delovnih mest v organizaciji in od narave dela. Priprava osnutka je naloga posebne komisije, v njej pa mora sodelovati tudi normirec kot strokovna oseba, ki komisiji pomaga in svetuje. Ne more pa normirec sam postavljati norm. Osebni dohodek delavca se torej lahko obračunava na podlagi veljavno in samoupravno sprejetih norm ter po odločbi, na podlagi sklepa, ki ga sprejme pristojni organ v
skladu s samoupravnim spora-zumom. Proti takemu sklepu Je možna zahteva za varstvo pr®i vic (pritožba), in to po navad1 na delavski svet organizacij®' Ko ta organ razpravlja o prli tožbi, mora biti navzoč tud> delavec, ki se je pritožil, ali p8 mora biti povabljen na se) organa, ki o pritožbi rešuj®-Glede na to, da delavca lahk pri uveljavljanju njegovih pra' vic zastopa pooblaščenec, torej lahko zastopa delavca tudi primeru, ki n<ivtij<ite, v praksi nastopa pogosteje k ^ zagovornik, kadar je delave® postopku zaradi kršitve delov' nih dolžnosti.
)(	kupon
PRAVNIK SVETUJ^

dc
de
ta
je
ta
tu
dc
MADŽARSKI SINDIKAT ZA VEČJO DEMOKRACIJO NA DELOVNEM MESTU
TA TEDEN V ŽARIŠČU
Pomemben poskus
Vključevanje delavcev v proces odločanja in vpliv na odločanje v podjetjih na Madžarskem nista kot zamisel in praksa nekaj, kar bi bilo popolnoma novo v dosedanji socialistični graditvi v tej državi in v nalogah sindikatov. Z razvojem tovarniške demokracije, kot na Madžarskem imenujejo različne oblike vpliva in udeležbe delavcev v upravljanju, sta madžarska družba in še zlasti sindikat že doslej pripisovala ustrezen pomen. Celo več, v nekaterih obdobjih so na najbolj odgovornih mestih poudarjali, da je treba skupni razvoj socialistične demokracije kot tudi položaj delavskega razreda in delavcev v družbi ocenjevati s stopnjo razvoja demokracije na delovnem mestu, v tovarni, to je z možnostjo zaposlenih, da vplivajo na gospodarski in socialni razvoj podjetja.
K1 j

!
J
V,
I
Sovveto 1976
Bodimo
solidarni
V skladu s sklepi predsedstva RS ZSS in sledeč pozivu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije z dne 20. decembra 1976 pričenjamo z akcijo zbiranja materiala in finančne	solidarnostne
Pomoči osvobodilnim giba-®|em narodov Zimbabve, Aamibije in Južnoafriške republike, Palestine in Čila fer novo osvobojenih dežel Indokine in na Jugu Afrike, ki fi° trajala do meseca marca Prihodnjega leta.
Ne glede na to, da bodo vse osnovne sindikalne organizacije oziroma delovne organi-^ac'je dobile ustrezna podrobnejša navodila, nava-jarno listo artiklov, ki jih osvobodilna gibanja neprestano potrebujejo. V skladu z dogovorom v SRS bodo delovne oziroma sindikalne organizacije dobile tudi točne napotke glede uskladiščenja ftateriala, ki ga bo centralno zbiral RK Slovenije in ga na ustrezen način transportiral.
Orientacijski seznam proizvodov, ki jih potrebujejo osvobodilna gibanja in pred nedavnim osvobojene dežele.
1.	ZDRAVILA: antibiotiki, vitamini, antipiretiki, zdravila proti tropskim boleznim, druga zdravila.
2.	SANITETNI MATERIAL: obveze, gaza, sredstva za sterilizacijo.
3. MEDICINSKA OPREMA: instrumenti za kirurgijo, sterilizacijski in podobni aparati, drugi medicinski instrumenti.
4.	HRANA: konzervirana z dolgim rokom uporabe in primerna za afriške razmere (meso, mleko v prahu, ribe ipd.)
5.	TEKSTIL:	metrsko
blago, konfekcija, srajce, trikotaža, nogavice, odeje, obutev (tudi gumijasta), dežni plašči iz PVC.
6. INDUSTRIJSKI PROIZVODI: kolesa, pisalni stroji, šivalni stroji, hladilne naprave — hladilniki.
V začetku minulega leta so na Madžarskem poskusno uvedli v 50 podjetjih nove organe tovarniške demokracije, del članov teh organov na tajnem glasovanju izvolijo delavci, drugi del pa tvorijo poverjeniki iz tovarne. Po splošni oceni so s tem napravili korak naprej v organiziranju nenehno naraščajočega zanimanja delavcev, da vplivajo ali odločajo o zadevah v podjetju. Zato so na zadnjih kongresih partije in sindikatov, ki sta bila lani, nekoliko drugače obravnavali probleme udeležbe delavcev v upravljanju. Zlasti na sindikalnem kongresu so udeležbo delavcev v upravljanju obravnavali kot enoten ekonomskopolitični proces in ekonomsko nujnost in ne samo kot politično manifestacijo, ki naj zadovolji nekatere ideološke postavke. Prav zato so bile tudi razprave na kongresu tako naj višji h predstavnikov kot tudi delegatov iz baze konkretna analiza prvih izkušenj iz dela delegatskih skupin in skupščin sindikalnih poverjenikov. Razpravljavci so dali več predlogov za prihodnje delo, obenem pa načeli več perečih vprašanj, kako naprej.
Med številnimi težavami, ki jih je razkrila dosedanja praksa pri delu teh novih organov tovarniške demokracije, je nedvomno tudi odnos direktorjev oziroma uprave podjetja kot organa države. Zakaj gre?
Ne glede na položaj direktorja, ki za svoje delo neposredno odgovarja pristojnemu ministrstvu, pa vpliv delovnega kolektiva prek partijske in sindikalne organizacije na njegovo delo in sklepe o splošni politiki gospodarskega in socialnega razvoja podjetja doslej ni bil nepomemben. V novih razmerah, predvsem v eksperimentalnih podjetjih, ko morajo skupščine delegatov oziroma sindikalnih poverjenikov dati mnenja tudi o proizvodnem razvoju podjetja, pa so pooblastila in pravice direktorja vse bolj v nasprotju s pristojnostmi organa tovarniške demokracije in s pravico, da odloča o vseh dejavnostih podjetja. Na kongresu sindikatov in v sedanjih prizadevanjih sindikatov so kot glavne probleme v teh odnosih najpogosteje poudarjali vprašanje dostopnosti popolnih informacij o
delu in skupnih rezultatih poslovanja podjetja, o možnostih delegatskih skupščin in skupščin poverjenikov, da sodelujejo pri oblikovanju sklepov.
Sodeč po pokongresni dejavnosti sindikatov, odločenosti, da bodo vztrajali pri izvajanju sklepov kongresa o nadaljnjem razvoju tovarniške demokracije, pa sadovi ne bodo izostali. Razumljivo pa je, da ves proces razvoja proizvodne demokracije na Madžarskem izvira iz dolgoletne tradicije boja delavskega razreda in sindikatov v tej državi, da bi odločilno vplivali na svoj materialni in družbeni položaj.
RADE RADOVANOVIČ
— Na uradnem obisku v Jugoslaviji je bil podpredsednik sveta revolucionarnega poveljstva Iraka in namestnik generalnega sekretarja stranke BAAS Sadam Husein. Imel je izčrpne pogovore s svojim gostiteljem predsednikom ZIS Džemalom Bijedičem, o partijskih odnosih se je pogovarjal s sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stanetom Dolancem, sprejel pa ga je tudi predsednik Tito in z njim razpravljal zlasti o položaju na Bližnjem vzhodu. Ob koncu Huseinovega obiska so podpisali tudi jugoslovansko-iraški sporazum o dobavah nafte in posojilih v prihodnjem letu.
— V Hanoju se je začel četrti kongres vietnamske partije dela. Prvi sekretar partije Le Duan je v izčrpnem referatu obrazložil program razvoja SR Vietnam. Partija bo uresničevala cilje Ijud-sko-demokratične revolucije, izvajala socialistično preobrazbo na jugu in nadaljevala socialistično revolucijo na severu. Pri tem se bo opirala na diktaturo proletariata, ki jo bodo okrepili na vseh področjih.
— Ministrski svet EGS je sprejel poročilo predsednika sveta Van Der Stoela o obisku in pogovorih v Beogradu. Svoji izvršni komisiji je priporočil, naj se čimprej poveže s pristojnimi jugoslovanskimi organi, da bi bil ze v začetku prihodnjega leta sestanek mešane komisije Jugoslavije in EGS, ko naj bi se pogovorili o konkretizaciji predlogov in zamisli o medsebojnem sodelovanju v skladu z izjavo, ki so jo podpisali ob koncu pogovorov v Beogradu.
— Medtem ko se Jimmy Carter pripravlja na prevzem dolžnosti predsednika ZDA in že imenuje člane nove vlade, je demokratski vodja ameriškega senata Mike Mansfield zahteval, naj ZDA umaknejo jedrsko orožje iz Južne Koreje in navežejo diplomatske stike s Kitajsko, Vietnamom in Kampučijo.
— Švicarska vlada je sklenila, da bo obravnavala zahtevo Nizozemske o izročitvi Pietra Mente-ha, ki je obtožen sodelovanja pri številnih zločinih med drugo svetovno vojno. Mentena, ki je zdaj bogat trgovec z umetninami, so aretirali pred dobrim tednom v Švici na podlagi opozorila Interpola, da je sodeloval v četah SS pri pokolu Židov na Poljskem.
V. BARABAŠ
kdo je kdo
SADAM HUSEIN
»Mi v Iraku, naše ljudstvo, stranka in vlada, smo za pravične in miroljubne rešitve, za rešitve, ki stvarno obravnavajo bistvo palestinskega vprašanja, katerega ureditve si ni mogoče misliti, ne da bi arabskemu palestinskemu ljudstvu vrnili vseh njegovih neodtujljivih pravic do svoje zemlje in domovine.« Tako pravi ugledni iraški voditelj Sadam Husein, ko razčlenjuje razmere na Bližnjem vzhodu in možnosti za rešitev krize na tem območju. Z zaskrbljenostjo dodaja: »Vsaka druga rešitev, ki bi zapostavljala ta cilj, je po našem mnenju kompromisna pogodba, v kateri tiči nevarnost.«
Tudi to razmišljanje Sadama Huseina, ki je neposredno povezano z usodo njegove domovine, priča o njegovih političnih vrlinah in premišljenem razsojanju o mednarodnih dogodkih s stališča neuvrščenosti, katere zagovornik je tako v Iraku, ki uspešno deluje v krogih neuvrščenih držav, kakor tudi v mednarodnih odnosih. Sicer pa besede Sadama Huseina veliko veljajo, saj je drugi človek Iraka, takoj za predsednikom El Bakrom.
Podpredsednik sveta revolucionarnega poveljstva in namestnik generalnega sekretarja stranke BAAS je Husein od leta 1969, s politično dejavnostjo pa se je začel ukvarjati že veliko prej, leta 1956, vendar je nato nekaj let prebil na tujem in se po državnem udaru leta 1963 vrnil v domovino. Začel se je uveljavljati v domačem družbenopolitičnem življenju, odkar pa ima drugi najpomembnejši položaj v Iraku,
se veliko ukvarja tudi z odnosi in sodelovanjem Iraka z drugimi državami. Pravzaprav je vodilna iraška osebnost na tujem, saj predsednik El Bakr ne zapušča domovine.
Sadam Husein posveča veliko pozornost neuvrščeni politiki in njenim akcijam, pri snovanjih iraške neuvrščene zunanje politike pa poudarja, da je krepitev borbene zveze osvobodilnih gibanj in naprednih sil v svetu najboljši odgovor na grobe napade imperialističnih sil.
V. B.
StRokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
Zanesljivost delovanja delovnih priprav in naprav
sprašujete "^/odgovarjamo
d ^anesljivost je verjetnost, da počena delovna priprava ali sJrava ali tudi organiziran si-d v predvideni obratovalni 1 in v predvidenih delovnih ^merah zanesljivo deluje. To 2 na kratko povedana definicija Rešljivosti. Pojem ali bolje
^jnost zanesljivosti delovanja 'va v zadnjih 20 letih vedno
Ri' pomen na področju delov-
Triprav in naprav.
!
ve reRtavljajmo si le polete v , 0‘Jstvo; naprave so izredno 0 a8e> prav tako so pričakovanja • °pravljanju nalog s poleti l)j^na> gotovo pa je, da mora tudi zanesljivost delovanja Polna, sicer so tveganja tolikš-v j <?a bosta tehnični in razisko-ik,11' naPredek za daljšo dobo
^vljena.
°oa nič manj pomembne niso
potrebe o zanesljivosti delovanja tudi na področju načrtovanja, projektiranja, konstruiranja in izdelave delovnih priprav in naprav, ki služijo industriji, prometu, kmetijstvu itd. za ustrezna obdobja.
Če hočemo dosegati prav tisto, kar zahteva od nas srednjeročni načrt gospodarstva, to pa je stabilizacijo) stroškov, znižanje proizvodnih in poslovnih stroškov, višja raven produktivnosti — tedaj je za vse to izhodišče v teoriji in praksi zagotovitve zanesljivosti delovanja polno zaposlenih delovnih priprav in
naprav.
Občutno znižanje stroškov izdelave, izboljšanje kvalitete dela, minimalne stroške nameščanja, poizkusnega obratovanja, vzdrževanja pa lahko dosežemo
pri načrtovanju osnutkov, v načrtih in projektih konstrukcij le tedaj, če intenzivno poglabljamo študij vseh številnih drobnih okoliščin, iz katerih ustvarjamo odločilne informacije za stabilnost zanesljivosti delovanja delovnih priprav in naprav.
Še posebno pozornost pa moramo posvečati zanesljivosti delovanja tistih delovnih priprav in naprav, ki jih izdelujemo pri nas in jih prodajamo kot dele industrijske opreme v tujino. Kvaliteta in zanesljivost njihovega delovanja (ki naj bo izražena v dokumentacijskih dokazilih) teh naprav sta najboljše sredstvo za osvajanje tujih tržišč.
Toda zavedati se moramo še neke druge okoliščine; čim bolj bomo izgrajevali vse prepotrebne informacije za zaneslji-
vost delovanja tako delovnih priprav in naprav, ki jih izdelujemo, kakor tudi tistih, ki jih uporabljamo, tem intenzivneje se bodo izboljševali drugi organizacijski in poslovni elementi, kot denimo polna zaposlitev delovnih priprav in ljudi, raven produktivnosti, v rentabilnost naložb v tehnična sredstva proizvodnje, vrednostni pomen odkritih in utrjevanih informacij ter zlasti možnost uveljavljanja v izvozu na težko dostopna tržišča.
In še nekaj: prav študij organizacije, tehnike preizkuševalnih metod materiala in konstrukcijskih rešitev nam omogočajo, da že srednji in višji tehnični in organizacijski kadri ter kadri strokovnih služb lahko nudijo izredne pozitivne učinke pri uveljavljanju zanesljivosti.
Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje:
— Ati se sme z regresom za prehrano med delom v višini do 250 regresirati delavcem tudi organizirane hladne obroke med delovnim časom glede na prvi odstavek 21. točke sindikalne liste, ki pravi: »Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugih organizacijah oziroma v delovni skupnosti zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano.«
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
V sindikalni listi je res zapisano, da se moramo zavzemati za organizirano toplo prehrano. Zavedamo pa se, da tega v enem letu, to je v letu 1976, ko velja to določilo, ni možno zagotoviti glede na razpoložljive kapacitete in možnosti izgradnje »lastne menze«, kar velja zlasti za tiste organizacije, kjer doslej niso ničesar naredile. Zato je možno, če ni organizirana prehrana v lastni organizaciji ali če v bližini obrata ni možno organizirati prehrane pogodbeno tako, da bi delavci dnevno dobili tople obroke, zagotoviti prehrano tudi v obliki hladnega obroka. Hladni obrok pa mora biti seveda organiziran dnevno med delovnim časom, to je po navadi v času rednega polurnega odmora.
Upoštevaje določilo v sindikalni listi je torej možno organizirati hladne obroke med delom, opozarjamo pa, da mora biti naš cilj, čimprej zagotoviti delavcem toplo prehrano med delom.
Nič več »Počakaj, da mine nevihta, pa spet
po starem«!
Na nedavnem sestanku v CK ZKJ, ki je bil posvečen aktualnim problemom v našem telesnokultumem življenju, je bilo veliko misli izrečenih tudi o kadrovski politiki v našem športu. Ob tej priložnosti so člani CK ZKJ poudarili, da zasluži kadrovska politika tudi v športu vso pozornost, čeprav so se z uvajanjem delegatskega sistema in s konstituiranjem športnih organizacij zmanjšale možnosti najrazličnejših manipulacij na tem področju. Ne glede na to pa čaka tako športne kot tudi družbenopolitične organizacije še veliko dela, če bomo hoteli kadrovsko politiko v športu bolj približati interesom naše socialistične in samoupravne družbe.
Vsekakor bo potrebno vrste športnih delavcev pomladiti, ne pa da nekatere izmed njih sprejemamo v članstvo zveze komunistov na »jesen« njihovega življenja. Očitno je tudi, da se zveza sociahstične mladine ni dovolj angažirala na tem področju. Mnogi mladi ljudje raje iščejo svojo uveljavitev v drugih družbenih dejavnostih kot pa v športu, kjer naj bi bilo mladih največ.
In ko govorimo o pomlajevanju kadrov v klubih in drugih športnih organizacijah, mislimo tudi na najbolj dinamično udeležbo aktivnih športnikov v njihovem delu. Seveda pa bi morali v tem primeru preiti na hitrejši in enostavnejši način dela. Maratonske seje in boj za to, kdo bo pametnejši, bi morali izločiti iz prakse dela športnih organizacij. Ob tem velja opozoriti tudi na drobnolast-niško in malomeščansko psihologijo, ki sta značilni še za prenekatero športno okolje. To so vsekakor posledice nekritičnega gledanja na šport in naše življenje oziroma poskus prenašanja odnosov, ki vladajo v kapitalističnem svetu v naše razmere. Vse to seveda ne more biti združljivo z našo socialistično in samoupravno prakso.
In zato moramo streti odpor, ki se tu in tam pojavlja
pri premagovanju oziroma odstranjevanju omenjenih problemov, kar je naloga članov zveze komunistov v športnih organizacijah, mladinskih organizacij in socialistične zveze, so poudarili na omenjenem sestanku v CK ZKJ. Zavedati se namreč moramo, da je povzročila športna birokracija številne probleme, s katerimi se danes borimo v našem športu, prav zato, da bi opravičila svoj obstoj!
Ob tem je zanimivo, da porabijo nekateri funkcionarji v klubih in drugih športnih organizacijah letno velike vsote denarja za nepotrebna potovanja po državi in tudi v tujini. Pri tem pa ne gre le za velike klube, saj smo priča športni birokraciji tudi v manjših kolektivih. Zato moramo uresničiti družbeni dogovor o kadrovski politiki v vseh strukturah jugoslovanskega športa in - telesnokul-tumega življenja. Zato ne more biti funkcije ne amaterske ne profesionalne, pri kateri ne bi upoštevali družbenega dogovora o kadrovski politiki, je bilo rečeno na sestanku v CK ZKS.
Žal je namreč med nami še vedno mnogo športnih delavcev, ki se vedejo po načelu »bodi pameten, da te ne ujamejo« ali »počakaj, da mine nevihta, pa spet po starem!« Preveč jih je, zato tudi toliko besed o problemih, s katerimi se srečujemo v naši kadrovski politiki in s katerimi se moramo čimprej kar najbolj resno spoprijeti.
In ko bomo poskrbeli, da v naših klubih in telesnokultur-nih organizacijah ne bo več stare miselnosti in vonja po nečem, kar nam je v celoti tuje, ko bomo poskrbeli za učinkovitejšo sinhronizacijo dela vseh družbenopolitičnih organizacij, za strokovnejše delo in za doslednejše upoštevanje ugotovitev znanosti, lahko pričakujemo, da bo naše delo na športnem področju bolj plodno. Možnosti za vse to so v interesu naše samoupravne socialistične družbe, pa tudi dokaj realne so.
A. UL.
NA ROB LETOŠNJIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V RADOVLJIŠKI OBČINI
USPEHI OBVEZUJEJO
Na občinskih sindikalnih prvenstvih v desetih panogah je letos nastopilo rekordnih 1918 tekrf1 valcev iz 96 osnovnih sindikalnih organizacij — Skrb za množično športno rekreacijo v delovni kolektivih in strokovno usposabljanje bodočih organizatorjev rekreacije
Minuli teden so člani komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici pregledali zaključno poročilo o letošnjih delavskih športnih igrah in z zadovoljstvom ugotovili, da so presegle vsa pričakovanja. Letos so bila namreč na programu občinskih delavskih iger sindikalna prvenstva v desetih panogah, predvsem pa je razveseljivo dejstvo, da je na njih nastopilo 1918 tekmovalcev iz 96 osnovnih sindikalnih organizacij, torej doslej največ, odkar v radovljiški občini prirejajo delavske športne igre.
»Tako smo že v marcu organizirali na Kobli občinsko sindi-
kalno tekmovanje v veleslalomu,« pripoveduje predsednik komisije za šport in rekreacijo pri vodstvu radovljiških sindikatov Cene Praprotnik. »Z udeležbo smo bili več kot zadovoljni, saj se je prvenstva udeležilo 452 smučarjev in smučark iz 71 osnovnih organizacij sindikata. Mesec dni kasneje je na šahovskem prvenstvu nastopilo 48 igralcev iz 27 OOS,v juniju pa je na turnirju v malem nogometu sodelovalo 160 delavcev iz 32 sindikalnih organizacij. Pred dopusti smo organizirali še tekmovanje z zračno puško. Tudi tu smo bili z udeležbo zadovoljni. Za naslove občinskih sindikalnih
prvakov se je namreč pomerilo 138 strelcev iz 28 osnovnih organizacij sindikata. Ob koncu avgusta so prišli »na svoj račun« plavalci. In spet smo zabeležili rekordno udeležbo. Ekipnih in posamičnih tekmovanj v radovljiškem kopališču se je udeležilo 123 tekmovalcev in tekmovalk iz 42 sindikalnih organizacij.«
Slednjič so v prvih septembrskih dneh prizadevni sindikalni organizatorji organizirali »delavski avto — rally«, doslej edino tovrstno sindikalno tekmovanje na Gorenjskem. Nastopilo je kar 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 osnovnih organizacij sindikata. Med ženskimi dvojicami sta prvi naslov občinskih prvakov osvojili Ana in Polona Cvenkelj, med moškimi pa Jurij in Zvone Rampre. Med ekipami je zasedlo prvo mesto zastopstvo OOS Vezenine Bled pred člani OOS Špecerija in OOS Iskra Otoče.
Sodeč po udeležbi (53 nastopajočih iz 25 OOS in 48 sodelujočih iz 15 OOS), so bila letos najmanj množična občinska tekmovanja v namiznem tenisu in balinanju.
»Spet so se odrezali odbojkarji in kegljači«, nadaljuje Cene Praprotnik. »Na odbojkarskem turnirju za najboljše uvrstitve med sindikalnimi organizacijami v občini so prepričljivo zmagali Kroparji pred blejskimi gozdarji
in moštvom Iskre iz Otoč. V ženski konkurenci so najvišji naslov osvojile odbojkarice OOS Psihiatrična bolnišnica Begunje, drugo mesto ekipa Vezenine Bled, tretje pa GG Bled. Naposled so se ob koncu letošnjih delavskih športnih iger pomerili ob koncu novembra še kegljači. Na tekmovanju je sodelovalo kar 688 tekmovalcev in tekmovalk iz 73 osnovnih organizacij sindikata. Največ prvih mest so osvojili kegljači Iskre Otoče, za njimi pa delavci Elana in Verige iz Lesc.«
Poglejmo še skupno uvrstitev osnovnih sindikalnih organizacij na letošnjih delavskih športnih igrah radovljiških sindikatov:
1. OOS Iskra Otoče 818 točk, 283 udeležencev, 2. KOOS Elan Begunje 518, 135 tekmovalcev, 3. KOOS Veriga Lesce 517, 167 udeležencev, 4. KOOS Vezenine Bled 463, 169 udeležencev in 5. KOOS Sukno Zapuže 369 točk in 123 tekmovalcev.
;vi:
Cene Praprotnik pr5 . »Predvsem želimo množic0 športno rekreacijo pribliz2 slehernemu našemu delavcu 1 občanu. Med njimi namreč nik° ne delamo razlik, saj tekmovanj organiziramo za vse in ne san1 za člane sindikata. Tako bo P!t hodnje leto na programu 1 občinskih sindikalnih prvensUA
Začeli bomo ob koncu februaf)3 s tekmovanjem v veleslalom0’ končali pa z ekipnim in posaiuj nim prvenstvom v kegljanj '• Pričakujemo, da se bo tekm0 vanj udeležilo še več delavec'
kot letos, saj nas doseženi rez'
ul-
tati pri popularizaciji množic0 športne rekreacije ne smej1 uspavati. Večjo pozornost nai°e ravamo posvetiti šolanju kadr° potrebe množične špod0^
rekreacije v temeljnih in drug11
DELOVNI NAČRT ZA PRIHODNJE LETO
Delovni načrt komisije za šport in rekreacijo pri vodstvu radovljiških sindikatov za prihodnje leto temelji na raznovrstni vsebini, oblikah in metodah dela pri organizaciji vseh sindikalnih tekmovanj v občini.
organizacijah združenega de*a' Tako naj bi se štirim letošnji10 slušateljem tečaja za organlza torje športne rekreacije prj^ žilo drugo leto še šest tečajnik0^ Posebna skrb naše komisije P bo še naprej veljala pospeševa nju športno-rekreativnih ak0 jiosti v vseh organizacijah zdi ženega dela radovljiške obči06, nam namreč toliko z
Ne gre ..............—	^
tekmovalne dosežke, kakoj^
množičnost«, je ob koncu Cene Praprotnik.
Cenjene stranke obveščamo, da prodajalna ČZP Delavska enotnost na Tavčarjevi 5 v
Ijani, telefon 317-870, posluje od 7.30 do 14.30, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Žara
usmeritve prodajalne razprodajamo po ugodnih cenah kristal, k


mi


Vsa prva mesta za Ferralit! Na posnetku športniki Ferralita s pokali.
Drugi del tečaja za organizatorje rekreacije
Sektor republiškega sveta za telesno kultu ro in rekreacijo bo v sodelovanju s centrom za izobraževanje RS ZSS ter šolskim centrom za telesno vzgojo v Ljubljani organiziral drugi del tečaja (zimske aktivnosti) za organizatorje rekreacije, ki so že končali prvi del tečaja v Poreču-Tečaj za zimske aktivnosti bo od 24. do 26. decembra na Jezerskem-Zborno mesto za tečajnike bo v petek, 24. decembra, v hotelu Kazina na Jezerskem ob 17. uri. Zaključek tečaja s podelitvijo diplom pa bo v nedeljo v popoldanskih urah.
Na tečaj so vabljeni tečajniki iz Gorenjske, Dolenjske in iz Zasavja, ki so letos uspešno končali desetdnevni tečaj v Poreču. Program drugega dela tečaja obsega najrazličnejše dejavnosti na snegu, od smučanja, drsanja, sankanja do iger, in tekmovanj na snegu.
I
Sl
Sl
Sl
s;
s:
t<
n
- b
P
P
k
k
Si
ŽALEC:
Šport, glasba in pokali
V	dvorani Kmetijskega kombinata Žalec je bila pred dnevi zaključna zabavno-športna prireditev ob koncu letošnjih 13. delavskih športnih iger ter proglasitev najboljšega športnika občine, tekmovalne ekipe, ŠŠD in organizacije.
Ob vseh dosedanjih delavskih športnih igrah so največ uspeha dosegli letos športniki organizacije združenega dela Ferralit iz Žalca, ki so zmagali v vseh starostnih skupinah ter v množičnosti. Na igrah je sodelovalo več kot 2000 športnikov, ki so se pomerili v 13 športnih panogah. Pokale in priznanja sta jim podelila predsednik sindikalnega sveta Žalec Veno Satler ter predsednik komisije za šport in rekreacijo Štefan Božič.
V	nadaljevanju prireditve so proglasili za najboljšega športnika občine Žalec kegljača Ludvika Kačiča, ki je letos na državnem prvenstvu za posameznike osvojil odlično tretje^ mesto, za najboljšo tekmovalno' ekipo rokometaše Partizana Minerva, za najboljše šolsko društvo ŠŠD
Žalec, za najboljšo organizacijo pa je bil proglašen odbor planinskih društev.
V zabavno-kultumem delu so sodelovali moški pevski zbor Svobode iz Prebolda, ansambel Borisa Terglava ter Volodja Per iz mariborskega gledališča.
Tekst in foto: TONE TAVČAR
RADLJE:_________________
V zimsko sezono
Občinski sindikalni svet Radlje je v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami požel v tem letu precej uspehov na področju širjenja telesne kulture.
Zimsko sezono so pričeli v Radljah z občinskim prvenstvom v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo na strelišču »Kovinarja« na Muti in se ga je po predhodnih tekmovanjih udeležilo pet ekip. Presenečenje tekmovanja je bila ekipa žensk iz Osnovne šole Muta, ki je pristreljala največ krogov. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gradbenega podjetja Radlje, na tfetje pa strelci tovarne Gorenje Muta. Med
posamezniki je zbrala največ točk Metka Pavlič, druga je bila Gregl Tanja in tretja Boža Miklavc.
V tem času potekajo tekmovanja v odbojki med TOZD tovarne Gorenja, mladina tega podjetja pa je pripravila odprto prvenstvo v namiznem tenisu, ki se je pričelo minulo nedeljo.
Večino tekmovanj organizirajo v sodelovanju občinskega sindikalnega sveta, SIS za telesno kulturo in sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah.
kw
TRST:
Zborovanje
slovenskih
športnikov
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil občni zbor združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Poleg gostov in delegatov iz 19 osnovnih organizacij so se letnega obračuna zamejske športne dejavnosti udele-žilTTe številni drugi predstavniki. Med gosti velja še posebej omeniti konzula SFRJ v Trstu Vlada Plečaša,
Občinski prvaki Radovljice v kegljanju za letošnje leto: Kapus Marija, Jauk Josip in Zore Marjana. (Foto: J. Rozman)
predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika fizkultume zveze Koroške Danila Prušnika, predsednika beneškega slovenskega planinskega društva Jožka Kukavca in tajnika Slovenske prosvetne zveze Duška Kalca, ZTKO Slovenije pa je zastopal Zoran Naprudnik.
V poročilu je predsednik Vojko Kocman nanizal številne uspehe in probleme, ki tarejo združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Med drugim je poudaril, da je prineslo letošnje leto veliko novih pobud, ki pa jih bo težko uresničiti, saj so pogoji dela razmeroma težavni. V plodni razpravi je prišla do veljave
/U Um
predvsem želja, da bi postale naše zamejske športne organizacije organizacijsko in strokovno še močnejše, da bi tako okrepljene lahko napravile na telesnokultumem področju še več, kot so doslej.
LJUBLJANA:
Priznanje
mentorjem
Republiški center šolskih športnih društev je letos prvič podelil zlate značke in diplome mentorjem šolskih športnih društev. Republiška priznanja za uspešno delo na tem področju telesnokultumega dela, ki dobiva vse večjo veljavo, bodo odslej podeljevali vsako leto. Na slovesni podelitvi, ki jo je začel mag. Milan Fabjančič, predsednik RC SŠD, za razpoloženje pa poskrbel oktet Gallus, je prva, najvišja priznanja, prejelo štirinajst mentorjev šolskih športnih društev.
Marjan Klavora, eden od nagrajencev in profesor na gimnaziji v Tolminu, je ob tej pniložnosti dejal: »Priznanja, ki smo jih prejeli, predstavljajo veliko spodbudo za naše nadaljnje delo. Mislim, da je odločitev republiškega centra ŠŠD, o
vsakoletni podelitvi priznanj torjem, izrednega pomena. DeJ j. namreč je, da so bili doslej ob esR hih šolskih športnih društev P°^s njeni mentorji v ozadje, čeptav svojim požrtvovalnim delom ve ^ pripomogli k razvoju dejavnost ^ bili zaslužni za omenjene uspeh6''
TRBOVLJE:
Četrtin3 vaščanov v društvi1
imučarsko društvo Kum :) šteje več kot 120 članov, va°La včlanjen že vsak četrti vaščan-lavnem občnem zboru so PreLu i opravljeno delo v minulem ugotovili, da je bilo zelo uSP^s(t zadnji sezoni so priredili ^ ištvenih tekmovanj v si.okih, alpskih disciplinah, mimo t6®‘ je po eno meddruštveno tekrnova kokih, tekih in v slalomu, P°16 člani društva tekmovali v gozd asu in v maratonu.
V društvu posvečajo posebno ^ mirjem. Zanje so organizira cmovanj, v zimskih počitn'63 Ji poseben pionirski tečaj-
iz zgodovine delavskega gibanja
18. decembra 1976
stran
STALIŠČA
SLOVENSKIH
MEŠČANSKIH
ZASTOPNIKOV
Notranja nasprotja med na-r°dnoliberalno in krščanskoso-tialno strujo so bila silno ostra, vendar sta navzven, do italijan-ske države in oblasti, nastopali J °*3e strani enotno in se enako Ogrizeno bojevali za ohranitev Narodnih pravic manjšine. S tega tališča ju lahko označimo z enotnim pojmom: liberalno-kle-1 tkalno narodnjaštvo. Krščanski s°cialci so sicer želeli povezati , s'0vensko narodno gibanje z , '^alijahsko ljudsko stranko, da bi Podpirala slovenske narodne n lnterese, vendar sta obe struji , 0a|ali nepopustljivi do italijanskih strank zlasti potem, ko je i. fašizem prišel na vlado in se je a Pokazala vsa šibkost naprednih - Jo demokratičnih italijanskih sil.
*Jako se slovenska poslanca v J’ Omskem parlamentu nista pri-družila Aventinski opoziciji, ki ;a J« leta 1924 poskušala spodko-3j P31* fašistično vlado, le skrivaj so Se krščanski socialci z njo pove-K 2ovali, da bi pridobili njeno aaklonjenost, če bi po padcu I ašizma prišla na vlado.
r

i
epopustljivost do italijan-Ski/i naprednih strank so narod-Jaki utemeljevali z dejstvom, a se nobena ne zavzema za vPrašanja narodne manjšine, ki 50 specifična in nimajo nobene ^ze s splošnimi italijanskimi P°litičnimi vprašanji, in da mora ato slovensko-hrvaška narodna s tipnost nastopati ne kot ooka v odnosih z drugimi . ankami, temveč kot narodna Upnost v odnosih do italijan-kega naroda. S tega stališča so 0rei pokazali absolutno lojal-j^st do države in do vlade, naj 0 kakršnekoli barve.
^Stališče do italijanske države •takazali poslanci v rimskem Parlamentu leta 1921. v Imenu rebivalstva so sprejeli aneksijo 01 dejstvo, vendar s pridržkom, $er Je bila uveljavljena brez ^■asja prizadetega prebival-v a- Sprejeli so pripadnost slo-nsko-hrvaške narodne skupiti k italijanski državi, ne da bi °drekli povezanosti te skup-
nosti z jugoslovanskimi narodi. Izrazili so prepričanje, da bo ta skupnost nekoč pridružena Jugoslaviji s sporazumom med državama, dotlej pa bo opravljala vse obveznosti, ki jih nalagajo zakoni in državno sožitje, le skrb za spoštovanje njenih narodnih čustev bo zahtevala. Tudi ob nastopu fašistične vlade sta obe struji potrdili lojalnost, poudarjajoč, da se bodo Slovenci in Hrvati, kakor vedno tudi v novih okoliščinah držali zakonitosti. Od vlade so zahtevali, da omogoči obstanek in razvoj narodne skupnosti, tako da se bo dobro počutila v italijanski državi. Dokazovali so, da ohranitev materinščine in narodnih čustev ne pomeni iriden-tizma ali kakšne nevarnosti za italijansko državo in da je mogoče zadostiti narodnim zahtevam manjšine, ne da bi bila s tem ogrožena enotnost italijanske države. Ohranitev številčno šibke etnične skupine je bila po njihovih besedah stvar humanosti in civilizacije, ki more samo povzdigovati ugled in prestiž države. Globalno rešitev so predvidevali na osnovi recipročnega zaupanja in na osnovi ravnovesja med koncesijami italijanske večine in odpovedmi slovanske manjšine. Še po uveljavitvi izrednih fašističnih zakonov leta 1926 so se strogo držali te politične usmeritve.
Predstavniki meščanskih strank so se povezovali tudi z internacionalnimi ustanovami, saj so pričakovali njihovo pomoč v narodnem boju! Jugoslavija jim je sicer nudila materialno in moralno podporo, toda na diplomatskem področju ni zahtevala nobenih poroštev za sonarodnjake v Italiji. Bila je prešibka, po drugi strani pa tudi vladajoča srbska buržoazija ni imela posebnega interesa podpirati prizadevanja Slovencev in Hrvatov. Leta 1924 je Jugoslavija sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, naslednje leto znane Nettunske konvencije, s katerimi je Italija dobila pomembne gospodarske koncesije na Jadranu, ne da bi ji bilo treba to povrniti s kakršnimikoli koncesijami v korist narodne manjšine.
Še največ so si narodnjaki obetali od kongresa evropskih manjšin, ki mu je dvanajst let predsedoval predsednik društva Edinost Josip Vilfan, in od drugih mednarodnih institucij, kot je bila medparlamentarna unija in zveza društev za Ligo narodov. V tem okviru sta glavna predstavnika narodnjaškega tabora — Vilfan in Besednjak — delovala tudi po letu 1928, potem ko sta morala emigrirati. Narodnjaška politika lojalnosti, ki je bila v bistvu politika nevtralnosti med fašizmom in proti-fašizmom, se je očitno zdela najbolj primerno sredstvo za zaščito narodne manjšine; bila pa je gotovo tudi odraz nepoznavanja pravega značaja fašizma. V končni fazi je namreč ta politika docela obtičala na pesku, kot pravi E. Kardelj v delu o narodnostnem vprašanju, saj je do konca leta 1928 fašizem odpravil vse zunanje znake, ki so pričali o obstoju neke narodne manjšine: stranke, društva, tisk itd.
Legalno narodnoobrambno gibanje pa kljub vsemu ni bilo brez pozitivnih posledic. V osmih letih javnih nastopov v parlamentu, ki so bili po letu 1924 tudi stvar poguma, saj je socialistični poslanec Mateotti . tak nastop plačal z življenjem, je bila širša italijanska javnost opozorjena na vprašanje Slovencev in Hrvatov v Italiji, fašistična vlada pa prisiljena vprašanje pretresati in nanj javno odgovarjati. Posledica lojalnosti je res le v tem, da je bil za nekaj časa odložen razpust narodnih društev, tiska in ustanov, toda to podaljšano življenje gotovo ni bilo brez pomena za utrjevanje vrst, narodne zavesti in odporniškega duha. Društvo Edinost in njegov tisk sta se vsaj simbolično obdržala še dve leti po tem, ko so bile v Italiji likvidirane vse opozicijske stranke. Po drugi strani pa so prav izkušnje in razočaranja zavoljo neučinkovitosti legalnega boja spodbujale odpor ljudi, zlasti mladine, od česar je bil odvisen poznejši ilegalni protifašistični odpor.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
— Pravzaprav je naše podjetje zelo stabilno. Izgube in naraščanje cen naših proizvodov so tako stabilni, kot malokatera stvar!

ml
ZU - '--' •••
BREZ BESED
Karikaturi: M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
I
Rešitve pošljite do 23.12.1976 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din.
DE	DEL flATEHA- TIK.E	VNET TE noiEALB! MRENE	NORVEŠKI UN6VIST aasen	IEEE NOVA DRAHA	STARO GRGK0 ftesrO	kVtW0\0	KRAVICA	ftnonFC	SVINČNICA GRE2IL0	VELIKA ZAČETNIC/	3BRAEEC LA f»5l - JANTt DENARIJA	NAT VI STA «*A TORČflg
vtsr/i ORGANSKE RISUNE												
UDELEŽENEC. (LE-voLUonE												
VELIKO 'FlhISKO IEZERjO						SlSko-Rinsui STARI VEK OflETNOST (LATINSKO)			\			
Glavno Mesto ALBAMJE							PRIPRAVE 2-A MERJENJE	(OGORJE V IND13I	NEKDANJI RVSkl VLADAR			
HANGAU			NAPADALEC NA POLIT. OSEBO	mno -GlAVtfST					■JUNAKINJA „ APRILA’			
				OftlEMT. vodm m					ŽAR. KO LEBIČ			
AMEftlŠkT Fimski igralec					narednik v ameriški V03SU! natrit							
T0VAB.M v KAflNlKU						IT. nin9<A IGRALKA iezik. TATAROV						IVAN GROHAR.
SbNAVLlft Nl GLAGOL									PIANIST eeRT0NC£l3 NAIOVET) USODE			
NAT COLE					muslihan Skl BOG					SREBRO OkRATGANC AM. Moško IME		
ITALIIAN-SkO MESTO ZNAMO to VINU					OST. KART (0 DELITVI Gustav IPfiVR						RAZPRTEM, neenot- nost	OROŽARNA
DE	MOČNO RAZSUJE- LIU0	VODN'A RASTLINA					ŽENSKO IME					
		ZABAVLJICA,					sklepna BESEDA					
AHERISU.I FILMSkl I6RALEC inMzskk								DEL GLEDALIŠČ/ ANCONA				
CE TUN6				ESTONEC	StiEŠNosr H EC, kOfllKA					5 ^ |i 1?		
ZADt-OE PREDIVO					ZNANA L-] gostilna ZNAČILEN PREDSTAVNI							
NlkELl			SLOG EftNST STA0LER.					PESNlk ! ŽUPAN -Čič.				
IT. PEsNIk W K.0ME-DIOSRAF								LISA, j MAR0GA				
IZRASTEK Na Glavi				JADRAN!* OTOK.	1.		! Sestavil j R. .N		SISTEM BARVNE TV			
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
Mariborčanka, Andrej Marinc, Stein, atelje, Kočna, nen, AT, Ankara, šarža, TE , etik, tet, AO, Isere, IV, kmet, natečaj, Tanaka, OR, CA, žila, opna, alga, iglavec, Rim, Dali, asi, tnalo, Aca, EG, ihta, Ksenija, Sailer, obir, trkalo, Odesa, Ita, AG, part.
IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE KRIŽANKE:
1.	nagrada, 200 din: Stojka Uršič, Miren 221, 65291 Miren pri Gorici;
2.	nagrada, 150 din: Marjanca Ilc, Bršljin 49, 68000 Novo mesto;
3.	nagrada, 100 din: Tone Križaj, Golni-ška 44, 64000 Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
NA OBISKU V VOJAŠKI ENOTI, KI V SNEGU IN SKALAH MERI SVOJE MOČI IN PRIDOBIVA KONDICIJO
Zanje ni ovir
Za enoto Momčila Marjanca so sedaj dnevi intenzivnih vaj, še posebej namenjenih izpopolnjevanju pripravljenosti in bojne sposobnosti v snegu in v gorah.
Obiskali smo jih v taboru na Rudnem polju in preživeli z njimi en dan. Kako torej poteka njihov »delovnik«? Bolj ali manj so si vsi dnevi podobni. Ob petih zjutraj vstajanje, potem umivanje in zajtrk, sledi informiranje, politično izobraževanje in vzgoja. Preostali del delovnega dne izpolnjuje borbeni, taktični in teoretični in praktični pouk.
Ob našem obisku je drugi del pomenil pohod enote na Višev-nik. Z bojno opremo in seveda na smučeh. Vzpon na Viševnik še v poletnih mesecih, ko ni snega, ni sprehod. Osemsto metrov višinske razlike in zelo strm vzpon pa v visokem snegu pomeni skorajda nepremostljivo oviro. Plezanje po skalah in prek snežnih zametov, ki so v tem času visoki tudi poldrugi meter, pa vseeno za enoto, ki je na vsak način morala na vrh, ni bila neizvedljiva naloga. Gazili so sneg v koloni, kjer so se na čelu menjavali vsakih pet metrov. Počasi so napredovali, toda na vrh so prišli. Po krajšem oddihu in veličastnem razgledu po od sonca ožarjenih vrhovih Julijcev in Karavank ter seveda predavanju o možnostih taktičnih in borbenih akcij v posebnih razmerah, so si vojaki pripeli smuči in se začeli spuščati v dolino. Pri tem pa so izpolnjevali posamezne naloge, ki so jih teoretično sicer že poznali, tokrat pa so jih poskušali izvesti tudi praktično.
Pohod na Viševnik je enota Momčila Marjanca izkoristila predvsem za preizkus kondicije
posameznika in celotne enote. Preizkusili so se v plezanju in smučanju in izvedli nekaj taktičnih vaj v posebno težavnih razmerah, ki jim jih je ponujal visok sneg in skalne strmine.
Po-nekaj urah so se vrnili v dolino in težko bi rekli, da je bil kdo med njimi posebno utrujen, čeprav so bili poleg nekaterih znanih smučarjev in alpinistov med njimi Jože Gazvoda, Ivan Kotnik, Marjan Osterman, Vili Vogelnik, Rapajlo Gartner in Ivan Bedrač — taki, ki so šele pred nedavnim prvič videli sneg
in si prvič pripeli smuči. Oboji so se dobro držali. »No, fantje, ste kaj utrujeni?«
»Ne,« je bil enoglasen odgovor.
»Pa bi šli danes še enkrat na Viševnik?«
»Seveda!«
Zadnji odgovor pa le ni bil tako enoglasen.
Fantje na Rudnem polju nimajo veliko prostega časa. Njihov dnevni red je nabit, saj so prišli sem zato, da tudi praktično preizkusijo svoje sposobnosti in da si naberejo kondicijo kot
posamezniki in še posebej enota.	!
Kljub dolgemu in napornernu	.
delovniku pa še vedno najde]0	,
dovolj časa in volje za števil^ j svobodne aktivnosti. Tako iniaj0 športno sekcijo, likovno in pla' ( i ninsko sekcijo, številna predava' |	]
nja in filmske predstave.
Vojaki enote Momčila Maj'	!
janca bodo kmalu odšli z Ruf i negapolja v svojo vojašnico io J	!
zdaj smo prepričani, da boo° nalogo, s katero so prišli na	j
in v gore, dobro izpolnili.
A. A
Izpolnili so svojo nalogo. Še več so naredili. Čeprav so brigadirji sindikalne brigade gradbenih delavcev Jugoslavije delali v Posočju prostovoljno, so delali še udarniško. Minuli teden so končali enomesečno akcijo, ko je sto gradbincev, in to predvsem tesarjev in zidarjev, vgradilo v kletne prostore novih montažnih hiš 3.200 oken in 800 vrat. Poleg tega je posebna skupina popravljala manj poškodovane hiše, pomagali pa so tudi pri drugih delih.
Pobudo za organizacijo sindikalne brigade je dal republiški odbor
sindikata gradbenih delavcev Slovenije. S pomočjo zveznega odbora gradbenih delavcev in s sodelovanjem vseh republiških odborov ter odborov pokrajin so v zelo kratkem času organizirali brigado sto gradbincev iz skorajda vseh večjih gradbenih podjetij Jugoslavije.
Že prvi dan so poprijeli za delo z zavihanimi rokavi. Gradbene norme so kljub težkim razmeram, zlasti vremenskim in dejstvu, da so bili objekti oddaljeni tudi po 60 kilometrov narazen, ne samo izpolnili ampak tudi visoko presegli. Tudi za
50 odstotkov in več. Po prvih grobih izračunih so brigadirji ustvarili za več kot 1,2 milijona dinarjev dohodka, kar pomeni da je to prispevek prizadetemu Posočju.
Brigada je bila hkrati tudi srečanje mladih gradbincev Jugoslavije. Prav brigadirji so predlagali, naj bi bila to stalna oblika srečanj, saj so se tokrat dejansko, sestali gradbinci iz neposredne proizvodnje in ne, kot se je to dogajalo v prejšnjih letih, da so na srečanja prihajali delavci iz pisarn.
V sindikalno brigado so prišli praktično le najboljši delavci, saj je
Mile Vešovič iz Titograda in Blažo Antonovič iz	Ves material za vzidavo oken in vrat so brigadirji
Nikšiča sta ves čas delala skupaj.	pripeljali s seboj. Malto so pripravljali kar ročno.
bilo prijav toliko, da so podjetja izbrala le najboljše.
Med brigadirji v Posočju je delal tudi zidar Jovo Borovič iz Novega Sada. Z 42 leti je bil najstarejši v brigadi.
»Z navdušenjem sem se prijavil. Bil sem že v Skopju in Banja Luki. Ko sem videl v Breginju, kako ljudje trpijo zaradi mraza, sem še bolj poprijel. Čeprav sem najstarejši, se med mladimi zelo dobro počutim. Še bi ostal, če bi bilo potrebno.«
Avdo Bičo je prišel iz Sarajeva. Star je 28 let in je že 12 let kvalificiran zidar.
»Nikoli še nisem bil v brigadi. Prav tako pa tudi ne v Sloveniji. Zato sem se odločil, da grem v brigado. Nisem vedel, kaj je brigada in moram reči, da sem sedaj zadovoljen, čeprav je včasih težko brez družine. Tudi take discipline nisem navajen. Če bo še kdaj potrebno, bom šel. V Sloveniji se počutim kot doma. Domačini so nas zelo lepo sprejeli. Pa saj je to naš narod!«.
»Bil sem v večih brigadah,« je pripovedoval Sibin Jovanovič, tesar
iz Kruševca, »vendar je bila ta brigada malo drugačna. Sem smo prišli delat in smo zato delali, kolikor se je le dalo, tako da je za druge aktivnosti — razen ob deževnih dneh — ostalo malo časa.«
Tudi Mirko Balatovič iz Titograda je navdušeno sprejel poziv za brigado. »Vesel sem bil, da bom lahko sodeloval pri gradnji in obnovi hiš v Posočju in sedaj vem, da mi bo žal,' ko bomo morali domov. Čeprav smo iz vseh republik, smo že prvi dan postali prijatelji in tudi delamo kot bi bili skupaj že leta. Sicer pa lahko rečem, da smo mi tukaj reprezentanca gradbeništva Jugoslavije.«
Jože Verdonik od Gradlesa iz Maribora je keramičar. Tudi on je prvič v brigadi. »Vsak od nas je zgrabil, kolikor je pač mogel, saj se zavedamo, da je treba ljudem pomagati in to čim hitreje.«
Blagoje Petkovski-iz Skopja je še posebej ponosno povedal: »Izbrali so mene, ker sem letos že bil v mladinski brigadi v Posočju in zato, ker sem dobil udarniško značko. Ti boš pravi, so rekli.«
Mile Veselič je prišel v S}^, kalno brigado iz Bosansft» Broda.
T; it J*
lip' -
Zadnja okna je Rifat Habibovič vzidal v še nedograjeno stavbo na Šentviški gori.
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ,
BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek'tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5,
2-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-1 1b6?,T^ pri Ljubljanski banki, št. 50T620-7-121100. Posamezna :ane 3,00 din, letna naročnina je 150,00 din. Rokopisov n Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubi]