Pomurski	
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 22. FEBR. 1962 Leto XIV. — Štev. 7 Cena 20 din
»ZAMRZNJENA«
OBRATNA SREDSTVA
Naše gospodarske organizacije imajo nič koliko težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. V marsikaterem podjetju se vodilni ljudje radi potožijo: mnogo hitreje bi lahko napredovali, če bi imeli več sredstev za normalno poslovanje!
Nekateri podatki pa kažejo, da imamo tudi na tem področju še precej neizkoriščenih rezerv. V prvi vrsti kaže omeniti, da so v naših gospodarskih organizacijah že kar preveč liberalni, kadar je potrebno tožiti kakšno podjetje zaradi neizpolnjenih finančnih obveznosti. Na II. plenarni seji okrajnega sindikalnega sveta smo celo slišali, da se naša podjetja rajši pustijo tožiti, kot pa sama izkoriščati pravne možnosti za izpolnjevanje finančnih obveznosti po gospodarskih organizacijah, ki jim dolgujejo. Neko pomursko podjetje ima pri izvozniku okrog 60 milijonov dinarjev in jih iz bojazni pred zamero ne iztoži, čeprav ima samo velike težave z obratnimi sredstvi. Kaj pa pomeni 60 milijonov »zamrznjenih« sredstev pri 120 milijonih obratnih sredstev za to gospodarsko organizacijo, menda ni treba posebej naglaševati!
Naši gospodarstveniki so ugotovili, da imajo pomurska podjetja na ta način »zamrznjenih« okrog četrt vseh razpoložljivih obratnih sredstev ali v znesku 730 milijonov dinarjev, kar pa je že vsota, ob kateri se je vredno zamisliti, saj bi lahko s temi sredstvi v naših razmerah že marsikaj dosegli, če bi jih imeli pri roki za redno poslovanje. V teh primerih gre praktično za kreditiranje drugih podjetij — največkrat izven Pomurja, pri čemer imajo pomemben delež razna izvozna podjetja in kooperacijske skupnosti.
Upravičeno je torej vprašanje: kam peljejo taki liberalni odnosi, kadar gre za dolžnike naših gospodarskih organizacij? K normalnemu po-
slovanju podjetij in napredku našega gospodarstva gotovo ne. Zato bodo morali samoupravni organi v naših podjetjih to vprašanje zaostriti, saj s tako prakso ni moč nadaljevati v nedogled. Gre namreč tudi za širši kompleks družbenih koristi, ki jih ne moremo podcenjevati. Na drugi strani pa bo potrebno čimprej urediti tudi našo bančno službo im izpopolniti njeno regulativno vlogo, s čemer je pogojeno tudi pričakovanje, da bo takih anomalij v medsebojnem poslovanju podjetij v bodoče čimmanj ali pa bodo sploh odpadle.
NAČELA
IN POMISLEKI
Glede novega načina finansiranja in nagrajevanja v šolstvu so imeli v gornjeradgonski občini več posvetovanj s prizadetimi. Kakor je povedal organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Tone Zupančič, so sodelovali v razpravah tako upravitelj i kot člani kolektivov na šolah, v Stogovcih, Radencih, a tudi v Radgoni pa so k razpravam zelo prispevali tudi člani šolskih odborov.
Tudi v tej pomurski občini je bilo najtežavnejše delo izračunati potrebe šol. Po predlogu sveta za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru bodo letos potrebovali s tekočimi investicijami 140 milijonov dinarjev, ko se bodo oddelki razvili, pa bodo potrebovali za šolstvo v prihodnjih letih z investicijami vred 160 milijonov dinarjev letno. Proračun občine sicer še ni sprejet, vendar pomeni vsota 140 milijonov dinarjev v primerjavi s celotnimi proračunskimi sredstvi 46 odst. To pomeni, da se bodo sredstva za šolstvo povečala letos za 20 odst., glede sredstev pa bodo šole v precej enakopravnem položaju.
Pri tem velja poudariti, da kaže občinski ljudski odbor veliko razumevanje.
Kar zadeva pravilnike o nagrajevanju prosvetnih delavcev, bodo le-ti sprejeti marca, ob koncu tega meseca pa bo še eno posvetovanje v občinskem merilu. Načela glede nagrajevanja so v glavnem že znana. Tako naj bi bil čim-večji poudarek na gibljivem delu osebnega dohodka prosvetnih delavcev. Stalni del naj bi se oblikoval, kot vse kaže, po merilih, kot so izobrazba, ocena delovnega mesta, praksa in drugo (na nekaterih šolah tudi stalnost, združena s težkimi delovnimi in življenjskimi pogoji), na oblikovanje gibljivega dela naj bi vplivalo med drugim opravljanje razredniških poslov, kombinirani pouk, število učencev in drugo, na stimulativni del pa uspešnost dela, sodelovanje pri kolektivnem delu, ponazorila (tudi tehnična vzgoja, petje), povezava šola-življenje ,in starši-šola, kar je treba upoštevati zlasti pri oddaljenih vaseh itd. Razmerje med stalnim in gibljivim ter stimulativnim delom naj bi povprečno znašalo 70:30, pri mlajših celo 50:50.
Ne glede na to, da imajo nekateri pomisleke, češ da se na ta način preveč drobi učiteljevo delo in ocenjuje preveč skozi dinar (upoštevana je tudi priprava na pouk, referat za roditeljski sestanek itd.), pa vendarle po drugi strani učitelji čutijo, da eni več delajo kot drugi, kar pa doslešnje nagrajevanje ne upošteva. O vsem tem pa bodo še razpravljali tudi na seminarju, ki bo prihodnje dni za člane šolskih odborov in prosvetne delavce, člane Zveze komunistov iz vse občine.
II. PLENARNA SEJA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V MURSKI SOBOTI
Na seji, ki je bila pretekli petek, so obravnavali nekatere aktualne gospodarsko-politične probleme, razpravljali o družbenem načrtu okraja Murska Sobota in sprejeli proračun OSS za leto 1962. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic in volitve delavskih svetov.
Poleg članov predsedstva in plenuma OSS so bili na seji navzoči tudi nekateri ugledni gostje: podpredsednik republiškega sveta ZSJ Leopold Krese, član predsedstva republiškega sveta ZSJ Janez Plevnik, predsednik republiškega odbora Sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Franc Martinc, sekretar OK ZKS Ivan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi.
POSEBEN POUDAREK KMETIJSTVU
V letošnjem letu predvidevajo v občini Gornja Radgona porast družbenega brutoproizvoda za 17% in to na področju celotnega gospodarstva. To sta omenila v začetku razgovora o letošnjem družbenem planu občine predsednik občinskega odbora SZDL Milan Klemenčič in sekretar občinskega komiteja ZKS Edo Kranjčevič. Dodala sta, da so lani izpolnile gospodarske organizacije plan s 105%. Letos je predviden najvišji porast v »Elradu« in sicer za 74%. Tu so lani izpolnili finančni plan s 105% in to kljub temu, da je bila predvidena proizvodnja kablov, ki pa lani še ni stekla. Porast družbenega brutoproizvoda je predviden tudi v nekaterih drugih podjetjih, vendar je to še stvar obravnave v posameznih kolektivih.
Poseben poudarek naj bi veljal letos kmetijstvu, ki je lani doseglo le 89% finančnega plana predvsem zaradi motenj na tržišču in zato, ker do postavljenega roka niso bili dograjeni hlevi. Kmetijska zadruga je lani presegla finančni plan za ll%, kmečka delovna zadruga v Žepovcih pa predvideva letos zvišanje finančnega plana za 29%. Spričo razširitve zemljišč z nakupom in dodatnimi investicijami v živinoreji ter drugim, naj bi veljal v letošnjem družbenem planu občine poseben poudarek kmetijstvu. To velja tako za nadaljnjo gradnjo hlevov in plansko vzrejo mladih pujskov s pomočjo pogodbenega sodelovanja med kmetijskim gospodarstvom in proizvajalci — preko kmetijske zadruge ali direktno. Dalje ima Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona v načrtu obnovo sadovnjakov in vinogradov, začetek gradnje farme beko-nov, gradnjo skladišča, mešalnice močnih krmil, nakup 500 hektarjev zemljišč, stanovanjsko izgradnjo, itd.
O predvidenih postavkah letošnjega družbenega plana občine je že razpravljalo predsedstvo Občinskega odbora SZDL, te dni pa bo sledila obravnava v klubu odbornikov, nato pa nat zborih proizvajalcev oziroma volivcev in občanov.
Kaže, da je letos predviden nadaljnji razvoj »Elrad a« in sicer gre za investicije v orodjarno, ki je v nadaljnji proizvodnji podjetja ozko grlo. Podjetje ima namreč oddelek plastike, ustrezni novi stroj in veliko kapaciteto, orodjarna
pa je ob vsem tem ozko grlo. Z omenjenimi investicijami bi se podjetje osamosvojilo pri izdelavi raznih preciznejših orodij, ki so jih doslej izdelovali v Mariboru in Ljubljani.
Precejšnja pozornost bo veljala tudi letos Radencem: v načrtu je dograditev bazena, preureditev kavarne ter začetek gradnje sanatorija, itd. Na Kapeli bodo, kot vse kaže, letos pristopili k izgradnji vinskega hrama.
Kar zadeva podjetje »Avto-remont«, naj bi bila letos v načrtu razširitev proizvodnje. S tem v zvezi omenjajo kooperacijo s TAM pri izdelavi karoserij. Kakor znano, se je doslej to podjetje v glavnem ukvarjalo z remontom, kjer pa ni v prihodnje resnejših perspektiv. Organi delavske samouprave in vodstvo podjetja se bodo morali zavzeti za jas nejšo orientacijo in izdelavo ustreznih planov z ekonomskimi utemeljitvami, ker bodo v nasprotnem primeru namenili investicije drugam. Tudi kabine za nekatera vozila TAM so le začasna rešitev, dokončni izhod bo le lastna kovinska proizvodnja, kar pa bo brez potrebnega kadra nemogoče. To, da je bodočnost le v proizvodnji in ne v remontu, je kolektivu jasno že danes.
Kot že rečeno, bo veljal največji poudarek letošnjega družbenega plana gornjeradgonske občine kmetijstvu, saj bodo znašale letošnje in kasnejše investicije 1 milijardo dinarjev. To toliko bolj, ker so družbena posestva doslej zanemarjala družbeni standard. Zlasti v Apaški dolini je pereče vprašanje vzdrževa-
nja stanovanjskih zgradb, ki zanje nihče ne skrbi, ko pa bo zob časa dokončal svoje delo,
bodo potrebne še večje investicije kot doslej. Omenjajo tudi Združitev Kmetijskega gospo-
darstva Gornja Radgona s sorodnim posestvom na Kape-(Nadaljevanje na 6. strani)
Za vsakogar, ki potuje z avtobusom — kakor tudi za avtobusna podjetja — je avtobusna postaja v Murski Soboti problem št. 1
DECENTRALIZACIJA TUDI V SINDIKATIH
Letni občni zbori sindikalnih podružnic v ustanovah in splošnih javnih službah so v glavnem že opravljeni, v gospodarskih organizacijah pa
naj bi bili vsaj pred pričetkom priprav na bližnje volitve delavskih svetov.
Na II. plenarni seji OSS Murska Sobota je bilo pou-
darjeno, da je letos potrebno posvetiti posebno pozornost vsebini priprav na letne občne zbore sindikalnih podružnic. Na občnih zborih naj ne bi obravnavali manj bistvenih gospodarskih problemov, marveč se je potrebno osredotočiti predvsem k temu, kako so sindikalne podružnice z družbenega aspekta uveljavljale svoj vpliv pri reševanju najbolj aktualne problematike v posameznih podjetjih: notranji odnosi v kolektivu, poglabljanje ih decentralizacija delavskega upravljanja, sprejemanje pravilnikov in drugih instrumentov za deli-
tev dohodka in osebnih dohodkov, izobraževanje, življenjski standard itd. Pri kadrovski izbiri bodočih sindikalnih odbornikov je potrebno zaostriti vprašanje aktivnosti; neaktivne odbornike ka(Nadaljev.anje na 6. strani)
VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. februarja do 4. marca:
Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 22. februarja, okrog 1. marca in zlasti okrog 4. marca. Vmes suho oziroma lepo vreme.
Dr. V. M.
OBŠIRNE NALOGE IN SMERNICE
Med važnejšimi razlogi, ki so narekovali formiran je Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka«, o čigar konstituiranju smo poročali v prejšnji številki, so uvajanje novega gospodarskega sistema, velika in tesna gospodarska po-
vezanost med kmetijsko proizvodnjo in predelovalno industrijo, možnost lastne izvozno-uvozne dejavnosti in večja ter bolj načrtna in koordinirana investicijska izgradnja.
So pa še tudi določeni dru-
gi razlogi in prednosti, ki prav tako kažejo na utemeljenost formiranja kombinata. Ti nadaljnji razlogi so še v tem, da so podani pogoji organiziranja določenih skupnih strokovnih služb, kot so: pravna, komercialna in soci-
alno-kadrovska služba, štipendiranje, raziskovalna in laboratorijska služba, medsebojno dopolnjevanje transporta in drugih služb, enotni in organizirani nastopi na maloobmejnih sejmih itd.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nezainteresiranost trgovske mreže
Pred nekaj dnevi smo na obrtni zbornici v Murski Soboti dobili nekaj zanimivih podatkov o razvoju in problematiki domače obrti pri nas.
Dejavnost v domači obrti stalno upada, zlasti pri tistih izdelkih, ki so bili nekoč značilni za naše področje. Skoraj popolnoma je izumrlo pletenje izdelkov iz viter in slame, za katere pa je vedno večje povpraševanje, zlasti po takozvanih koših, ki so primerni za shranjevanje raznega blaga, hkrati pa lahko služijo tudi kot okras v stanovanju. Nekdaj zelo znano tkalstvo pa je popolnoma izpodrinila industrija s svojimi izdelki.
Najbolj razširjena dejavnost
v domači obrti je danes pletenje raznih izdelkov iz šibja in koruznega ličkanja. Lepo bodočnost pa ima tudi lončarstvo. Vendar pa gredo ti izdelki za izvoz. Ugotavljajo, da se naša trgovina premalo zanima za tovrstne izdelke, češ, da je nerentabilno glede na premajhen zaslužek. Nasprotno pa je ugotovljeno, da so izdelki domače obrti tudi zelo iskani predmeti pri nas in to ne le pri domačih kupcih temveč tudi pri turistih. Problem glede odkupa izdelkov domače obrti je neurejenost trgovske mreže. Kmetijske zadruge si lastijo pravico odkupa, pri čemer pa gledajo za čim večjim zaslužkom, ne vlagajo pa
nobenih sredstev za pospeševanje dejavnosti v domači obrti. Zato je zbornica v Murski Soboti že pred leti organizirala več tečajev. Eden takih tečajev je bil tudi v Ljutomeru na Zavodu za zaposlovanje invalidov, kjer se je domača obrt lepo uveljavila.
Izdelke domače obrti v glavnem izvažamo v inozemstvo. Tako je na primer Kmetijska zadruga v Lendavi v lanskem letu izvozila za okrog 67 milijonov dinarjev raznih izdelkov in to največ košar v Holandijo, cekarje pa v Ameriko in Anglijo. Agromerkur v M. Soboti pa je izvozil v inozemstvo izdelke v vrednosti 45 milijonov dinarjev. Največji odkupnik je bila Amerika, potem Avstrija, Zahodna Nemčija, Italija in Švedska.
Iz tega lahko sklepamo, da uje povpraševanje po izdelkih domače obrti precejšnje. Pogrešamo pa le gospodarsko organizacijo, ki bi skrbela za nemoten odkup in oskrbo surovin v dejavnosti domače obrti, ki pa je do sedaj še neurejeno.	-ml
VELIKO ZANIMANJE ZA FILME
Pred časom smo poročali, da je Ljudska univerza v Lendavi z uspehom začela predvajati ozkotračne filme po raznih krajih občine. To navzlic temu, da je bilo treba najprej prebroditi številne težave. S pomočjo občinskega odbora SZDL so uspeli, da so se za stvar zavzeli krajevni odbori Socialistične zveze. Le-ti so prevzeli propagando za predstave in sami prodajali vstopnice.
Ko sedaj pregledujejo uspešno opravljeno delo, pripominjajo, da imajo največji uspeh omenjene predstave v Turnišču, Dobrovniku in Kobilju, kjer se zberejo ljudje ob določeni uni vsakih 14 dni. Čeprav pondkod trdijo, da zanimanje za filmske predstave upada, je res, da se zbere v Turnišču k vsaki predstavi povprečno 250 ljudi. Enkrat mesečno so kino predstave tudi v Genterovcih, Mostju in Radmožancih. Tudi tukaj je zanimanje precejšnje. Najslabše so se odrezali v Gaberju, kjer je tudi slaba organizacija SZDL. Prešibka je propaganda za predstave v Kapci, medtem ko je delo na Hotizi uspešno.
Če bi hoteli govoriti o posameznih filmih, je največ uspeha požel slovenski film »Dolina miru«, ki si ga je v Turnišču ogledalo 524 ljudi, v vaseh z madžarskim prebival-
stvom pa sta bila najuspešnejša madžarska filma »Nedeljska romanca in »Ljubezen na razpotju«. Spričo tolikšnih uspehov bodo z začetim delom nadaljevali, žal pa vseh krajev v občini za zdaj ne bodo mogli zajeti.
Ljudska univerza v Lendavi pa skrbi tudi za uspešno organizacijo kmetijskih predavanj. Ta so že bila v okolišu kmetijske zadruge Dobrovnik, a tudi že v Dolini, Petišovcih, Čentibi, Pincah, Trimlinih in drugod. Minuli teden so spet bila ta predavanja v območju KZ Dobrovnik. Uspeh predavanja je odvisen od tega, kako se za stvar zavzamejo krajevni činitelji. Najbolje je v tem pogledu v Petišovcih in Čentibi. Navzlic temu, da ni dovolj predavateljev za madžarske vasi. bodo kmetijska predavanja v lendavski občini do srede marca.	-bš-
OBISK V AVSTRIJI
Pred dnevi sta bila predsednica in tajnik ObLO Gornja Radgona Marija Levarjeva in Valter, Potočnik na vljudnostnem obisku pri županu mesta Radkersburg g. Alfredu Merliniju. V njegovem spremstvu sta si ogledala tamkajšnji muzej, gradnjo novega olimpijskega bazena, hranilnico, otroški vrtec in nekatere druge, institucije, med njimi tudi stavbo, ki jo je Radkersburg namenil za začasno bivanje 30 otrok iz Makarske. Otroci iz Makarske, ki so ostali ob nedavnem potresu brez strehe, bodo prišli v teh dneh v Radkersburg s svojimi učitelji in tu nadaljevali redni pouk.
G. Alfred Merlini bo vrnil vljudnostni obisk v Radgoni v začetku prihodnjega meseca.
-r-
Včeraj in predvčerajšnjim smo bili deležni prve pomladanske toplote. Ali bo še zima? Če bi verjeli napovedim nekaterih vremenoslovcev, bi morali reči, da je najhujše mimo, čeprav je bila letošnja zima »na obroke«. Bolj kot prejšnja leta pa je bil mrzel december. Sicer pa — otroci so že staknili prve zvončke!
Prof. dr. Makso Šnuderl:
Družbene osnove nove ustave
(Nadaljevanje s prejšnje štev.)
Zato je bilo rečeno, naj ima proizvajalec poleg splošne volilne pravice, kakršno imajo vsi državljani, za predstavniško telo še neko posebno volilno pravico v lastno predstavništvo, v zbor proizvajalcev. Ta zbor proizvajalcev je bil postavljen kot drugi dom od občinskega ljudskega odbora vse do Zvezne ljudske skupščine.
Pravkar pa smo razpravljali o tem, da se je od leta 1953 razvil poleg proizvajalcev v gospodarstvu tudi upravljalec v vseh drugih družbenih službah: v prosveti, v zdravstvu, na področju socialnih služb, kjer je stopil ob stran proizvajalcu materialnih dobrin proizvajalec nematerialnih dobrin, ki se je uveljavil v sistemu samoupravljanja in družbenega upravljanja.
Zato nastane vprašanje, ali se ni pojem proizvajalca razširil z novo dejavnostjo na področju ostalih negospodarskih družbenih služb. Če se je razširil tako, da ne pomeni samo proizvajalca materialnih dobrin, ampak tudi proizvajalca nematerialnih dobrin, potem moramo logično tudi te proizvajalce vključiti v tisto področje, kjer se odloča o družbeno-političnih nalogah te naše družbe, kjer se izdajajo zakoni in kjer se polagajo osnove za vse naše družbeno in politično življenje.
To je mogoče na dva načina. Ali na način, da v zbore proizvajalcev ne volimo samo proizvajalcev v gospodarstvu, ampak tudi »proizvajalce« v prosveti, kulturi, v šolstvu, v socialnih službah in dobimo tako povečano telo, ali pa da za vsa ta področja ustvarimo posebna predstavništva in dobimo tako zbor prosvete, zbor gospodarstva, zbor za zdravstvo in socialno politiko in zbor za družbeno-politične službe. S tem bomo dobili več takih domov.
Kako bo ta problem rešen, ne moremo z gotovostjo reči. Na vsak način pa bodo nastale velike spremembe našega predstavniškega sistema.
S tem pa bomo rešili še druge probleme. na primer vlogo ljudskega poslanca. Ljudski poslanec je bil voljen na osnovi splošne uredbe in neposredne volilne pravice. V razdobju zadnjih desetih let se je zelo razširilo področje, v katero posega družba z raznimi akti, bodisi, da so to zakonski akti ali samo priporočila ali resolucije. Ni več klasičnega poslanca za parlament, ki izda kakšen političen ali organizacijski zakon in je stvar s tem končana. Socialistično življenje zahteva mnogo raznovrstnih aktivnosti. Vsemu temu klasični poslanec ne more biti več kos.
Edino v odborih, ki so bili določeni po področjih (gospodarstvo, prosveta itd.) in v katera so bili izbrani taki, ki so o teh področjih vedeli kaj več, so lahko pomagali pri ustvarjanju aktov naših predstavniških organov. V samem plenumu to ni bilo mogoče. Zato so bili naši plenumi mrtvi, brez razprave in brez boja mišljenj.
Novi sistem bo prej moral imeti za posledico tudi spremembo značaja samega poslanca. Poslanca ne moremo več voliti na podlagi splošne in enake volilne pravice, da bi nam številčno razmerje odločalo, kdo bo poslanec. Zato naj bi imeli le za občinske zbore volitve na podlagi splošne, neposredne in enake volilne pravice. V drugi zbor občinskega ljudskega odbora pa bi bili izbrani odborniki po področjih, torej za gospodarstvo, prosveto, socialno in zdravstveno področje, kjer bi se volili odborniki neposredno. Za republiško skupščino in Zvezno skupščino pa ne bi bilo v skladu s . sistemom samoupravljanja in s komunalnim sistemom, če bi ostali pri neposrednih volitvah. Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki je po zadnjem kongresu postala in se razvila v pravi ljudski parlament, naj bi s političnega vidika pretresla ljudi, ki imajo sposobnost in kvalifikacije. za določeni dom skupščine. Ta naj bi predlagala kandidate na zborih volivcev. Zbori volivcev so že do sedaj imeli pravico postavljati kandidature. Tako bi iz kvalitetnih ljudi formirali kandidate,
izmed katerih bi občinski ljudski odbor izvolil poslance s to razliko, da bi poslanci za Zvezni zbor in za Republiški zbor, ki bi ostala politična domova, morali biti potrjeni še po referendumu. Tako bi ljudstvo od občinskega ljudskega odbora izbranega kandidata potrdilo ali pa ne.
Poslanec ne bi bil izvoljen za daljše obdobje kot za štiri leta. Neposredna reelekcija bi torej ne bila dovoljena. Poleg tega naj bi se vsake dve leti polovica poslancev izmenjala. Na ta način bi dosegli, da bi se čimveč občanov Vključilo v predstavniško delo tako v občinskem in okrajnem ljudskem odboru kot v republiški in Zvezni ljudski skupščini. Tako bi bila tudi mladini dana možnost priti v te organe in še uvesti v politično delo.
Zvezni in republiški zbor bosta morala biti najpomembnejša domova. Zvezni zbor je v vsakem primeru drugi dom, enakopraven z ostalimi domovi. Posamezne zadeve pa bo opravljal sam, recimo zakonodajo o zunanjih zadevah in vojaške zakone. Tako bo ta dom posebej kvalificiran.
Drugo vprašanje je vprašanje okraja. Izgleda, da okraj našim ljudem ni zelo simpatičen. Dokler pa nimamo razvitega komunalnega sistema v taki meri, da ta lahko popolnoma samostojno deluje, nam bo okraj še vedno potreben kot skupnost komun, kot organ, ki pomaga posameznim komunam pri razvijanju posameznih služb.
Če smo že začeli govoriti o organizaciji, si jo moramo ogledati še naprej. Če imamo tako oblikovano novo skupščino, kaj pa sedaj z Zveznim izvršnim svetom, ki je v današnjem sistemu najmočnejši organ? Po novem sistemu bi se naj Zvezni izvršni svet utopil v Zvezni skupščini in postal njen organ, ki naj ima usmerjevalne in uravnalne funkcije. Operativne funkcije, ki jih je sedaj opravljal Zvezni izvršni svet, naj preidejo na skupščinske zbore in na upravne organe. Opisane spremembe bodo gotovo imele odraz na položaj na-
ših republik. Z nastankom komune in vsega sistema samoupravljanja so nastali določeni odnosi tudi med republiko in komuno in med republiko in raznimi družbenimi organizacijami. Ti so premaknili dosedanjo vlogo naše republike in jo postavili pred nove naloge.
Pri tem gre za krepitev republike. Sedanji centralistični sistem zlasti v gospodarstvu je šel že predaleč v pogledu gospodarjenja in razpolaganja z družbenimi sredstvi. Zvezni družbeni plan je v podrobnosti določal tudi naloge republike in so bile republike v največji meri samo izvrševalci zveznega družbenega plana. V prihodnje naj bi imela republika večjo samostojnost v odnosih do vsega družbenega organizma, zlasti do komune, predvsem v pogledu razpolaganja z družbenimi sredstvi in finančne politike v okviru finančnega sistema, gospodarskega sistema in v okviru zveznega družbenega plana. Zvezni družbeni plan bo v zelo splošnih črtah tudi v prihodnje moral koordinirati in enotno usmerjati vse naše javno delovanje.
Republika bo morala dobiti večjo pristojnost v pogledu zakonodaje, ko jo je doslej pretežno opravljala federacija. Ker pa smo federacija, je seveda jasno, da mora biti stik med republikami. Organ za to je Zbor narodov. V Zbor narodov je doslej pošiljala vsaka republiška skupščina po 10 poslancev, ki so postali poslanci zveznega zbora in so se lahko sestali, kadar je bila za to potreba kot Zbor narodov. Sestati so se morali, kadar je šlo za spremembo ustave. V drugih primerih so se lahko sestali, če je šlo za kršitev enakopravnosti narodov ali za prizadetost republiških pravic. Tak organ bi moral ostati še naprej, ker je nujno potreben za to, da je v federalizmu posebno telo, ki nastopa takrat, ko bi bili prizadeti interesi narodov ali njihovih republik.
Drugi organ naj bi bil Svet federacije. Ta bi bil organ pri predsedniku republike, (Nadaljevanje na 3. strani)
Organizirana proizvodnja terja organizirano vnovčevanje
V našem zadnjem pomenku smo dejali, da bo tokrat še posebej razgovor o nalogah in priporočil h glede razvoja kmetijske proizvodnje v tekočem letu. V Resoluciji je glede tega med drugim rečeno: »Za visoko povečanje skupne, predvsem pa družbeno organizirane proizvodnje v kmetijstvu bo treba nadalje ekonomsko krepiti družbena posestva ter razširjati proizvodnjo v kooperaciji. Tako bo mogoče postopno doseči še stabilnejšo rast kmetijske proizvodnje in boljšo preskrbo tržišča. Kmetijske organizacije naj zato še naprej usmerjajo svojo proizvodnjo za izboljšanje preskrbe mest in industrijskih središč...«
Gre za to. da bi na družbenih kmetijskih posestvih s sodobnimi proizvajalnimi sredstvi ter z najmodernejšimi metodami dela odpravljali zaostali način kmetijske proizvodnje. To naj bi omogočalo visoko naraščanje produktivnosti dela ter ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Gre torej za povečanje obdelovalnih površin, povečanje števila glav živine, kooperacijo in podobno, skratka za razširjeni obseg proizvodnih storitev, za vse tisto, kar naj nam nudi več kruha in mesa, več zelenjave, več prehranskih proizvodov sploh.
Resolucija sama sicer ne vsebuje podatkov, kolikšen fizični obseg pričakujemo na področju kmetijstva v naslednjem letu. Podrobnejši podatki so našteti kot orientacija v tekstualnem delu dokumentacije. Pa si preberimo nekatere:
—	Pričakujemo, da se bo v letu 1962 povečal fizični obseg proizvodnje za 10,5 odstotkov,
—	V letu 1962 naj bi v družbeno organizirani proiz-
vodnji zajeli že okoli 27% obdelovalnih površin v LRS. To pomeni bistveno povečanje nasproti minulemu letu, ko je bilo v tej proizvodnji zajetih 19,8% obdelovalnih površin.
—	Družbena kmetijska posestva bodo predvidoma vključila v svoje obdelovalne površine na novo okoli 10.700 hektarov zemljišč, ki jih bodo pridobila največ z zakupom in nakupom, pa tudi s krčenjem ravninskih gozdov in melioracijami. Njihova skupna obdelovalna površina bi znašala tako okoli 59.400 hektarov oziroma 10% (v letu 1961 7,8%) skupne obdelovalne zemlje v Sloveniji.
—	Povečana in izboljšana krmna baza bo družbenim poposestvom omogočala (pred-
vsem z lastno vzrejo) do konca leta 1962 povečati število govedi na okoli 84.000 in prašičev na 55.000 glav. Na posestva bi tako prišlo 13,8% goveje živine, (v letu 1961 — 9,1%) ter 10% prašičev (v letu 1961 — 4%) od skupnega števila v Sloveniji.
Proizvodnja v kooperaciji bi zajela v letu 1962 skupno 108.532 ha obdelovalnih površin oziroma 17 odst. vseh obdelovalnih površin v LRS (v letu 1961 — 12 odst.).
To so seveda predvidevanja. V skupščinskih prostorih pa je bilo rečeno, da se proizvodnja ne bo mogla povečati skladno z objektivnimi možnostmi in temi načeli ter pričakovanju, če ne bodo storjeni odločni napori za ureditev
prometa s kmetijskimi proizvodi. Na tem področju namreč zelo šepamo. Ni še dosežena potrebna povezava s proizvodnjo in potrošnjo, ki bi jo morala izpeljati ustrezno organizirana trgovina s kmetijskimi pridelki. Rečeno je, da je to treba doseči prav prek tega mehanizma. Proizvodnja in potrošnja naj bi se povezovali prek ustreznega pogodbenega sistema. Žal se ta v praksi ne uporablja, kolikor pa se uporablja, se samo formalno, brez vztrajanja na izpolnitvi pogodbenih obveznosti.
Zaradi takšnega stanja v prometu s kmetijskimi pridelki je bilo rečeno, da socialistične gospodarske organizacije nimajo skoraj nikakega
vpliva na gibanje cen teh pridelkov, trgovina na drobno pa zaradi svoje neustrezne organizacije, pomanjkanja obratnih sredstev in neopremljenosti večkrat brez utemeljene potrebe zvišuje cene v maloprodaji. Zaradi ukrepov, je bilo dalje rečeno, ki so bili storjeni za stabilizacijo trga, pri čemer so bile maksimirane v glavnem cene v proizvodnji, je trgovina lahko izkoristila možnosti in si prisvojila razlike med maksimiranimi proizvajalčevimi prodajnimi cenami in cenami, ki jih je omogočilo svobodno, a še neurejeno tržišče.
Proizvodnja se ne končuje j pri njej sami, to je potlej, ko je recimo žito požeto ali živinče godno za zakol, temveč je treba ciklus proizvodnje razumeti nekoliko širše. Žal opažamo tu še slabosti, upajmo pa, da bo ta zadeva urejena, kar bo le spodbuda k nadaljnji rasti proizvodnje v kmetijstvu.
P. D.
9
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
Družbene osnove nove ustave
(Nadaljevanje z 2. strani) ki bi obravnaval enako kot Svet narodne obrambe zelo pereče splošne zadeve in odnose med republikami in ki ne bi odločal, temveč dajal določene smernice. Zelo pomemben pa naj bi bil ta organ v primeru vojne.
Predsednik republike ne bi bil več predsednik Zveznega izvršnega sveta. Ko zvezni izvršni svet izgubi tisto prevladujočo vlogo, ki jo je imel do sedaj, ni nobeno upravičenosti več, da bi mu načeloval sam predsednik republike. Predsednik republike im predsednik Zveznega izvršnega sveta bosta torej različni osebi.
Vse to so novosti, ki jih bo treba v novi ustavi ugotoviti kot posledice spremenjenih družbenih odnosov. Pri vsem tem bo eden od pomembnih činiteljev naša Socialistična zveza, kot sem omenil že prej. Socialistična zveza je postala najpomembnejši organizem družbenega samoupravljanja. Ta je v občini ali v okraju, kjer ima svoje organizacije, tisti organizem, ki naj o vseh stvareh razpravlja, ki naj bo o vseh stvareh poučen, ki naj o vseh stvareh da svoje mnenje, ki naj se vmeša v vse, ne da bi imel pravico komu kaj ukazati. Naj bo tisti, ki bo s političnega stališča prerešetal vse zadeve tudi na področju prosvete, tudi v proizvodnji, v prometu in v delovanju ljudskega odbora in česarkoli. Tako naj bi postala Socialistična zveza pravi ljudski parlament.
Omenil sem že vlogo Socialistične zveze delovnega ljudstva pri postavljanju kandidatur. Tako pomembna vloga Socialistične zveze je gotovo osnovna, ker povezuje vse družbeno samoupravljanje s političnega stališča IN je zato pričakovati, da bo Socialistična zveza postala tudi ustavni organ. Ne smemo pozabiti, da je članstvo, v Socialistični zvezi pravica vsakega, državljana, da nihče ne more biti odklonjen za sprejem v Socialistično zvezo, če sprejema program. Ta temeljna pravica vsakega človeka je zelo pomembna in Drav to daje kvaliteto Socialistični, zvezi, da postane ustavni organ. Zveza komunistov je jedro SZDL, sama pa ni organ samoupravljanja. Zveza komunistov je toliko prispevala h graditvi nove Jugoslavije in je danes takšna sila pri pospeševanju in vodstvu vsega našega javnega življenja, da je ustava ne more spregledati, im mislim, da je prav, če se vloga Zveze komunistov ugotovi v uvodu zakona. V uvodu se lahko uvrstijo tudi deklaracije, ki v sam tekst ustave kot skupnosti norm ne bi spadale. S tem sistemom samoupravljanja smo uvedli neposredno demokracijo na področje gospodarstva in družbeno-političnih organizmov. Pri tem se lahko zaide s temeljne linije celotnega našega razvoja ne le v nasprot-
ja z ustavo in zakonom, temveč tudi na druga stranpota.
Ustavno sodišče je organ, ki je poklican da pazi na skladnost zakona z ustavo in drugih pravnih norm z zakonom in ustavo, pa tudi za zakonitost družbenih aktov. Zvezno im republiško ustavno sodišče bo moralo biti organ, ki bo sestavljen iz najbolj uglednih družbenih javnih delavcev.
Ob tem seveda nastane vprašanje, kakšno naj bo ime države. Mislim, da je pravilno, da bi se država imenovala Federativna socialistična republika Jugoslavija in naša republika — Socialistična republika Slovenija. Potem bi. se tudi ljudski odbor imenoval drugače. Naloga ljudskega odbora kot središča komune je prerastla pojem odbora, ki je zelo ozek. Morda se bo imenoval skupščina občine ali občinska skupščina ali kako podobno.
Poleg notranjega razvoja smo doživeli tudi v naši zunanji politiki. Od vsega začetka je bila Jugoslavija vedno na tisti strani, ki je bila za ohranitev miru med narodi. Ta politika za mir pa mora imeti konkretno vsebino in biti določena z določenimi elementi. Ti elementi, so se izkristalizirali v tem našem obdobju. Vedno smo nastopali proti vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vedno smo bili proti uporabi vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov. Vedno smo bili. za spoštovanje integritete in suverenosti drugih narodov. Vedno smo trdili, da je treba gojiti med državami prijateljske stike in jih vzdrževati ne glede na družbeni sistem. Ti elementi so tisto, kar smo imenovali aktivna miroljubna koeksistenca, ki smo jo izoblikovali v naši zunanja politiki vse do današnjega dne. Naš predsednik Tito je potoval v daljne azijske dežele in v Afriko in pridobival za ta koncept druga narode. Beograjska konferenca je vrhunec tega razvoja, kar je svet tudi priznal. Potemtakem naša zunanja politika ni začasna, ni samo taktična poteza, ampak je trden in trajen proces. Zato je treba, da se tak naš osnovni pogled prav tako, kot naše samoupravljanje določi z ustavo, kot nespremenljivi temelj naše politike do zunanjega sveta. S tem se to dokumentira tudi do zunanjega sveta.
Moj namen je bil pokazati, da so v razdobju od zadnjega ustavnega zakona leta 1953 zaživeli novi družbeni pojavi, da so nastali novi družbeni odnosi, da so se posamezne družbene skupine razvile, se uveljavile, si dale svoje organizacije, funkcije itd. in da je zaradi teh razvitih odnosov potrebno, da se vse to ugotovi v usta vi. Ti odnosi odsevajo tudi na organizacijo naše države in družbe v tem smislu, kot smo danes govorili. Vse to so družbene osnove za novo ustavo.	(Konec)
  Pobuda za pobudo
Znašli smo se nenadoma v vrtincu najnovejših pobud. Že zadnjič smo omenili predlog premiera Hruščeva, naj bi se razorožitvene konference 18 držav v Ženevi, ki prične z delom 14. marca, udeležili predsedniki vlad oziroma poglavarji držav. Ta predlog so v Londonu in Washingtonu po posvetovanju z zavezniki odklonili.
V ponedeljek pa je predsednik francoske republike de Gaulle predložil, naj bi se sestali najvišji predstavniki »jedrskih sil«, t. j. ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije in se lotili prepovedi jedrskega orožja. Francoski predsednik je torej nastopil kot predstavnik ene atomskih sil, četudi se ostali trije z »razširitvijo atomskega kluba« nič kaj ne strinjajo.
Prepustimo sledečim dnem odgovor na vprašanje, ali bodo prizadeti podprli de Gaullov predlog ali ne. Dejstvo je, da se je malo pred tem se-
stal v Baden-Badenu z zahodno nemškim kanclerjem Adenauerjem in da mu je, kot vedo povedati nekateri krogi, celo ponudil francosko jedrsko orožje. Sicer je stara stvar, da se namerava tudi Washington odločiti za tak korak v okviru svojih strateških in drugih načrtov proti SZ (nanj vse bolj pritiska bonnska vlada) vendar je pomembno, da je sedaj Francija prevzela prvo violino.
Oborožitev Nemčije z atomskim orožjem vsekakor ne more biti najboljši uvod za razorožitvene razgovore v tem smislu, kakršne je napo-
vedal de Gaulle. Ni zgolj naključje, da se nemškega revanšizma boje tudi tisti narodi, ki sicer sodelujejo v okviru zahodnih »obrambnih1 blokov. Zgodovina je dokaj poučna, vsaj za druge, če že ne za same Nemce ...
Seveda se nehote vprašujemo, ali ne gre v omenjeni pobudi za propagandni učinek pred razorožitveno konferenco?
HAMBUBG POD VODO
Silno neurje je od petka do nedelje zajelo območje ob Severnem morju in Hamburgu. Zaradi silnega vetra je morska voda preplavila obrežje, potem ko je predrla varovalne nasipe. Mnogo ljudi je čakalo dva dni na strehah, preden so jih evakuirali. Zato so mnogi med njimi sedaj v bolnišnicah. Sodijo, da je zaradi neurja izgubilo življenje več kot 250 ljudi.
Mesto Hamburg je najbolj prizadeto. Tu je voda ponekod dosegla 4 m nad normalo. Kakih 70.000 ljudi je brez strehe nad glavo. Gmotna škoda po prvih ocenah znaša več kot milijardo mark. Številne prebivalce pritličnih stanovanj je voda presenetila v spanju, zato pričakujejo, da bo smrtnih primerov še več. Zaradi živalskih trupel, ki jih pušča odtekajoča voda, grozi nevarnost epidemij. Oblasti opozarjajo ljudi, naj ne uporabljajo neprekuhane vode.
O neurju poročajo tudi iz Vzhodne Nemčije, Poljske in Velike Britanije.
Na sliki: vodni val je podrl prednjo steno hiše.
ČOMBE NE SPOŠTUJE
SPORAZUMA
ELISABETHVILLE — Čombejeva secesionistična vlada je včeraj objavila sporočilo, da je žandarmerija konec prejšnjega tedna vdrla v mesto Kongolo, ki so ga imele v oblasti čete osrednje kongoške vlade. Te so se v neredu spustile v beg. Kot kaže, se Čombe ne namerava ravnati po sporazumu v Kitoni in skuša skupno s katanško skupščino izvajanje sporazuma zavlačevati.
Na drugi strani poročajo, da je premier Adula znova povabil Čombeja na razgovore.
POMOČ JUŽNEMU VIETNAMU
WASHINGTON — Visoki ameriški funkcionarji zatrjujejo, da bo »ameriška navzočnost« na tem območju Azije potrebna še več let. S tem tudi pojasnjujejo ameriško pomoč južnovietnamskemu režimu predsednika Dijema. Sodijo, da je z vojaškimi operacijami proti gverilskim odredom povezanih več kot 4000 ameriških inštruktorjev in tehnikov.
OBISK
V SUDANU IN ZAR
Predsednik Tito in sudanski predsednik Abud sta se v petek in soboto razgovarjala o mednarodnih vprašanjih ter vprašanjih, ki zadevajo jugoslovansko-sudansko sodelovanje. Dan prej si je jugoslovanski visoki gost ogledal glavno mesto Kartum. V nedeljo popoldne se je vrnil z letalom v Kairo.
Kakor pravi sudansko-jugoslovansko poročilo, sta oba predsednika ugotovila nadaljnje možnosti za razširitev sodelovanja med obema država« ma in se sporazumela za način, kako uresničiti načrte tega sodelovanja.
V nedeljo zvečer sta predsednika Tito in Naser nadaljevala razgovore. V ponedeljek je jugoslovanski gost izkoristil za oddih. Zvečer istega dne je sprejel predsednika in podpredsednika stranke neodvisnosti Severne Rodezije Keneta Kaundo in Josepha Kamungo na njuno prošnjo.
JOHN GLENN USPEŠNO POLETEL V VESOLJE
V torek popoldne ob 15.47 po jugoslovanskem času so v Cape Canaveralu po večurnem pričakovanju in večkratnih odložitvah, zdaj zaradi okvar na napravah, zdaj zaradi neugodnih meteoroloških razmer, izstrelili raketo »Atlas« s podpolkovnikom Johnom Glennom na pot okrog Zemlje. Glennovo prvo poročilo, potem ko se je odlepil od Zemlje, je bilo: »Vse je v redu«. Minuto po izstrelitvi je raketa že dosegla višino okrog 120 km.
Ameriško poročilo med poletom je sporočalo, da Glenn kontrolira naprave v kabini, kar pomeni, da je sam vodil vesoljsko ladjo. Vendar tega niso uradno potrdili. Glenn je letel s hitrostjo 28.000 km na uro preko Afrike in Indijskega oceana proti Avstraliji in je vsake pol ure pošiljal poročila o poteku leta kontrolnim postajam. Po teh poročilih je polet potekal v redu, kabina, v kateri je bil Glenn, pa se je med poletom obrnila za 180 stopinj, tako da je prišel v sedeči položaj, obrnjen s hrbtom v smeri poleta.
Nato je Glenn letel nad Zahodno Avstralijo, pri čemer je videl luči mesta Pertha, ki je
bilo posebno osvetljeno, da bi mu omogočilo boljšo orientacijo. 88 minut in 29 sekund po izstrelitvi rakete »Atlase je podpolkovnik John Glenn prvič obkrožil Zemljo. Prvi krožni polet okrog Zemlje je Glenn končal, ko se je ponovno znašel nad poskusnim oporiščem Cape Canaveral, odkoder je odletel.
Tako se je začel drugi krog. V poročilu kontrolni postaji v Mehiki je Glenn dejal, da v bližini svoje kapsule vidi neke delce, ki se gibljejo z isto hitrostjo kot kapsula, m ki se svetlikajo na soncu. Šest postaj, ki so spremljale polet ameriškega kozmonavta, je lah-
ko kontroliralo delo naprav v kapsuli, oziroma posredovalo povelja in, če bi bilo potrebno, vrnilo kabino na Zemljo prej, kot je bilo predvideno. Za sprejem kabine je bilo pripravljenih več deset ladij, ki so bile razmeščene na širokem področju od Cape Canaverala do Kanadskih oto-
kov. V tem ladjevju so bile tri letalonosilke, 24 raznih drugih ladij, 60 letal in 15.000 ljudi.
Potem, ko je tretjič obkrožil Zemljo, je podpolkovnik John Glenn ob približno 20.30 srečno pristal na Atlantiku blizu nekega rušilca in uspeš-
PRVA SEJA ODBORA JPI
Na prvi seji okrajnega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger je bilo izvoljenih več komisij, ki bodo delale kot pomožni organi odbora. Odbor je sklenil, da bo zainteresiral z letošnjo akcijo Jugoslovanskih pionirskih iger, ki so posvečene telesni vzgoji mladih, vse državljane, poseb-
no pa še mladino. V Pomurju ne bi smelo biti mladinskega aktiva, pionirskega odreda, šole, ki se ne bi vključila v tekmovanje. Odbor je predlagal vsem športnim organizacijam, da bi svoje delovne programe prikrojili letošnji akciji.
Novo poslopje Okrajnega, sodišča V Ljutomeru
 ZAMENJAVA VOHUNA
Pred nedavnim je neki doslej nepomembni most v Berlinu, ki deli mesto na dva dela, doživel nenavaden dogodek. Tu so zamenjali dve osebi, ki so jih v ZDA oziroma v SZ obsodili kot vohuna. Gre za Rudolfa Abela in Francisa Powersa. Čitalci se verjetno spominjajo posebno Powersa, ki so ga sestrelile sovjetske raketne enote nad Uralom, ko je letel v velikih višinah in slikal sovjetsko ozemlje pod seboj. Svetovni tisk je oh zamenjavi obširno pisal in se dotaknil tudi samih vohunov. Priobčujemo nekatere podrobnosti.
Abel
Powers
VELIKI MAJHEN VOHUN
Enaindvajsetega junija 1957 so agenti ameriške službe za emigracijo zaprle 55-letnega Rudolfa Ivanoviča Abela, ker je vohunil v korist ZSSR. Obtožnica mu je očitala, da je zbiral vohunske podatke.
V	nekem majhnem, zapuščenem hotelu v newyorški četrti Manhattana je živel neki Collins. Bil je majhen človek, ki je vstajal zgodaj zjutraj, odhajal zgodaj v posteljo ter živel zelo usamljeno.
V	Calton Streetu, v petem nadstropju neke lesene stavbe, je delal slikar po imenu Goldfuss.
Šele po nekaj letih so agenti Federalnega preiskovalnega urada prišli do presenečenega zaključka, da sta Collins in Goidfuss v bistvu ena in ista oseba. Oseba, ki je nosila obe imeni, pa je bila Rudolf Ivanovič Abel, ki je že leta 1948 iz Kanade prišel v ZDA.
Kakor trde ameriške federalne oblasti, je bil Abel odgovoren za vse sovjetske vohune v ZDA. Po preiskavi, ki je trajala nekaj mesecev, so Abela 16. novembra 1957 obsodili na 30 let zapora ter
3000 dolarjev denarne kazni. Obtožnica med drugim navaja, da je Abel v votlem svinčniku prenesel nekemu sovjetskemu vohunu načrte prve ameriške atomske križarke in da je iz-
dal še neke pomembne atomske skrivnosti.
Abelov branilec je bil James Donovan, bivši pravni svetnik Urada strateške službe, ene izmed obveščevalnih agencij. Ta je vztrajal pri dejstvu, da obtožba ni bila nikoli sposobna navesti natančne primere, ko je Abel izročil vojaške tajnosti SZ. Morda bo prišel trenutek,: je de-
jal, »ko bodo ZDA pripravljene zamenjati Abela za kakega ujetega ameriškega agenta v ZSSR.« In to se je te dni zgodilo.
»NEDOLŽEN« PILOT
Francis Powers je bil od leta 1950 do leta 1956 v ameriškem vojaškem letalstvu. Imel pa je, kot trdi njegov oče, eno samo veliko strast — živel je samo za letala.
L. 1956 je, kot pravi sovjetska obtožnica, stopil v službo ameriške tajne službe in postal poizkusni pilot znane tovarne Locked. ki je na ra-
čun ameriške obveščevalne službe skonstruirala eno najbolj znanih letal — aparat »U-2«.
To letalo je lahko letelo v višini 30 km in naredilo 6400 km. Pred poletom v takem letalu je moral vsak pilot prebiti v tako imenovani »oksigenski relaksaciji«, da se
je navadil na okoliščine v taki višini. Vse ameriške vojaške organizacije so bile navdušene nad takim aparatom.
Uradno so imeli Powers in njegovi tovariša nalogo leteti na velikih višinah na račun Nacionalne komisije za aeronavtična raziskovanja. V bistvu pa so bili piloti v službi COA (Centralne obveščevalne agencije) s plačo 2500 dolarjev za polete nad SZ.
Prvega maja 1960 je Powers sedel v letalo U-2, da bi še enkrat poletel nad sovjetskim ozemljem. Prejel je napotke naj preleti Aralsko morje, Sverdlovsk, Arhangelsk in Murmansk in se potem spusti na letališče pri norveškem mestu Bodo.
Na sojenju v Moskvi je Powers dejal: »Moj poveljnik mi je pokazal načrte in označil progo mojega poleta. Rekel mi je, naj zberem podatke o nekaterih letališčih. Govoril je o nekem mestu, kje naj bi, kot on sodi, obstojala »neka stvar«, vendar ne ve, kakšna.« Oprema U-2 je bila fantastična. Letalo je imelo posebne kamere, ki so lahko z največje višine posnele — travo na Zemlji.
Powers je vzletel v Pečavari (Pakistan) in se povzpel 20 km visoko. Ko je preletel sovjetsko mejo. je pognal aparate, sestavni del vohunske opreme. Ko je letel nad sovjetskim ozemljem, so avtomatično registrirale ruske pejsaže. Po zaslugi zelo občutljivih filmov so posnele skladišča streliva, petrolejske naprave, letala na vojaških letališčih, lokacije elektrarn in linije visoke napetosti.
Medtem ko je Powers pilotiral nad ZSSR. je ameriška služba za nadzorstvo njegovega poleta ugotovila, da so radarske ekipe na sovjetskem ozemlju pričakovale polet tega letala že od samega njegovega prehoda na pakistansko-sovjetski meji. Nad Sverdlovskim so njegovo letalo zadele rakete. ki jih je izstrelila posebna raketna enota sovjetske vojske na Uralu.
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
3
PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO
Upravni odbor Počitniškega doma Murska Sobota v Piranu je na svoji prvi seji ukrenil vse potrebno za novo sezono. Počitniški dom, ki ga bodo deloma preuredili in popravili, bo predvidoma odprt od 20. junija do 15. septembra, po potrebi pa tudi dlje.
Za tiste, ki so se odločili letovati v tem domu, bo nedvomno zanimiva odločitev upravnega vodstva, da v letošnji sezoni kljub znatni podražitvi živil, oskrbni dan ne bo dražji kot v lanskem letu Vsa oskrba, vštevši prenočišče in tri obroke, bo stala 700 do 750 dinarjev, za otroke do 10 let pa 500 dinarjev. To je spričo dejansko večjih stroškov razmeroma poceni.
Seveda pa bo prav, da bodo delovni kolektivi v Pomurju ob zaključnih računih odločili nekaj sredstev kot regres svojim članom za dopuste. Dejstvo je namreč, da
kljub razmeroma nizki ceni oskrbnega dne, delavci s številnimi družinami — pa tudi uslužbenci — ne bodo v stanju sami plačati stroškov letovanja.
Izredno važno je tudi, da bo dom v sezoni polno zaseden, kar je pogoj za rentabilnost V pojasnilo naj povemo, daje v minuli sezoni zaradi slabšega obIska, oziroma zasedbe znašal oskrbni dan nad 1209 dinarjev, kar je pomenilo precejšnjo izgubo.
Občinskim sindikalnim svetom sporočamo, da naj pravočasno planirajo in sporoči-
jo, koliko članov in v katerem času bodo poslali na letovanje. Novost bo v tem, da bo treba polagati garancijo in sicer za odraslo osebo po 2000 dinarjev, za otroka pa 1000 dinarjev. Znesek se bo obračunal v domu. S tem ukrepom se hoče uprava doma zavarovati pred kakršnimi koli
presenečenji, saj so bili lani primeri, da so posamezniki, za katere je bilo v domu vse pripravljeno, letovanje zadnji dan odpovedali. S tem so kajpak za upravo doma nastali nepotrebni stroški.
Prijave za letošnjo sezono je treba poslati do 20. maja OSS-u, oziroma upravi doma
  ŠE VEČ MNOŽIČNIH IZLETOV
V NARAVO
Planinsko društvo Murska Sobota, ki šteje že 590 članov, je v minulem letu organiziralo nad 70 skupinskih izletov po Pomurju ter v druge planinske predele Slovenije — Narcise in podobno cvetje je treba zaščititi
Obsežna poročila o delu Planinskega društva Murska Sobota, ki so jih prebrali na letnem občnem zboru, so dala dovolj snovi za živahno razpravo.
Društvo je v minulem letu močno razvilo svojo dejavnost ter povečalo število članov na 590. Društvena dejavnost je bila zlasti usmerjena na organizacijo skupinskih izletov, ki jih je bilo med letom kar 75. V oddaljenejše predele so bili organizirani avtobusni izleti — Logarska, Trakovčan itd. — v bližnje kraje pa so bila tradicionalno prevozno sredstvo — kolesa.
Pomanjkljivost društvenega dela pa je bila v tem, da je vso delo slonelo bolj na posameznikih in da mladinski odsek ni pokazal večje aktivnosti, dasiravno je bila ravno mladina tista, ki se je množično udeleževala izletov.
Razprava je opozorila na številne možnosti udejstvovanja, kar bo društvo v novem programu dela upoštevalo. Težišče društvenega dela bo tudi letos usmerjeno na organizacijo množičnih izletov, bodisi po Pomurju ali v druge predele. Društvo si bo zlasti prizadevalo pritegniti člane delovnih kolektivov v soboških podjetjih, ki so sproščenega oddiha nedvomno najbolj potrebni.
Umesten je tudi sklep, da bo društvo pomagalo pri razvijanju in urejevanju turističnih postojank ter da se bo krepkeje povezalo s Turistično zvezo za Pomurje in ostalimi sorodnimi društvi.
V razpravi je bilo precej govora o zaščiti planinske flore. V Pomurju je nekaj lepih
narcisnih travnikov, ki pa jih posamezniki brezobzirno uničujejo. Ker gre za zaščitno cvetje, ki popestruje podobo naše pokrajine, bi bilo prav, da bi v bodoče preprečili uničevanje narcisnih travnikov. Društvo bo v ta namen pismeno opozorilo merodajne forume ter tudi samo podvzelo ustrezne ukrepe za zaščito tega redkega cvetja.
Z določenimi organizacijskimi spremembami in razporeditvijo dela, bo moč v letošnjem letu doseči še več kot v minulem letu.	-st-
Iz Mlajtinec...
Šola za delavsko samoupravljanje
Ljudska univerza v Gornji Radgoni je pred kratkim začela s šolo za delavsko samoupravljanje. Šola je namenje-| na članom delovnih kolektivov. predvsem pa članom dej lavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij radgonske občine. V šoli se slušatelji glob je spoznavajo s pojmi organizacije delavskega samoupravljanja, z odnosi med delovnim kolektivom in organi delavske samouprave, s sistemom delitve dohodka v podjetju in vlogo organov upravljanja pri izvajanju ekonomske politike itd. Solo so v tem tednu že končali člani delovnega kolektiva Elrad, člani DS in UO Gradbenega in Komunalnega podjetja, v prihodnjih dneh pa jo bodo obiskovali člani delovnega kolektiva Avtoremont in nato še ostali člani delovnih kolektivov radgonske občane.
Po končani šoli za delavsko samoupravljanje Ibo Ljudska univerza organizirala še poseben seminar, na katerem bodo predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic obravnavali temo vodenje sestankov.
-rj-
Več skrbi za člane ZB
Po poročilu predsednika Cirila Rajha se je na nedavni letni konferenci krajevne organizacije v Ljutomeru razvila živahna razprava. Posebno mnogo so razpravljali o nedavni anketi, ki so jo vedli med člani. Ta je namreč ugotovila, da nekateri člani ZB nimajo primernih stanovanj.
MIRKO
PLEŠOVNIK
Po daljši in hudi bolezni je 10. februarja v Murski Soboti umrl osebni upojkojenec in udeleženec NOB, član Zveze borcev Mirko Plešovnik. Tiho in skoraj neopazno se je poslovil nekdanji borec za severno mejo, ki se je bojeval za osvoboditev Koroške in severnih predelov Slovenije.
Rodil se je 13. avgusta 1897 v Goričah na Koroškem. Po končani prvi svetovni vojni se je kot prostovoljec udeležil bojev za severno mejo in nato vstopil v službo jugoslovanske žandarmerije.
Od leta 1928 do 1932 je bil komandir orožniške postaje v Črensovcih, potem pa je do aprilskega zloma 1941 služboval kot namestnik in okrajni poveljnik žandarmerije v Dolnji Lendavi.
Čeprav v uniformi orožnika, je bil pokojni Plešovnik naprednega mišljenja in je pomagal predvojnim revolucionarjem utirati pot novemu času. V letu 1942 se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Kot uslužbenec na občinskem uradu v Radgoni je dajal dragocene podatke vodilnim aktivistom, ponarejal je legitimacije in opravljal še druge pomembne naloge, ki so mu jih poverili voditelji osvobodilnega gibanja na radgonskem področju. Tako je pokojnik vse od leta 1942 do osvoboditve aktivno in organizirano deloval za cilje NOB in ljudske revolucije in častno doprinesel svoj delež za osvoboditev domovine.
V povojnih letih je bil zaposlen na bivšem OLO Gornja Radgona. Bil je požrtvovalen uslužbenec in vestno je opravljal dela. ki so mu bila poverjena. Uspešno je deloval tudi v raznih družbeno-političnih organizacijah in društvih, dokler ga ni huda bolezen priklenila na bolniško posteljo.
Zasluženega člana Zveze borcev NOV M. ka Plešovnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Jože Janež
S SEJE OBLO BELTINCI
Pred nedavnim je bila v Beltincih seja Občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki sprejeli več odlokov.
Na ločenih sejah so odborniki razpravljali in sprejeli Odlok o obveznem izkoreninjenju tuberkuloze pri goveji živini v beltinski občini. Odlok o urbanističnem projektu
za dela v vasi Beltinci itd. Sprejeli pa so tudi sklep o spremembi dimnikarskega okoliša, ki se nanaša na nekatere vasi, ki so poprej spadale pod soboško občino in se bodo sedaj priključile novoustanovljenemu dimnikarskemu okolišu beltinske občine. Dalje je bil tudi potrjen sklep o priključitvi kmetijskega gospodarskega posestva v Beltincih k agrokombinatu v Murski Soboti. Ustanovili pa so tudi občinsko zvezo za telesno vzgojo.
AMD pri Vidmu
na novi poti
Pri Vidmu ob Ščavnici je že dalj časa obstojalo avto-moto društvo. Razpolagalo je tudi z dvema avtomobiloma ki pa sta precej časa samevala na prostem in pravzaprav nista bila v voznem stanju Sedaj, ko so najeli v društvu stalnega inštruktorja, so se razmere izboljšale. Center za elektrifikacijo podeželja pri Vidmu je dal društvu na razpolago primerno garažo, poleg tega pa so uredili tudi primerno mehanično delavnico ki bo služila še potrebam izven društva.
J. M.
Škoda zaradi vetra
Močni vetrovi, ki so zadnje čase pihali po Pomurju, so naredili znatno gospodarsko škodo. Največ so utrpeli gozdovi, pa tudi stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Tako je v Rakičanu veter odkril streho na infekcijski bolnici. Velika škoda je na poslopju Osnovne šole I v M. Soboti.
VESTI
TURNIŠČE — V Turnišču so imeli minulo nedeljo letni občni zbor gasilskega društva. Že v poročilu so ugotavljali, da društvo v minulih letih ni bilo preveč aktivno, zato so sklenili, da bodo skušali odpraviti pomanjkljivosti. Znano je, da jim je občinska gasilska zveza zagotovila posojilo za novo motorno brizgalno, zdaj pa bi radi povečali še število članov. Najprej bi radi zasnovali žensko desetino.
LJUTOMER — Na nedeljskem plenumu Občinskega komiteja LMS v Ljutomeru so obravnavali nadaljnje naloge mladine ter jih vskladili s sklepi zadnjega kongresa LMS. V prvi vrsti bodo razširili idejno-vzgojno delo, primeren poudarek pa bodo dali tudi mladinskim delovnim akcijam. Razen na zveznih delovnih akcijah, bo mladina iz ljutomerske občine sodelovala tudi pri gradnji letnega kopališča na Podgradju. Za to akcijo si bodo aktivi napovedali tekmovanje.
KRUPLIVNIK — Gasilsko društvo v Kruplivniku je v nedeljo priredilo eno od redkih letošnjih prireditev v našem okraju »borovo gostuvanje«. To prireditev je obiskalo preko 300 ljudi iz vse okolice.
LJUTOMER - Minulo nedeljo so se ljutomerskemu občinstvu predstavili v Domu kulture »Beneški fantje« s svojim programom. Udeležba je bila izredno lepa, saj je moralo veliko ljudi zaradi pomanjkanja sedežev kupiti stojišča.
GORNJA RADGONA - V soboto se je v G. Radgoni sestal upravni odbor Obč. gasilske zveze in obravnaval delovni program za letošnje leto. V programu so posebej podčrtali, da bodo v letošnjem letu, ko bo gasilski kongres, posvetili veliko pozornost vključevanju novih članov ter vzgoji vodilnih gasilskih kadrov. Skušali pa brodo navezati tesne stike z gasilci onstran meje, kar bi bilo v slučaju požara obojestransko koristno.
TURNIŠČE — Na osemletni šoli »Štefan Kovač« v Turnišču so pred nedavnim dobili televizor. Nekaj sredstev je prispevala šola, nekaj pa so zbrali učenci sami.
RENKOVCI — Mladina v Renkovcih je uprizorila doslej že več iger. Pravkar pripravljajo igro »Vrnil se je«. Uprizorili jo bodo v Turnišču, ker v Renkovcih nimajo primernega prostora.
TURNIŠČE Na turniški šoli je več krožkov: športni, šahovski, dramatski, recitatorski itd. Največje zanimanje je za športni krožek.
Jože Horvat-Jaki je pred nedavnim, razstavljal tudi v Švici in sicer v znani galeriji Wolsberg v Zürichu. Na sliki: »Pogodbam
NALEZLJIVE BOLEZNI
IN ZAŠČITNI UKREPI V LJUTOMERSKI KOMUNI
Na področju ljutomerske komune je bilo v letu 1961 ugotovljenih in prijavljenih 242 primerov nalezljivih bolezni V primerjavi z letom 1960 se je število obolenj za nalezljivimi boleznimi povečalo za 42 odst. Strukturni prikaz nalezljivih bolezni pove, da je bilo v preteklem letu naivec Obolenj za ošpicami (114), hepatitisom (65), škrlatino (26) in šenom (18). Ošpice ali morbili, kot številčno najbolj pogosta nalezljiva bolezen so se pojavljale v obliki manjših e-pidemij med predšolskimi otroci in to na področju Razkrižja in okoliških vasi. Hepatitis ali nalezljiva zlatenica je tudi na našem področju zelo pogosta nalezljiva bolezen, ki je dosegla v preteklem letu najvišje število, odkar je uvedena obvezna prijava te bolezni. Torej lahko trdimo da se ta bolezen tudi pri nas pojavlja epidemično in zajema vsako leto večji obseg Najbolj pogosto se ta bolezen pojavlja v Ljutomeru in okoliških vaseh. Za hepatitisom obolevajo predvsem šolski in
predšolski otroci in sicer odpade na starostno Skupino otrok od 1. do 7. leta okrog 36 odst., od 8. do 15. let pa 56 odst. vseh obolenj za hepatitisom. Torej le neznaten del obolenj odpade na odrasle. Vzrok temu moramo iskati v tesnem kontaktu otrok v šolah in predšolskih ustanovah v neprimernih in nehigienskih sanitarijah v šolah in predšolskih ustanovah, v nehigienski vodnih objektih, v nehigienskih pogojih dela šolskih kuhinj, nepoučenosti šolarjev, in v tem, da se pretežni del bolnikov zdravi na domu ne pa v bolnišnici in tako nehote širi to bolezen. Število obolenj za škrlatino je v primerjavi z letom 1960 nekoliko po-
raslo, vendar še ne moremo govoriti o epidemiji te bolezni — kot je to bilo n. pr. v letu 1959, ko smo imeli na našem področju večjo epidemijo te bolezni. Od črevesnih nalezljivih bolezni smo zabeležili v preteklem letu le nekaj posameznih primerov griže in paratifusa. Od ostalih nalezljivih obolenj naj omenim še oslovski kašelj in davico, ki pa za področje naše komune ne predstavljata zdravstvenega problema, odkar je bilo uvedeno cepljenje. Tu in tam se še pojavi kakšen primer davice in oslovskega kašlja med otroci, ki niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni. Na osnovi zgoraj navedenega pridemo do naslednjih
zaključkov: številčno so se nalezljive bolezni v preteklem letu nekoliko zvišale, kar gre na račun epidemije ošpic in stalnega porasta obolenj za hepatitisom. Črevesne nalezljive bolezni so se številčna sicer zmanjšale, kljub temu pa obstaja stalna nevarnost, da se iz posameznih primerov razvije epidemija teh obolenj ker so higienske razmere pri nas še zelo slabe. Zaradi nezadržnega širjenja predstavlja hepatitis resen zdravstvena problem. Zdravstvena služba pri nas in tudi drugod pa še nima na razpolago učinkovitega sredstva za preprečevanje obolenj za hepatitisom Preostane nam torej, da seznanjamo ljudi s splošno hi-
gienskimi ukrepi, ki so se ponekod izkazali kot zelo koristni in učinkoviti pri preprečevanju obolenj za hepatitisom.
Da bi seznanili občane s splošno zdravstveno problematiko, predvsem pa z gibanjem nalezljivih bolezni in higienskimi razmerami bo sanitarna inšpekcija v sodelovanju z zdravstveno službo pripravila analizo te problematike za področja vseh krajevnih skupnosti v komuni. Upamo, da bomo na ta način zainteresirali čim širši krog ljudi za to zdravstveno problematiko in jih pritegnili, da bodo aktivno sodelovali in pomagali zdravstveni službi pri reševanju te problematike.
V preteklih letih se je izkazalo kot najbolj učinkovito sredstvo pri zatiranju in preprečevanju nekaterih nalezljivih bolezni cepljenje, ki se tudi na našem področju izvaja redno vsako leto. Program cepljenja za leto 1962 predvideva cepljenje predšolskih otrok, rojenih v letu 1961, in ostalih do treh let starosti, ki do sedaj še niso bili cepljeni proti črnim kozam, davici-tetanusu in oslovskemu kašlju ter poliomielitisu, šolskih otrok 1. razreda proti črnim kozam, davici in tetanusu, šolskih otrok 8. razreda proti črnim kozam. Predvideno pa je tudi cepljenje mladino od 14. do 20. leta starosti proti poliomielitisu. Cepljenje se bo pričelo koncem tega meseca in bo trajalo s potrebnimi presledki do jeseni. Za cepljenje proti poliomelitisu -bodo morali starši otrok sami kriti del stroškov, za ostala cepljenja, ki bodo brezplačna, bosta dala sredstva komuna in zavod za socialno zavarovanje. O uspehih, ki smo jih dosegli s cepljenji, ni potrebno posebej govoriti, saj vemo, da smo na ta način izkoreninili pri nas črne koze. Davica, tetanus in oslovski kašelj so, odkar je uvedeno obvezno cepljenje, redke bolezni in jih bomo prav tako zatrli. Poliomielitis ne predstavlja več nevarnosti za naše malčke in posebnega zdravstvenega problema, odkar redno cepimo proti tej bolezni. Upam, da bodo starši razumeli pomen cepljenja in se bodo tudi v tem letu polnoštevilno udeležili vseh cepljenj.
4
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
IZ MLADINSKIH AKTIVOV
GEDEROVSKA MLADINA je letos izredno delavna. Mladinski aktiv v Gederovcih ima obširen delovni program, ki zajema idealoško-vzgojno področje izobraževanja in kultumo-prosvetno delo.
Gederovska mladina pa je tudi aktivna v vseh vaških organizacijah. Organizirali so šolo za življenje, katero obiskuje 45 mladink in mladincev. Že nekaj let pa ima gederovska mladina problem glede prostorov. Trenutno izkoriščajo za sestanke šolske prostore. Pripravljajo igro »Samorastniki«.
Krajevni komite LMS na TIŠINI je nedavno sklenil, da bo priredil javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Na oddajo so pripravljajo vsi mladinski aktivi z območja tega krajevnega komiteja.
MLADINA V KRAJNI bo letos pustovala. Sklenili so, da bodo za pust pripravili veselo igrico »Bele vrtnice«.
KOBILJSKA mladina je sklenila, da bo letos uredila kilometer ceste, poleg tega pa bodo obdelali tudi nekaj zemlje in sicer v okviru sekcije mladih zadružnikov. Pred nedavnim so uprizorili tudi igro »Razvalina življenja«, marca pa bodo uprizorili novo igro. Kaže, da je aktivnost kobiljskega mladinskega aktiva taka v veliki meri tudi po zaslugi njenega predsednika Pavla Škrabana.
SEBEBORSKA mladina namerava uvesti šolo za življenje, poleg tega pa so se odločili tudi za igro. Mladinski aktiv v tej vasi šteje okrog 40 mladincev in mladink.
Minuli teden je razpravljal sekretariat okrajnega komiteja LMS o delovnih brigadah, o nekaterih nalogah v Pomurju po VII. kongresu LMS ter o izdaji biltena.
Letošnja prva mladinska Pomurska brigada bo odšla na delo 1. aprila. Zato je sekretariat OK LMS sklenil, da vsi občinski komiteji takoj pristopijo k zbiranju brigadirjev. Prva brigada bo štela 120 brigadirjev in bo ostala na avto-cesti le mesec dni.
Ljutomerski osnovnošolci delajo v proizvodnji
Osnovna šola »France Prešeren« je prva v našem okraju začela na osnovi Zakona o osnovnih šolah uvajati učence osmega razreda v proizvodno delo. S tem, da učence seznanjajo s proizvodnimi postopki v raznih gospodarskih organizacijah, jim hkrati ustvarjajo osnovo za izbiro poklica.
Učenci osmega razreda omenjene šole so se predzadnji ponedeljek namesto v učilnice napotili v nekatera ljutomerska podjetja, zavode in ustanove. Posameznim skupinam so strokovnjaki najprej opisali proizvodne procese ter jih seznanili s pomenom njihovega dela, nato pa so jim
dali tudi primerna praktična dela. Z velikim zanimanjem so poslušali. Tovrsten pouk imajo štiri dni in bodo obiskali razne panoge. Tako imajo v tej etapi v programu kmetijstvo, industrijo in obrt, trgovine in gostinstvo ter javne službe. Iz vsake panoge so izbrali več podjetij in ustanov.
Tako imajo v programu obrate VG Ljutomer, Agrotehniko servis, pošto, zobno ambulanto, Jeruzalem, samopostrežno trgovino in druge. Povsod jim dajejo po kratkih predavanjih tudi primerno praktično delo. Tako bodo v teh nekaj dneh delali domala vse od tehtanja v trgovini do dela za delovnimi mizami in manjšimi stroji.
Takšen pouk bodo do konca leta v določenih presledkih ponavljali, seveda po interesnih skupinah. Z enakim poukom pa bodo v kratkem začeli tudi na osnovni šoli »Ivan Cankar«, v Križevcih in drugje.	-js-
OD PROGRAMA - K REALIZACIJI
Komisija za kulturno in zabavno življenje pri Občinskem komiteju LMS v M. Soboti je sprejela Obširen program dela. Med drugim namerava poživiti delo mladinskega klu-
ba. Ta bo odslej odprt vsak dan od 17. do 21. ure. V klubu so na razpolago številni časopisi in revije, v kratkem pa nameravajo kupiti tudi televizor. Program prav tako
predvideva manjše prireditve »Pokaži, kaj znaš«, vsakih štirinajst dni pa nameravajo predvajati tudi zanimive filme, poleg tega so predvidena razna predavanja o filmu itd.
Vsako nedeljo popoldan bo v klubu mladinski ples, na katerem bodo nastopali mladi pevci, dobrodošli pa so tudi šaljivci. Na primernem mestu bodo v klubu uredili tudi razglasno desko, ki bo mladino sproti obveščala o posameznih prireditvah itd.
To pa je del nalog omenjene komisije, ki bo predvsem skrbela za izboljšanje kulturno-zabavnega življenja v M. Soboti in sploh v vsej občini. V ta namen bodo člani komisije pospeševali delo posameznih sekcij po vaseh ter organizirali gostovanja soboških dijakov. Poleg tega pa naj bi v Murski Soboti gostovale razne umetniške skupine iz ostale Slovenije.	(J-a)
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE GORNJA RADGONA
Predzadnjo nedeljo je bil v Radencih občni zbor Občinske gasilske zveze G. Radgona. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da so gasilska društva imela lani predvsem pestro kulturno prosvetno dejavnost. Sodelovala so na II. občinskem gasilskem dnevu v Radencih in na občinskem prazniku v Gornji Radgoni, kjer so v povorki prikazali razvojno pot gasilstva v zadnjih 80 letih. Ko je bilo govora o problematiki gasilstva,
je bilo omenjeno, da se bodo morale gasilske organizacije čimprej prilagoditi novim pogojem, se pravi, organizacijsko in politično se bodo morala prilagoditi bodočim krajevnim skupnostim.
Glede finančnih sredstev je bilo omenjeno, da bo potrebno to vprašanje čimprej rešiti. Težave so predvsem pri zavarovanju gasilskih vozil, ker so premije previsoke. Tudi plačilo cestne pristojbine v višini 30 tisoč dinarjev na eno
gasilsko vozilo je pretirano visoko, kar nam lahko v ilustracijo pove naslednji podatek: za 7 gasilskih vozil, kolikor jih je v radgonski občini, bodo morali letos plačati o krog 1 milijon dinarjev, prevozili pa bodo le kakih 3500 km, pri čemer seveda GD ne dobijo plačane kilometrine.
V poročilu o delu operativne službe In štaba odreda Ob GZ, v katerem je bilo podrobno omenjeno delo gasilskih enot, ocenjevanje in sektorska tekmovanja, preventivna služba in drugo, je bilo poleg ostalega rečeno, da je bilo v zadnjih dveh letih v radgonski občini 35 požarov, škode pa je bilo za Okrog 13,800.000 dinarjev.
Po živahni razpravi so sprejeli nekatere sklepe in naloge; ki jih bodo GD morala realizirati. Predvsem bo potrebno več načrtne športne dejavnosti, družabnega življenja, več skrbi za strokovno raven gasilskega kadra. Ob tem bo potrebno posvetiti vso pozornost tudi vzgoji žena-gasilk, mladine in pionirjev. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da UO pripravi podroben perspektivni načrt razvoja gasilstva radgonske občine in da, se vsestransko pripravijo za V. kongres GZ LRS, ki bo v tem letu.	-rj-
 RADENSKI VESTNIK
Pred dnevi je izšla že letošnja druga številka Radenskega vestnika glasila delovnega kolektiva Zdravilišča Radenska Slatina. Radenski vestnik izdajajo že tretje leto in je do zdaj izšlo skupaj 16 številk. Letošnji dve številki se po vsebini in zunanji opremi precej razlikujeta od prejšnjih številk.
V 1. številki Radenskega vestnika so posebno zanimivi prispevki Boga Verdeva o perspektivnem programu okraja Murska Sobota in članek o stanovanjskih problemih v Radencih, Petra Vujeca »Utemeljitev in predlog za določitev vplivnega območja kraja Slatina Radenci«, Huga Kemra »Novi prodajni pogoji za mineralno vodo«, Ernesta Markuša »Človek človeku« in Adolfa Mišje i izobraževalni dejavnosti v Zdravilišču.
Tudi 2. številka Radenskega vestnika je po svoji vsebini zanimiva. V daljšem članku Hugo Kemr podrobno obravnava investicijske naloge Zdravilišča v letu 1962, Ernest Markuš pa piše o delu komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. O delu in nalogah obratne ambulante je napisal vodja obratne ambulante dr. Zdenko Milič.
Bralci-bralcem v presojo
Tovariš urednik!
Planinsko društvo Murska Sobota je v minulem tednu s številnimi plakati in po radiu napovedalo zanimivo predavanje »O vtisih s pota jugoslovanske alpinistične odprave na Himalajo«, ki je bila, kot je znano, kronana z zavzetjem trisulskih vrhov.
Zaradi zanimive teme, deloma pa tudi zaradi same osebnosti predavatelja, elana alpinistične odprave Aleša Kunaverja, je bilo za predavanje izredno zanimanje ne le med mladino, marveč tudi pri odraslih.
Žal moramo priznati, da predavnje ni povsem doseglo svojega namena. Številni obiskovalci, ki so v soboto do zadnjega kotička napolnili sicer prostorno dvorano soboškega kina, so odhajali razočarani s predavanja. Malce mučno je bilo že to, da se je predavanje začelo s polurno zamudo, kar so sicer opravičili z okvaro diaprojektorja, še bolj pa smo bili razočarani nad predavanjem.
Bilo je očitno, da predavatelj Saša Tomažič, ki je prišel namesto Aleša Kunaverja, kljub dobri volji ni mogel podati snovi tako, kot bi to lahko storil Aleš Kunaver ali
drug član odprave. Komentar predavatelja je bil ob zares prekrasnih motivih, ki smo jih videli na platnu, le medel odsev tistega, kar je odprava doživela.
Pomurje je sicer nekoliko odmaknjena pokrajina od izrazitih planinskih predelov, kar pa ne bi smel biti vzrok za kakršno koli zapostavljanje. Menim namreč, da bi organizatorji bili dolžni poskrbeti za najboljše predavatelje, ali vsaj tako dobre, kot v drugih krajih Slovenije. Dejstvo je namreč, da delovni ljudje Pomurja množično obiskujejo planine in da se planinstvo v naši pokrajini kljub težavnim pogojem, uspešno razvija.
V. B. M. Sobota In še odgovor Planinskega društva Murska Sobota
Trditev V. B., da je predavanje »O vtisih s poti naše jugoslovanske alpinistične odprave na Himalajo« zaradi navedenih pomanjkljivosti le delno doseglo svoj namen, je točna. V opravičilo naj povemo, da smo od Planinske zveze Slovenije izrecno zahtevali predavatelja Aleša Kunaverja, kar so nam tudi obljubili. Navedeno predavanje in predavatelja smo namreč napovedali že v minulem letu, vendar je takrat predavanje zaradi nenadnega odhoda Aleša Kunaverja k vojakom, odpadlo.
Pridružujemo se mnenju V. B., da predavatelj S. T., ki bi naj
zamenjal napovedanega Aleša Kunaverja, snovi ni podal tako, kot bi to lahko storil član odprave. Res je sicer, da nam je Planinska zveza dva dni pred predavanjem sporočila, da Aleša Kunaverja zaradi bolezni najbrž ne bo, vendar smo takrat izrecno zahtevali, da je treba namesto njega poslati drugega člana odprave, kar so nam tudi obljubili.
Mnenja smo, da odnos Planinske zveze Slovenije do društva in planincev v Pomurju v tem primeru nikakor ni bil pravilen, zlasti še, ker gre za planinsko društvo, ki dela v težavnih pobojih.
Iz tega kar smo navedli sledi, da je PD Murska Sobota s tem, da je organiziralo predavanje, imelo dober namen, podati snov kvalitetno, kar pa mu zaradi omenjenih težav ni povsem uspelo.
PD M. Sobota
BELTINSKO ZRCALO
Tudi Beltinci ubirajo pot hitrejšega razvoja. To potrjujejo številne nove zgradbe, kakor zdravstveni in gasilski dom, stanovanjske zgradbe in po-
dobni objekti. V tem pogledu so v Beltincih napravili kar precej, posebno še v zadnjih dveh letih, vse premalo pa so doslej posvetili pozornosti urejanju nekaterih manjših reči, ki so za izgled kraja prav tako velikega pomena.
V Beltincih žal ni težko najti »motivov«, ki kraju kazijo zunanji videz. Ne mislim samo na kotanjasto često, ki pelje skozi vas, na zapuščene obcestne jarke, po katerih že dolgo ni šarila cestarska lopata in na poškodovane topole v obcestnem drevoredu. Človeku najprej obvisi pogled na zapuščenih in prevrnjenih plotovih ob hišah. Teh je zares veliko. Na prste bi lahko naštel hiše, pred katerimi so ob cesti nepoškodovani plotovi. Ali igrajo takšni plotovi sploh kakšno vlogo? Kakor koli je že, potrebno bi bilo samo malo dobre volje in dela in zadeva bi bila urejena, tako pa...
Beltinčani pa se tudi ne morejo preveč ponašati s potokom, ki teče skozi vas, čeprav jim polna cisterne in je koristen še za marsikaj drugega. Potok je vse preveč hvaležno »skladišče« za odlaganje smeti in druge navlake, ki je pri hiši samo v nadlego.
To, kar nameravam napisati sedaj, na zunanji izgled kraja sicer ne vpliva preveč, zdi se mi pa vredno, da v tem sestavku tudi tega ne izpustim. V mislih imam namreč dvorišče Kmetijskega gospodarstva. To je marsikje podobno odprtim skladiščem odpada. Železne brane, plugi in druga oprema je na dežju že zdavnaj dobila lisičjo barvo. Ali za to ni primernejšega mesta? Pa če tudi vsa ta oprema ni več uporabna, bi se našel zanjo kak drug prostor, če ne drugje, potem na odpadu.
Razen naštetega pa bi v Beltincih lahko našli še kopico drugih drobnih stvari, ki niso na pravem mestu. Kar čuti se, kako bi bilo v kraju potrebno kakšno olepševalno društvo, ki bi vsaj opozarjalo na take stvari, če jih že ne hi skušalo samo odpravljati.
  ŽENA — DOM — DRUŽINA
ZA KUHINJO Oranžni režnji Na hitro zmešajte 210 gr masla ali margarine in 350 gr moke, zamesite testo, ko ste že dodali 3 rumenjake, sok polovice oranže, polno žlico ruma in polno žlico smetane z nekuhanega mleka.
Z valjem razvaljajte maso. zrežite podolgovate režnje in jih premažite z glazuro.
Glazura: zmešajte 150 gr sladkorja v prahu, žlico vrele vode in sok ene limone, da nastane gosta gladka masa.
KAKO SPOZNATI SVEŽOST
JAJC
Svežost jajc spoznate, če napravite tale poskus: v enem litru vode raztopite 12 dkg kuhinjske soli in dajte v to raztopino jajce. Če so sveža, bodo ostala na dnu. če so stara do pet dni. se bodo dvignila do polovice, osem in več dni stara jajca pa bodo plavala na površini.
Madeže od črnila je treba iz preprog takoj očistiti. Najprej jih popivnajte in na gosto potresite s soljo ter navlažite. Sol naj stoji na madežih nekaj ur, nakar jo odstranite in sperite madež z vlažno gobo. Nazadnje je treba madež zdrgniti s krpo, namočeno v terpentinu.
V kolikor so vam členki na nogah zaradi dolgotrajnega stanja in pešačenja zatekli, bodo zelo koristno delovale obloge, ki ste jih predhodno navlažili v mešanici tople vode in kisa.
ZA POMLAD SVETLA BARVA
Ker se nam pomlad in z njo lepi sončni dnevi vedno bolj približujejo, bo potrebno počasi začeti misliti na pomladanske plašče in na lažjo garderobo.
Na italijanskih, pariških in tudi domačih modnih revijah je že bilo nekaj pomladanskih plaščev in tudi lažje garderobe. Če se boste odločile za pomladanski plašč, izberite veselo in svetlo barvo. Prav lahko se odločite za plašč izdelan iz enobarvnega volnenega
blaga v moderni modri barvi. Za pomladanski plašč so značilni komaj razširjena linija, zaokrožena ramena, majhen ovratnik, raglan rokavi, trije gumbi in dva velika našita žepa.
RAZTEGLJIVE HLAČE
TUDI PRI NAS
Tovarna konfekcije in pletenin »Mura« v Murski Soboti že nekaj časa izdeluje raztegljive moške in ženske hlače. Blago za hlače je domači izdelek in sicer Tovarne
»Svila« Maribor. Raztegljive hlače lahko dobite v vseh modnih barvah in sicer: v modri barvi, bordo, plavi, črni, petrol ter sivi barvi. Dobite pa jih lahko v soboških galanterijah. In če vas zanima še cena hlač: od 7.900 do 8.900 dinarjev.
Tovarna konfekcije in pletenin »Mura« v Murski Soboti pa bo kmalu začela izdelovati tudi raztegljive hlače za pomlad in poletje. Cena teh hlač še ni znana.
Ne obupajte nad nelepo zaraščenim zobovjem
Ne bomo menda ugotovili ničesar novega, če zapišemo, da ima veliko število ljudi, posebno še otrok, nepravilno zraščeno in razporejeno zobovje. Mnogim to kvari videz, iz česar izvira občutek manjvrednosti. Ali je nujno, da ima človek take zobne napake vse življenje. Na to vprašanje nam odgovarja specialist klinike za čeljustno in zobno ortopedijo v Ljubljani, dr. IVO ANTOLIČ, ki temu problemu že vrsto let posveča veliko pozornost. V tem sestavku povzamemo nekaj njegovih ugotovitev in misli o zdravljenju zobnih napak in okvar v zato osnovanih ortodontskih centrih. Takole pravi:
Pred leti sem v 71 krajih Slovenije sistematično pregledal blizu 6000 otrok ter ugotovil, da je povprečno vsak drugi obremenjen z ortodontskimi anomalijami. Zaradi te ugotovitve sem se kmalu odločil za ustanovitev razširjene ortodontske preventivne službe, pri čemer mi je z velikim razumevanjem pomagal tudi predstojnik klinike prof. dr. Jože Rant. Tako smo v razmeroma kratkem času osnovali po vseh večjih krajih Slovenije ortodontske centre, med njimi tudi tri v Pomurju in sicer v G. Radgoni, Murski Soboti in Ljutomeru. Ti centri so se silno hitro uveljavili, saj se na primer samo v Pomurju zdravi v njih blizu 400 otrok. Zdravljenje zobnih napak je zelo uspešno, kar kaže tudi primer na sliki. Ne samo otroku, tudi starejšim je moč v veliki meri uravnati zobovje.
Vse do leta 1958 smo imeli center za zdravljenje zobnih rastnih napak in podobnega samo na kliniki, kjer pa smo morali zaradi obremenjenosti iz Pomurja odklanjati tudi težje primere. Z ustanovitvijo takih centrov po terenu
pa nismo odprli samo širokih možnosti za zdravljenje, ampak smo zdravljenje močno pocenili. Medtem ko je zdravljenje težjega primera na kliniki stalo zavod za socialno zavarovanje 180 do 200 tisoč dinarjev, stane zdravljenje iste napake v novih takozvanih ortodontskih centrih komaj 30 do 40 tisoč dinarjev. To pa posebno zato, ker odpadejo potni stroški in dnevnice za pot bolnikov v Ljubljano.
Menim pa, da bi morali biti tega zdravljenja deležni vsi otroci ne glede na to, če so njih starši socialno zavarovani ali ne. Za otroke staršev, ki niso zavarovani, naj bi plačevali občinski ljudski odbori. To so ponekod, kakor na primer v Ljutomeru in še nekaterih drugih krajih Slovenije, že uveljavili. Skratka, potrebno je poskrbeti, da bodo imeli prav vsi otroci zdravo zobovje ne glede na gmotni položaj njih staršev.
Čedalje bolj pa moramo imeti pred očmi to, da z ortodontskimi posegi ne zdravimo samo zobnih napak, ampak hkrati preprečujemo tudi zobni karies in podobno ter s širjenjem ozkih čeljusti omogočimo pravilnejše dihanje skozi nos. S terapijo pa vplivamo tudi na pravilni otrokov duševni razvoj.
Vsa ta zobozdravstvena dejavnost pa bi se že zdavnaj dosti bolje razvila, če ne bi bilo v Pomurju tako občutnega pomanjkanja zobozdravnikov. Cim bo rešeno to vprašanje, se bo tudi preventivna služba uveljavila v večji meri.
KOMENTAR K SLIKI Dr. Antolič nam je med drugim poslal tudi tale dva posnetka otroškega zobovja. Zgornja slika kaže nepravilno zraščeno zobovje otroka. V tem primeru je glavni vzrok nepravilne rasti in razporejenosti zobovja odvisni koničasti zob. Otroka so pravočasno pripeljali na ortodontsko zdravljenje. Po odstranitvi odvisnega zoba je nosil 7 mesecev (dnevno po 3 do 4 ure) v ustih posebni čeljustni ortopedski aparat. Kakšen je bi) uspeh zdravljenja je najbolje razvidno na spodnji sliki. Otrok ima skoraj normalne zobe. Torej ne obopujte. Če pridete pravočasno, to ni nerešljivo.
Zobobol in birokracija
Pred kratkim sem se zatekla po pomoč v zobno ambulanto v Murski Soboti. Žal, pomoči nisem bila deležna. Bila je namreč sobota, morda zaradi tega. Ko sem se oglasila pri okencu, kjer je bila tov. J. Fujsova, in prosila, da mi izderejo zob, mi je odgovorila, da me več ne more sprejeti, z izgovorom, zakaj nisem prišla že zjutraj (ura je bila takrat 9.15) in da naj pridem v
ponedeljek. Na odgovor (takega odgovora nisem pričakovala!) sem vendarle prosila, naj me razumejo, ker me zob zelo boli in to že vso noč, da pa nisem šla takoj zjutraj zaradi tega, ker je običaj, da so izdirali zobe ob 9. uri dopoldne, zato sem čakala do 9. ure. Ko sem tako bila v skrbeh, kaj bo z mojim zobom do ponedeljka, sem šla prosit še tova-(Nadaljevanje na 7. strani)
TUDI PIONIRJI V ČRENSOVCIH DELAJO
Oglašamo se iz Črensovec. Naš pionirski odred se imenuje po partizanskem komandantu Stanetu Rozmanu. Odred stalno sodeluje v Jugoslovanskih pionirskih igrah, saj smo v lanskem letu dobili prvo občinsko nagrado. Pred nedavnim smo poslali RTV Ljubljana sanke, ki smo jih sami izdelali. Te sanke so značilne samo za naše kraje. Vsak jjh ima pripravljene za led. Učenci naše, šole se zelo trudimo, da bi olepšali zunanji videz šole. Lani smo uredili
tekmovalno stezo, igrišče za mali rokomet, rokometno igrišče in strelišče. Letos nameravamo urediti še igrišče za košarko. Okrog dvorišča smo zasadili topole in vrbe žalujke. Vsak izmed učencev naše šole obiskuje kakšen krožek. Pridno in po svojih močeh smo pomagali tudi pri zbiranju pomoči za ponesrečence v Dalmaciji.
Pozdravljajo vas pionirji Osnovne šole Črensovci.
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
5
PRENOSI S PRVE STRANI — PRENOSI S PRVE STRANI
OBŠIRNE NALOGE IN SMERNICE
Zapadle anuitete vseh obratov v 1. 1962 znašajo okrog 263 milijonov dinarjev in izvirajo iz najetih investicijskih kreditov, uporabljenih za razvoj obratov. Vendar pa je višina zapadlih anuitet tako velika in take narave, da zahtevajo od vseh prizadetih, da iščejo povsod večji dohodek, skrite rezerve, večjo proizvodnjo in produktivnost. V tej smeri bodo potrebni tudi ustrezni ukrepi — ob pomoči ljudskih odborov in političnih organizacij. Vsekakor pa bo moral kombinat ustvarjati dohodek, ki bo omogočil odplačevanje obveznosti in nadaljnji razvoj.
Možnosti ustvarjanja večjega dohodka so v tem, da se omogoči kombinatu, da pride po čim krajši in cenejši poti do svojih osnovnih surovin, da ob takem stanju ne bo plačeval visokih zadružnih marž, da organizira preskrbo kmetijstva, v kolikor bo to mogoče, neposredno od industrije, da pride preko izvoza do večjih dohodkov, da pride do večje proizvodnje tudi v obliki organiziranega dela na domu itd.
Zadnje čase se vedno več govori o tako imenovanem proizvodnem sodelovanju v obliki dela na domu. Zamišljeno je, da bi kmetijska gospodarstva, lahko tudi kmetijske zadruge, pristopila v skladu s predpisi ustreznega zakona, k organizaciji proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci v obliki organiziranega dela na domu. Važnejše načelo takega sodelovanja je, med drugim, da se KG Beltinci ali Rakičan pogodbeno dogovori s kmetom, da bo v obliki organiziranega dela na domu redil za posestvo pujske, pital mlado živino, prideloval povrtnino ali opravljal kakšno drugo delo. Izdelani osnutki dalje kažejo, da bo tako proizvodno sodelovanje interesantno tako za posestvo, kot za kmeta. Na ta način stopajo kmetje z organiziranim delom na domu v delovno razmerje s posestvi, dobijo pravico polnega zavarovanja in pravico do upravljanja v organizaciji, hkrati pa pomeni organizirano delo na domu usmerjanje privatnega proizvajalca v smeri specializacije, v smeri opuščanja naturalne proizvodnje in prehajanje na blagovno proizvodnjo, kmet stopa v redni delovni odnos, vendar zemlja kot proizvajalno sredstvo ostane v njegovi lastnini itd;
Živilsko predelovalni obrati kombinata bodo dobivali potrebne velike količine osnovnih surovin za kritje svojih predelovalnih kapacitet iz družbene in zasebne kmetijske proizvodnje. Vendar pase danes, ko iščemo najcenejše in najkrajše poti nabave surovin, ko vedno bolj izločamo nepotrebne posrednike, ko organiziramo velika socialistična gospodarstva v obliki kombinatov, vedno bolj postavlja vprašanje, ali niso dozoreli pogoji, da se glede odkupa in
prometa kmetijskih pridelkov prične proces sproščanja tako imenovanega monopolnega položaja, ki ga imajo kmetijske zadruge pri odkupu. To toliko bolj, ker kmetijske zadruge še zmeraj iščejo svoj glavni vir dohodka v tako imenovanih maržah. Te marže so pa že tako visoke, da družbeno niso več upravičljive. Vrh tega kažejo analize, da dobijo kmetijske zadruge 95 odst. svojega dohodka iz odkupa, ostalih 5 odst. pa iz ostalih dejavnosti. Zato bi bilo umestno, da se omogoči predelovalnim obratom kombinata, da pridejo na cenejši način do svojih osnovnih surovin.
Sredi maja bo v Ljubljani mednarodni sejem Alpe-Adria. Vse kaže, da se bo na tem sejmu pojavil s svojimi izdelki tudi Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«. Nujna je dalje potreba, da se razširi in modernizira sedanja prodajalna mesa in mesnih izdelkov Tovarne, mesnih izdelkov v Murski Soboti, potreben pa je tudi čimprejšnji dogovor o organiziranju prodajalne mesa in mesnih izdelkov v Mariboru, Celju in Radgoni. Naposled obrati kombinata prodajajo razna živila, ki so dnevna hrama potrošnikov. Zato bo potrebno skrbeti, da bodo potrošniki s kvaliteto in ceno čimbolj zadovoljni.
To je nekaj problemov in nalog ter smernic bodočega dela, ki so jih nakazali na nedavnem konstituiranju Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurke« v M. Soboti.
Bj. Š.
DECENTRALIZACIJA  TUDI V SINDIKATIH
že zamenjati z mlajšimi in družbeno razgledanimi člani sindikata, tiste pa, ki niso mogli biti v vodstvih sindikata aktivni zaradi preobremenjenosti, je treba razbremeniti drugih funkcij, da se bodo lahko potlej bolj uspešno angažirali pri delu v vodstvih sindikalnih podružnic. Pomembno je tudi priporočilo, po katerem naj bi vsaj v večjih podjetjih uveljavili spremembe v organizacijski strukturi sindikata in jo prilagodili decentraliziranemu upravljanju v ekonomskih enotah. Posamezna podjetja naj to prilagoditev uresničijo v skladu s svojimi pogoji, kar pomeni, da ima lahko večja ekonomska enota tudi samostojno sindikalno podružnico, drugod naj v EE ustanovijo sindikalne pododbore, skupine itd.
Sindikalne podružnice naj bodo tudi glavni nosilci političnih in kadrovskih priprav za bližnje volitve delavskih svetov. Na predvolilnih sestankih in zborovanjih je potrebno tolmačiti zlasti vlogo neposrednih proizvajalcev v decentraliziranem upravljanju, pravice in dolžnosti upravljalcev v našem družbenem sistemu in posebej znotraj vsake gospodarske organizacije.
Poseben poudarek kmetijstvu
li in KDZ Žepovci ter predelovalnimi obrati (klavnica). Kolektiv na Kapeli za zdaj morda še ne vidi potrebe po združitvi, ne bo pa smel dopustiti, da bi ga čas prehiteli in našel nepripravljenega. V klavnici so že uvideli potrebo po združitvi in je delavski svet že pooblastil upravni odbor za ustrezne razgovore s kmetijskim gospodarstvom G. Radgona.
V ospredje pa stopa vedno bolj tudi vprašanje izgradnje vodovoda za Gornjo Radgono in njeno območje. Ta naj bi čez dve leti že služil svojemu namenu, letos pa naj bi opravili vse potrebne meritve, določili lokacijo, izdelali načrte, itd. Iniciativni odbor že obstaja, vendar bodo morali pri tem prispevati svoja sredstva tudi občani. Drugo pa je vprašanje, ali bi kazalo zgraditi
vodovod posebej za Gornjo Radgono ali skupaj z Radenci. Če bi padla odločitev za drugo inačico, bo treba stvari hitro reševati.
Trgovsko ‘podjetje pa kaže opozoriti na nekatere umestne pripombe občanov na minulih konferencah 'krajevnih organizacij SZDL. Podjetje namerava namreč nekaj nerentabilnih trgovskih poslovalnic ukiniti, o čemer sta delavski svet in upravni odbor trgovskega podjetja že razpravljala. Do ukinitve naj bi prišlo tam, kjer so poslovalnice povsem nerentabilne. Tako v Okoslavcih kot drugod so občani temu ugovarjali. Kje bodo poslovalnice ukinili in kje bodo uvedli deljeni občasni delovni čas, je sicer stvar pristojnih organov trgovskega podjetja, vendar so tudi občani povedali svoje mnenje. Bj Š.
Gostovanje soboških glasbenikov v Rakičanu
Gojenci soboške glasbene šole so v petek 16. februarja gostovali na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu. Koncerta se je udeležilo okr. 250 dijakov in. slušateljev tamkajšnje srednje šole. Program je bil zelo lepo
pripravljen in dobro organiziran, kar so potrdili domačini s prisrčnim sprejemom. Rakičanski srednješolci so izrazili željo, naj bi bilo v bodoče več podobnih gostovanj.
Deži O.
Klub za konjski šport v Ljutomeru
V znamenju priprav na 90-letnico
PRETEKLO NEDELJO JE BIL V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU REDNI OBČNI ZBOR KLUBA ZA KONJSKI ŠPORT LJUTOMER. KLUB ŠTEJE NEKAJ ČEZ 200 ČLANOV IN JE NAJSTAREJŠI ŠPORTNI KLUB V POMURJU. OBČNEGA ZBORA SE JE POLEG ŠTEVILNIH ČLANOV KLUBA UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK ZVEZE ZA KONJSKI ŠPORT LRS TOV. JAKA AVŠIČ.
Iz uvodnega poročila predsednika kluba tov. Jožeta Slaviča posnemamo nekatere glavne misli o lanskoletnih uspehih in delu ter o bodočih nalogah kluba.
Naloge kluba v naslednjih letih je moč orisati v naslednjem: prirejati čim bolj uspešne tekme konjeniškega športa, uvesti na-
črten trening konj in skrb za naraščaj za potrebe doma in za izvoz.
Klub je v lanskem letu nadaljeval z izgradnjo prostorov, ki bodo omogočili trening konj, prav tako važna pa je izgradnja primerne tribune, ki naj bi bila zgrajena do leta 1965.
V	lanskem letu je priredil klub 3 dirkalne tekme s skupaj 20 dirkami, od tega je bilo 17 kasaških. Veliko zanimanje se je pokazalo tudi za jahalne tekme. Skupno je tekmovalo 72 domačih in 42 gostujočih konj, dočim so domači konji startali na tujih hipodromih 57-krat. Kljub temu pa, da je letni prirastek mladih konj nekako 100, je zelo nizko število konj, ki se pojavijo na dirkališču. Najboljši zmagovalec v lanskem letu je bila Jerkiča, last F. Žitka iz Bučečovec s časom 1,25,7, najhitrejši čas pa je dosegla Iranka (1,23,3), kar je lep napredek v primerjavi s prejšnjimi leti.
V	letošnjem letu ima klub v programu naslednje prireditve: Pomladanski meeting, ki naj bi bil 3. junija v Ljutomeru, Jesenski meeting, ki naj bi bil 2. ali 9. septembra. Pri jesenskih dirkah je predviden še naknadni derby in tekmovanje 2-letnih konj iz vse Slovenije. V Radgoni naj bi bile dirke 15. ali 16. septembra in sicer v okviru Pomurskega sejma. Ta dirka bi imela poleg drugega tudi velik tujsko-prometni pomen.
Na občnem zboru so med drugim ugotavljali, da bo potrebno izboljšati stike z obiskovalci dirk, pri čemer se vedno bolj kaže potreba po primernem vodniku sko-
zi prireditev. Te stike pa naj poglobi še prav posebej dober totalizator, ki bi moral imeti v bodoče več poslovalnic.
Leta 1965 bo slavil klub 90-letnico obstoja, zato bo moral upravni odbor kluba pričeti s pripravami na ta dogodek že letos.
Ljutomerski kegljači  na državnem prvenstvu
V soboto in nedeljo so kegljači ljutomerskega »Partizana« tekmovali na Jesenicah in v Kranju z moštvom »Triglav« iz Kranja. Ti dve tekmovanji sta bili odločilni, saj se je moštvo »Partizana« iz Ljutomera tokrat uvrstilo na državno prvenstvo, hkrati pa tudi v hrvatsko-slovensko kegljaško ligo. Ljutomerčani so zaradi napake pri sojenju zasedli le četrto mesto, vendar upajo, da bo komisija v Ljubljani ugodno rešila njihovo pritožbo in jim dodelila zasluženo tretje mesto. Gre namreč za dva podrta keglja (Steržaj), za katera
jih je sodnik oškodoval. Če bo omenjena komisija upoštevala pritožbo, bo Ljutomerčanom pripadlo tretje mesto in to z enakim Številom točk kot lanskoletnemu republiškemu prvaku — Jesenicam, vendar z boljšim količnikom podrtih kegljev.
Čeprav bo »Partizan« Ljutomer ostal na četrtem mestu, kar je malo verjetno, bo imel pri nadaljnjih tekmovanjih lepe perspektive. Na državnem prvenstvu se bo vsekakor skušal obdržati v zlati sredini, kar ob sedanji kvaliteti igranja moštva ne bo težko.
-js-
Duhovna in telesna vrednost
JUDA
Znano je dejstvo, da še mnogi ne vedo, kaj je v resnici judo. Mnogi, zamenjujejo judo s fevdalnim jiu-jit-som. Ravno take jih je mnogo, ki nasprotujejo tej vrsti športa. Kadar jih pa vprašaš zakaj, tedaj ne najdejo pravega odgovora.
Judo ni niti fevdalni jiu-jits, niti rokoborba, še manj pa polomijada kosti. Judo je mlad, moderen in nadvse lepi šport po točno določenih športnih pravilih. Judo, ki ima res
svoj izvor v starem jiu-jitsu, je danes obnovljen in izpopolnjen v posebni sistem prijemov in raznih gibov v moderni in telesu nenevarni šport. Če je judo tudi v napadu in obrambi zgrajena oblika spretnega gibanja z učinkovitimi prijemi lin udarci, tedaj je poleg športne oblike tudi telesna vadba, ki telesno in duševno uravnoveša in oblikuje značaj človeka.
Razlogi, ki danes privablja-
jo ljudi vseh starosti in obeh spolov k judu so: 1. občutek nezadostne duhovne in fizične koordinacije, (harmonične rasti telesa in duha) ki se pri judu prej doseže; 2. želja, da se z judom oborožijo v svrho lastne obrambe; 3. občutje šibke fizične moči; 4. mik junaškega nastopa v judu; 5. želja po zanimivi zabavi in
sprostitvi. Čeprav so ti razlogi močno različni, zmore judo vse.
Lastnost juda je v tem, da ignorira vsak vpliv drugih športnih disciplin. V judu ne
najdemo tež, višin, moči ali oblik, niti nima odločilni vpliv na to, kar se človek lahko nauči. Še več! ob spoznanju, da nam nekatere fizične prednosti manjkajo, smo prisiljeni in zmožni, da se v teh smereh še prav posebno razvijemo.
V strnjeni obliki bi lahko rekli, da je judo ogromni rezervoar vitalne duhovne moči, samozavesti, bliskovite in odločilne presoje v danih situacijah, v enakomerna, harmonični zliv duše in telesa v nepazno samovzgojo moralne moči. To pa je tudi največ, kar naš sodobni socialistični človek potrebuje za praktično življenje.
SD ,,RAKIČAN“
Na letni konferenci Strelske družine »Rakičan« so člani kritično ocenili delo upravnega odbora v lanskem letu. Večina članov je bila mnenja, da se naj družina razpusti. Da je prišlo do takega stališča je razumljivo, kajti upravni odbor družine v lanskem letu ni sklical niti enega sestanka in člani te družine niso sodelovali na nobenem tekmovanju.
Po daljši diskusiji in analizi dela je bil izvoljen novi upravni odbor, za katerega upajo, da bo svoje delo v redu opravljal.
I. P.
VSE O KONJU
IN KONJSKIH DIRKAH
□	V letu 1960 je bilo v Jugoslaviji 378 tekmovanj, v Italiji 3.132. Konjske dirke so v Bologni dvakrat tedensko, prav tako v Firencah, v Rimu pa je letno 120 konjskih športnih prireditev.
□	Kot nagrade so prejeli v letu 1960 italijanski vozači oziroma lastniki dirkalnih konj 2 milijardi 102 liri, vrednost italijanskega izvoza dirkalnih konj pa Je znašala 2,5 milijarde lir.
□	Najhitrejši kasač, ki ga je uvozila Nemčija iz ZDA leta 1958 za 22 tisoč dolarjev je bil žrebček Rich — Colby, ki je dosegel kilometrski čas 1,14,4 min. To je za 8 sek. boljše kot je jugoslovanski rekord, ki ga je dosegel ljutomerski kasač Liktor.
□	V Avstriji je letno okrog 84 konjskih dirk, od tega 52 na Dunaju in v Badenu. Rekord avstrijskega derby-ja je do lanskega leta 1,25 (v Ljutomeru je bil dosežen leta 1960 čas 1,22).
□	V letu 1960 so zabeležili na madžarskem zelo velik prirastek mladih konj. Tega leta je tekmovalo na madžarskih tekmovalnih stezah kar 62 dvoletnih konj. Madžarski derby z nagrado 56 tisoč forintov sl je priboril leta 1960 favorit Hokas s časom 1,27 sek.
□	Med največje hipodrome na svetu sodi takozvani Rooseveltov hipodrom v New Yorku, kjer je bilo prirejeno tudi zadnjo svetovno prvenstvo kasaških konj. Tekmi je prisostvovalo 54 tisoč gledalcev, izkupiček tekme pa je znašal 264 tisoč dolarjev. Na tem tekmovanju je sodelovalo 8 konj in sicer: 1 iz Francije, 2 iz Italije, 1 iz Holandije, 1 iz Kanade, 1 iz Avstrije, 1 iz ZDA in 1 iz Danske. Zmagal je Heros iz Holandije s časom 1,16,5 sek. S tem je zaslužil lastniku nič manj kot 50 tisoč dolarjev nagrade. Na prvenstvo so pripeljali vse konje z letali na stroške prirediteljev.
□	Tudi med filmskimi igralci je precej ljubiteljev konj. Med najbolj znanimi so Jane Gabin, Kurt Jürgens in Oscar Sima.
O Janu Gabinu je znana tale zgodba. Omenjeni igralec je kupil dirkalnega konja Hortensia, ki je nastopal v ZDA in v Evropi. Kot znanega ljubitelja športnih konj so igralca vprašali, če je kaj vznemirjen, ko tekmuje njegov konj. — Ne — je odgovoril Jane Gabin — vznemirjenost prepuščam trenerju! — Dodal pa je, da po končanih dirkah vsi čestitalo lastniku konj, nikoli pa vozaču in konju. On sam da priznanje svojemu konju tako, da mu po končani tekmi ponudi nekaj bonbončkov.
Društvene vesti
Na občnem zboru TVD Partizan na Tišini so ugotovili, da se je v minulem obdobju več ali manj uveljavljalo le nogometno moštvo, medtem, ko so imeli pri odbojki le medsebojne tekme, niso se pa vključili v redna tekmovanja. V zimskem času sta se uveljavila tudi šah in streljanje. Na zboru so sklenili, da bodo poživili delo vseh sekcij, na novo pa bodo vpeljali še hokej na travi, za katerega vlada veliko zanimanje.
Tudi TVD Partizan na Cankovi se v teh dneh pripravlja na letni občni zbor. Tam ugotavljajo, da v minulem letu niso zabeležili preveč vidnih uspehov, to pa zaradi tega, ker je prišlo pri ustanavljanju šolskega športnega društva do nekaterih težav. Nekateri celo menijo, da pomeni ustanovitev tega šolskega društva nove težave pri obstoju Partizana.
Srečanje z mariborčani
Kakor smo zvedeli, bo v nedeljo gostovala v Murski Soboti pionirska namiznoteniška ekipa ŽNTK Maribor. V telovadnici Osnovne šole I bo odigrala dve prijateljski tekmi z ekipami PŠD Mladost. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 uri.
Pol milijona za cesto
V nedeljo je bila redna seja zadružnega sveta kmetijske zadruge Lendava. Na seji so obravnavali investicijski program za leto 1962, poslušali so poročilo inventurnih komisij po poslovnih enotah ter razpravljali o odobritvi posojila ObLO Lendava za gradnjo ceste Murska Sobota — Lendava, za katero bo prispevala KZ 600 tisoč dinarjev.
  Letna konferenca SD „B0REC“
V Domu JNA v Murski Soboti je bila pred nekaj dnevi konferenca SD Borec«. Iz obširnega poročila predsednika družine je bilo razvidno, da je družina v lanskem
letu bila zelo aktivna. Poleg rednega programa tekmovanja, ki ga predpisuje Strelska zveza Slovenije, je SD »Borec« sodelovala tudi na tekmovanjih, ki sta jih organizirala občinski in okrajni strelski odbor. Na teh tekmovanjih so člani dosegali lepe rezultate. Tako so na primer v lanskem letu trikrat osvojili prvo mesto, 5 krat drugo in 2 krat tretje mesto. Na vseh tekmovanjih v lanskem letu je sodelovalo okrog 350 strelcev.
Družina šteje 108, ki pa so razdeljeni v pet skupin. Dalje pa ima družina na razpolago 20 zračnih in 6 malokalibrskih pušk, dovoljno količino nabojev in tarč ter občinsko zračno in malokalibrsko strelišče itd.
Strelska družina »Borec« ima tudi 10 strelcev, ki so končali inštruktorski tečaj III. razreda. Poleg tega pa sta v lanskem letu bila imenovana dva strelca na naziv »odličen strelec«, dočim jih je bilo 24 proglašenih za »dobre strelce«.
I. P.
RAZDELILI SO NAGRADE
V	torek 20. februarja sta imela pionirska odreda Bojana Gabrijelčiča in Karla Destovnika-Kajuha ter mladinska organizacija na II. Osnovni šoli v Murski Soboti letno konferenco.
Na konferenci je predsednica starešinskega sveta tov. Hela Srešova razdelila nagrade in pohvale vsem tistim pionirjem in mladincem, ki so se v lanskem tekmovanju Jugoslovanskih pionirskih iger najbolj izkazali. Nagrade so prejeli tudi posamezni krožki in Šolsko športno društvo »Polet«.
V	nadaljnem pa so se pionirji in mladinci seznanili s programom dela v letošnjem letu JPI. Vse delo bo pod pokroviteljstvom SŠD »Polet« in Podmladka Rdečega križa.
Majda Toplak.
TEKMOVANJE V POMURSKI STRELSKI LIGI
Po nepopolnem končanem petem kolu tekmovanja v pomurski strelski ligi je po prejetih rezultatih strelskih družin na terenu sledeče:
I.	GRUPA
1.	Borac	Murska	Sobota	4	4	0	0	6.514	8
2.	Kovinar	Murska Sobota	4	4 0	0	6.366	8
3.	Graničar — Cankova	3	3	0	0	4.741	6
4.	M. Križanič — Križevci	4	2	0	2	5.457	4
5.	Sograd	Murska Sobota	3 2	0	1	4.401	4
6.	Mačkovci	3	2	0	1	4.124	4
7.	Efenko — Radgona	4	1	0	3	5.740	2
8.	Mura — Radgona	3	1	0	2	3.906	2
9.	Zvezda	Rogašovci	2 0	0	2	2.173	0
10.	Jurkovič — Apače	2	0	0	2	2.439	0
11.	Š. Kovač Beltinci	0 0 0 0	—	0
12. Branik — Radgona	0	0	0	0	—	0
II.	GRUPA
1.	Lovec Krog	5	5	0	0	6.848	10
2.	Iskra — Moravci	5	4	0	1	6.001	8
3.	Tekstilec	M. Sobota	5	3	0	2 6.939	6
4.	Polet — Rankovci	4	3	0	1	5.799	6
5.	Dobrovnik	4	3	0	1	5.604	6
6.	J. Cirila — Ž. Dveri	4	3	0	1	4.996	6
7.	Veržej	4	1	0	3	5.249	2
8.	Lendava	1	1	0	0	1.184	2
9.	Rakičan	4	1	0	3	5.039	2
10.	Jurkovič	Videm	0	0	0	0	—	0
11.	Nafta	Lendava	0	0	0	0	—	0
12.	Turnišče	0	0	0	0	—	0
III.	GRUPA
I.	Obrtnik	Murska Sobota	4	3 0	1	6.076	6
2.	St. Rozman Prosenjakovci 4 3 0 1 5.767	6
3.	Radenci	3	3	0	0	5.002	6
4.	Ljutomer	3	3	0	0	4.908	6
5.	Gederovci	3	3	0	0	4.613	6
6.	B. Kidrič — Murska Sobota	3	2	0	1	4.642	4
7.	Bogojina	3	1	0	2	3.681	2
8.	Grafičar Murska Sobota	2	1	0	1	2.858	2
9.	Cven	3	0	0	3	4.304	0
10.	Ilovci — Ljutomer	3	0	0	3	3.595	0
11.	Graničar — Hodoš	0	0	0	0	—	0
IV.	GRUPA
1.	Rudar	Presika	3	3	0	0	4.236	6
2.	Noršinci	3	3	0	0	4.102	6
3.	Jeruzalem	2	2	0	0	2.851	4
4.	Sobota	2	2	0	0	2.434	4
5.	Trgovec Murska Sobota	3	2	0	1	4.252	4
6.	D. Šumenjak — Moščanci	2	1	0	1	2.554	2
7.	Goričko	Kančevci	2	10	1	2.162	2
8.	Velika Polana	0	0	0	0	—	o
9.	Banka Murska Sobota	0 0 0 0	_ o
10.	Kobilje	0	0	0	0	—	o
11.	T. Tomšič — Neradnovci	0 0 0 0	0
6
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI v M. Soboti od 1. do 10. febr.
Anton Vohmut — tretjič Iz M. Sobote, Marija Huber, Janez Drvarič, Franc Huber, Ludvik Cvernjak — drugič, Janez Drvarič, Ludvik Košalin, Francka Štivan, Ludvik Huber, Franc Cvernjak, Fridrih Borak, vsi iz Kruplivnika; Marija Gone — tretjič, Rozalija Gomboc — drugič, Karel Gomboc, Janez Gal — tretjič, vsi iz Lendave; Marija Švarda — drugič iz Lendavskih goric; Feliks Muhič iz Polane; Stefan Kovač iz Šalamenec; Jože Raščan iz Radgone; Ivan Sobočan iz Renkovec; Agnež Legen — drugič, Katica Šabjan, Marija Mesarič — tretjič, Elizabeta Horvat, Anica Gerenčer, Kristina Jakob, vsi iz Bratonec; Ludvik Tratnjek, Franc Koren, oba iz Beltinec; Jožef Gabor, Ivan Marič, Marija Virag, Julija Vegič, vsi iz Odranec; Apolonija Ferenčič — tretjič iz M. Črnec; Amalija Vereš, Bela Belinger — trinajstič, Maks Vajda — petič, Marija Tratnjek, Marija Talaber, Anton Poldauf, vsi iz soboške bolnišnice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi naj lepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota
KINO
MURSKA SOBOTA — od 23.-25. febr. ameriški barvni film: »osamljeni maščevalec«; od 26. do
27.	febr. ruski film: »Tuji otroci«; od 28. febr. do 1. marca ameriški barvni fim: »Toby Tyler«.
BELTINCI — od 24.-25. februarja egiptovski film: »Dežela sanj«.
GORNJA RADGONA — od 24. do 25. febr. ameriški barvni cinemaskopski film: »Vidimo se v Las Vegasu«; 26. febr. jugoslovanski film: »Pogon B«.
VIDEM OB ŠČAV. — od 24.-25. febr. jugoslovanski glasb, film: »Naša pesem vse privabi«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 24. do 25. febr. ameriški kinemaskopski film: »Luksuzni brod«;
28.	febr. romunski film: »Oprostite, napačna zveza«.
ŠALOVCI — od 24.-25. febr. francoski film: »Podzemlje Pariza«.
LJUTOMER — od 24.-25. februarja ruski kinemaskopski film: »Kočubej«; 28. febr. do 1. marca nemški film: »Rože za državnega tožilca«.
VELIKA POLANA — od 24.-25. febr. ameriški barvni film: »Iskalci«.
Tedenski koledar
Petek, 23. februarja — Marta Sobota, 24. febr. — Matija Nedelja, 25. febr. — Saša Ponedeljek, 26. febr. — Andrej Torek, 27. febr. — Gabrijel Sreda, 28. februarja — Leander Četrtek, 1. marca — Albin
SMRTI
Umrli so: Franc Felkar, upokojenec iz Rogaševec, star 50 let; Stefan Olaj, delavec iz Gančan, star 50 let; Marija Sčap roj. Horvat iz Turnišča, stara 63 let; Janez Koudila iz Andrejec, star 72 let; Ivan Banfi iz Rakičana, star 81 let.
OBVESTILO STARŠEM!
Obveščamo starše otrok rojenih v letu 1961 in vseh tistih do treh let, ki do sedaj še niso bili cepljeni proti kozam ter šolskih otrok 1. in 8. razreda, da bo obvezno cepljenje proti kozam, davici in tetanusu na področju Zdravstvenega doma Ljutomer po naslednjem razporedu:
STARA CESTA, v osnovni šoli, 26. 2. 1962, ob 15. uri CEZANJEVCI, v osnovni šoli, 26. 2. 1962, ob 16. uri LJUTOMER, v Zdrav, domu, 27. 2. 1962, db 15. uri CVEN, v osnovni šoli, 28. 2. 1962, ob 16. uri STROČJA VAS, v Kmetijski šoli, 1. 3. 1962, ob 15. uri RAZKRIŽJE, v Zdrav, postaji, 1. 3. 1962, ob 16. uri RADOSLAVCI, v Zadruž. domu, 2. 3. 1962, ob 14. uri BUČKOVCI, v osnovni šoli, 2. 3. 1962, ob 16. uri RADOMERJE, v Gasil. domu, 3. 3. 1962, ob 15. uri JERUZALEM, v upravi VG, 3. 3. 1962, ob 16. uri
Na cepljenje prinesite s seboj zdravstveno izkaznico otroka-zavarovanca.
ZD LJUTOMER
MALI OGLASI
RAZNO POHIŠTVO, čevljarski stroj »Singer«, mlado rodovniško kravo visoko brejo in mladega bika, zaradi preselitve, prodam. Tone Mihelač, Lutverci 1, p. Apače.	M-168
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, prodam. Sebeborci 18, p. Martjanci. M-152 DEKLE, mlado, pošteno, dobi službo pri dobri družini v Ljubljani. Pogoji ugodni. Naslov: inž. Udovič, Poljanska 15-11, Ljubljana.	M-153
POSESTVO, arondirano, 8 ha. z zelo dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji, ugodno prodam. Katarina Fras, Lormanje 17, Lenart v Slov. Goricah.
M-154
OKVIRJE (felne) 20 cl (53 cm), ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-156
SPALNICO prodam. Ulica 17. oktobra 6, M. Sobota.	M-159
POSESTVO, manjše (hiša, lep sadovnjak in njiva) v Radomerščaka blizu železniške postaje Žerovinci, ugodno prodam.
M-160
MOTORNO KOLO znamke »Puch TF«, tipa 1952 in motorno kolo BMW, tipa 1955, oba 250 ccm, prodam. Rogašovci 5.	M-165
ŠIVALNI stroj »Singer«, prodam. Prešernova 18, Murska Sobota.
M-166
ENOSTANOVANJSKO hišico v M. Soboti ali bližnji okolici, z vrtom in nekaj zemlje, kupim. Pismene ponudbe na Pomurski vestnik, z navedbo podatkov pod šifro »Takoj plačljivo«.
M-167
NAKUPOVALCI — Pozor! V okolici Veržeja je ugodno naprodaj hiša z gospodarskim poslopjem in velika sadna stiskalnica (poslopja v izredno dobrem stanju, zidana in z opeko krita) ter njive, travniki, gozdovi od 1 do 10 ha (oziroma po želji), vse v bližini gospodarskih poslopij. Nakup možen brez ali s premičninami. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-162 MOTORNO KOLO DKW, tipa 1955, 200 ccm, prodam. Naslov v upravi lista.	M-158
GOSPODINJSKO pomočnico vzamem k tričlanski družini. Dr. Janez Mlinar, Škofja Loka, Tratna 1.	M-181
PRAZNO SOBO nujno išče krojaški mojster v Murski Soboti. Krautberger Ivan, Satahovci Št. 22. p. Tišina.	M-180
DEKLE, ki bi v prostem dopoldanskem ali popoldanskem, času pomagala v gospodinjstvu, sprejmem. Hrana in stanovanje brezplačno. Naslov v upravi lista.	M-172
DNE 6. februarja sem v smeri Hotiza izgubil skoraj novo moško rjavo usnjeno rokavico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v Hotizi, pri Horvatu (bivša gostilna), p. Lendava.	M-174
HIŠO, novejšo z gospodarskim poslopjem velikim vrtom in brajdami v Lukavcih 80, p. Križevci pri Ljutomeru, poleg opekarne prodam.	M-174
MOTORNO KOLO, znamke DKW, tipa 1953, 250 ccm, v odličnem stanju, prodam. Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota.	M-177
Zobobol in birokracija
(Nadaljevanje s 5. strani) rišico, ki dela neposredno pri zobozdravniku. Tudi ta mi je odklonila sprejem. Zanimala sem se še, če bi lahko prišla v popoldanskem času. Tudi na to sem dobila odgovor, da me tovarišica, ki dela v popoldanskem času, ne bo sprejela.
Drugega mi ni preostalo, kot da sem šla iskat pomoči v Radence. Čut do sočloveka, ki sem, ga bila deležna tam v Radencih, je res pohvale vreden! Prav zaradi tega sem se odtočila, da napišem ta primer za rubriko »Bralci — bralcem v presojo«.
In še to: posledice so bile take, da sem hodila 5 dni po tistem po injekcije v splošno ambulanto.
I. Č. M. Sobota
PREKLIC!
Obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel o Marti Mihorič. Fajfer Milan, Železne dveri.
Obveščamo kmetijska gospodarstva in zasebne pridelovalce, da bomo odkupovali v času košnje večje količine SVEŽE LUCERNE in manjše količine SVEŽE ČRNE DETELJE od vseh tistih pridelovalcev, kateri sklenejo z našim obratom predhodno pismeno pogodbo.
Cene ugodne! Vsa podrobna pojasnila prejmejo lahko interesenti vsak dopoldan v pisarni obrata
AGROMERKUR v M. Soboti ul. I. L. Ribara 3.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, tašče in babice
HORVAT ANE roj. Puhan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih dneh tolažili, izrazili sožalje, darovali vence in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Berdenovima, ki sta ji za časa bolezni lajšala trpljenje, prav tako kolektivu Okrožnega in Okrajnega sodišča v Murski Soboti in Okrajnega sodišča v Novi Gorici za izraze sožalja.
Bogojina, M. Sobota, N. Gorica, dne 17. 2. 1962.
Žalujoči
DRAŽBENI OKLIC
Dne 10. aprila 1962 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Motvarjevci 1/3 vl. št. 99 in celi vl. št. 2.
Cenilna vrednost 343.890 din
Najmanjši ponudek 205.847 din
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer jih ne bo moč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v M. Soboti, dne 17. febr. 1962
Komisija za uslužbenske zadeve pri OLO Murska Sobota, na podlagi prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih uslužbencih razpisuje
pisarniškega uslužbenca — pri sodniku za prekrške pisarniškega uslužbenca — pri okr. jav. pravobranilcu
Pogoji: za obe delovni mesti se zahteva- srednja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse v pisarniški službi.
Interesenti naj vložijo kolkovane ponudbe s 50 din, dokazila o strokovni izobrazbi, življenjepis in podatke o dosedanjem službovanju pri OLO M. Sobota v 15 dneh od te objave.
Upravni odbor Vzgajališča Veržej razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5 let računovodske prakse oz. popolna samostojnost pri delu. Plača po ZJU oz. po dogovoru. Hrana v zavodu, v nujnem primeru samska soba na razpolago. Nastop službe s 1. aprilom, eventualno s 1. majem.
Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse, z življenjepisom in podatki o strokovnosti pošljite Vzgajališču Veržej do 10. marca.
Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razpisuje delovno mesto
KOMERCIALISTA
Pogoji: visokokvalificiran ali kvalificiran trgovski delavec s prakso v zadružnih organizacijah ali trgovskih podjetjih.
Nastop službe možen s 1. marcem ali po dogovoru. Ponudbe sprejemajo v tajništvu zadruge do 1. marca 1962.
Turistično olepševalno društvo Gornji Petrovci, razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
novozgrajenega turističnega doma v Gornjih Petrovcih.
Pogoji.: visokokvalificiran ali kvalificiran gostinski delavec s prakso v vodenju gostinskih gospodarskih organizacij. Ponudbe sprejemamo do 1. marca 1962 v uprava doma v G. Petrovcih.
Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Sobiti razpisuje delovno mesto
BLAGAJNIKA IN SKLADIŠČNIKA
Pogoj : dokončana srednja šola in tri leta prakse. Ponudbe sprejema komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci prodaja glasom Sklepa Delavskega sveta na
javni dražbi naslednja osnovna sredstva
Traktor Steyr s sledečimi priključki: s kosilnico, plugom, krožno brano in okopalnikom.
Javna dražba bo v nedeljo dne 11. marca 1962 ob 10. uri v upravi posestva.
Prednost pri nakupu ima socialistični sektor.
Državna založba Slovenije sprejema naročila za
novi Slovenski pravopis
Naročila sprejema tudi »Dobra knjiga« v Murski Soboti in knjigarne v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni.
Za naročnike bo cena knjige, vezane v polusnje 4.500 din, v kolikor bodo knjigo plačali do 15. aprila 1962.
Cena knjige v prosti prodaji bo mnogo višja.
Zahtevajte v knjigarnah prospekt, ki Vas bo seznanil o vseh nadrobnostih razpisa.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 25. febr. do 3. marca
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Fr. Feld: Majhna ko makovo zrno; 8.50 Iz albuma skladb za otroke;
9.05	Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Rado Kokalj: Zaradi izdaje; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Zvone Križišnik: Uglašena skupina znanstvenikov (rerportaža); 11.50 Mandoline in godala; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v priredbi Janka Ravnika in Josipa Pavčiča pojeta Janez Lipušček in Edvard Seršen; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Nedeljsko popoldne ob zabavnih melodijah; 16.00 Humoreska tega tedna — Irmela Lindberg: Galoša; 16.20 Prizori iz velikih o-per; 17.05 Orgle in orglice; 17.15 Radijska igra — Jovanka Jorgačevič: Primer Mihaela Zazmerom; 18.00 F. Chopin: Andante spianato in Velika poloneza; 18.15 Vesela godala; 18.30 Športno popoldne;
19.05	Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Zabavni zvoki; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 5. oddaja: London; 22.15 Evropski All-Star Band 1961; 23.05 Plesna glasba.
PONEDELJEK
8.05 Aleksander Glazunov: Suita za godalni kvartet (Radijski godalni kvartet); 8.40 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Dve simfonični pesnitvi — Franz Liszt: Mazepa, Blaž Arnič: Ples čarovnic; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet; 11.15 Naš podlistek — R. Dahel: Matični mleček — I.; 11.35 Popularne operne medigre;
12.05	Pozdrav iz Makedonije; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Tanja Hlišč: Ekološki in ekonomski pogoji za proizvodnjo orehov; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Črnske duhovne pesmi in Gershwin; 13.55 Klavir in hammond orgle; 14.10
Fran Lhotka: Vrag na vasi, baletna suita; 15.20 Zvočna mavrica; 15.40 Literarni sprehod — Vana Marinović: Obkoljeni; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Tega ne slišite vsak dan;
18.45	Radijska univerza — Bogdan Kilar: Kako se giblje naš planet; 19.05 Od plesišča do plesišča; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00—23.00 Koncert zbora in orkestra RTV Zagreb — Johann Sebastian Bach: Matejev pasjon; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.20 Za ljubitelje zabavnih zvokov.
TOREK
8.05 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pogled skozi razprta vrata; 9.25 Zvočni kaleidoskop; 10.15 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Zaključni prizor 3. dejanja Smetanove opere »Dalibor«; 11.30 Christian Sinding: Klavirski kvintet opus 5; 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo: 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Nace Lovšin: Rejsko delo pri osemenjevanju krav v ljubljanskem okraju; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Partizanske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Mantovani; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Samorastnik in samorastniki; 14.35 Arije iz oper italijanskega verizma; 15.20 Tri pesmi Borisa Kovačiča; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.50 Zabavni zbor Sergeja Rajnisa; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Vesele in ševage za pustni čas;
18.45	S knjižnega trga: 19.05 Enoroki pianist Sigefrired Rapp v Ljubljani; 20.00 Poje zbor Donskih kozakov p. v. Sergija Zarova; 20.30
Radijska igra — Jerome Lawrence-Robert E. Lee; V otroški glavi; 21.07 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncertni rondo v Es-duru za rog in klavir; 21.12 Veliki zabavni orkestri; 21.25 Slovenske popevke in majhni zabavni ansambli; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (18); Sergej Profokjev;
23.05	Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom; 23.20 Nočni akordi.
SREDA
8.05 Rado Simoniti: Pesmi in priredbe obmorskih motivov; 8.20 Radi bi vas zabavali; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Odlomki iz opere Marta, skladatelja Friedricha Flotowa; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Štiri skladbe Marijana Lipovška za violino in klavir — Izvajata violinistka Pina Carmirelli in avtor; 11.15 Človek in zdravje: 11.25 Beograd — Zagreb — Ljubljana; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Radijska kmečka univerza — Stane Matekovič: Izvor podlag za proizvodnjo cepljenk; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Od polke do mamba; 13.50 Dalmatinske narodne pesmi; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pogled skozi razprta vrata: 14.35 Simfonični intermezzo; 15.20 Iz beležnice skladatelja Zvonimirja Cigliča: 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Šoferjem na pot; 17.50 Glasbena medigra; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Igrajo vam veliki zabavni orkestri;
18.45	Ljudski parlament; 19.05 Dve skladbi Georgesa Bizeta; 20.00 Poljska. sovjetska in češka zabavna glasba; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe; 21.00 Igramo za vas; 22.15 Po svetu jazza — Zlata trobenta;
22.45	Godala v noči; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesni zvoki in popevke.
ČETRTEK
8.05	Lahek operni spored; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Samorastnik in samorastniki; 9.25 V ritmu cha, cha; 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Giovanni Battista Pergolesi: Sonata za violino in godala; 11.30 Od Morave do Vardarja; 12.05 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Nekaj novejših lončnic; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Od klavirja do velikega plesnega orkestra; 14.10 Bela Bartok in Zoltan Kodaly; 15.20 V valčkovem ritmu; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Ko na zemljo pada mrak; 18.45 Kulturna kronika;
19.05	Naši mladi reproduktivci —
Violinist Slavko Zimšek; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester Raphaele; 21.00 Literarni večer — Pred spomenikom Kajakovskega;	21.40
Dvajset minut Brahmsa; 22.15 Naš skupni studio (Prenos iz Zagreba);
23.05	Nočni koncert.
PETEK
8.05	S popevkami od Urala do Pirenejev; 8.40 Zborovske skladbe slovenskih avtorjev poje KZRTVL p. v. Milka Škoberneta; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe;
10.15	Od tod in ondod; 11.00 Pančo Vladigerov: Štiri skladbe za violino in klavir; 11.15 Naš podlistek — R. Dahel: Matični mleček — n.; 11.35 Petar Konjović: Simfonični triptihon iz opere Koštana; 12.05 Pojo »Fantje na vasi«;
12.15	Radijska kmečka univerza — Ing. Pavle Leban; Organizacija praktičnega pouka na Srednji
kmetijski šoli v Mariboru; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Poje Mario Lanza; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Čokolada za babico; 14.35 Godala in zabavni zbori; 15.20 Današnja in nekdanja hrvatska glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Portreti iz stare italijanske glasbe; 17.48 Lucijan Marija Škerjanc: Simfonietta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Hugolin Sattner: Jeftejeva prisega; 18.35 P. I. Čajkovski: Valček iz baleta Labodje jezero (Igra Pihalni orkester LM); 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Domenico Cimarosa: Kapelnik; 20.00 Zabavni orkester Roberto Rossi; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbena medigra; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Zabavne melodije za vse; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
23.05	Kurt Hessenberg: Trio za violino, violo in violončelo; 23.28 Joseph Haydn: Kvartet v C-duru op. 54, št. 2; 23.50 Melodije za lahko noč.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.40 Ritmi Latinske Amerike; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Čokolada za babico; 9.25 Koncert in simfonija; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Poje Marijana Deržaj; 11.30 Lepe koncertne melodije; 12.05 Nekaj melodij iz Medjimurja; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Rajko Rakovec: Kako zatiramo zajedavce pri živini pred izpustom na pašo; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Poje Ljubljanski ženski kvartet; 13.45 Majhni zabavni ansambli; 14.00 Z našimi opernimi pevci; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Orkester Helmuth Zacharias; 15.40 Moški zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Plesni orkester Willy Berking; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Pisani orkestrski zvoki; 18.45 Okno v svet; 19.05 Druga v drugo se domače viže vrste; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 V plesnem ritmu.
Radio Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Obvestila, reklame; 12.35 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila; 17.10 Obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00 Lokalna poročila; 17.10 Obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17 00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05—08 in od 15.00 -23.00 ure. ob nedeljah in praznikih pa od 06 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

1-365
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.
7
DROBNE ZANIMIVOSTI
SVATOVSKO POKOPALIŠČE
Na mali planoti v bližini Tešnja Je nenavadno pokopališče, znano v tem kraju pod imenom — svatovsko pokopališče, prebivalci tega kraja pripovedujejo, da je nekoč tu živelo zelo lepo dekle. Imela je dva fanta, vendar se ni mogla odločiti, s katerim naj se poroči. Da bi jo spodbudila k odločitvi, sta oba, ne vedoč drug za drugega, odšla istega večera s svati prosit za njeno roko.
Ti dve procesiji sta se srečali na tej planoti, še preden so lahko snubači začeli s svojim delom. Nastal je grozovit pretep, v katerem so vsi izgubili življenje. Na mestu tragedije so ostali do danes številni grobovi, okrog katerih kroži ta legenda.
110 LET BREZ ZDRAVNIKA Jovo Duronjič iz Dolnje Ilove v prnjavorski komuni je najstarejši prebivalec v tej občini. Čeravno je bil te dni star 110 let, še nikoli ni iskal zdravniške pomoči. Je čil in na obrazu nima veliko gub. Vid ima dober in tudi drugače mu moč ne peša. Pravi, da ni dela, ki ga ne bi mogel opraviti.
Zanimivo je, da so tudi njegovi zobje zdravi. Manjka mu jih samo šest, te pa mu je izdrl po nepotrebnem neki vaški »zobozdravnik.«
NAMESTO RIBE UJEL ROČNO URO
Ribič Živojin Nikolič je zelo potrpežljiv ribič. Ker je upokojenec, ga je moč videti, kako pogosto
potrpežljivo čaka poleg Vlasine, da bi riba »zagrizla« v njegov trnek. Te dni pa je prišel domov s plenom, s kakršnim se ne more pohvaliti niti eden njegov tovariš v tem kraju.
Ko je po dolgem času riba »zagrizla«, je potegnil vrv in na trnku je bila — ročna ura znamke »Moskva« s šestnajstimi rubini. Ura je bila zunaj malo oksidirana, notranji deli pa so bili nepoškodovani. Svojo nenavadno ribičko trofejo je Nikolič izročil organom Ljudske milice s prošnjo, da najdejo lastnika in mu predajo uro.
IKONA — DAR STAREGA OČETA  ALEKSEJA ŠANTIČA Mileva Erbez iz Kragujevca hrani zelo staro ikono, katere preteklost je zanimiva. Ikono je dobila v dar Milevina babica Andža Bejat, ko je kot mlada deklica delala v hiši starega očeta in matere Alekseja Santiča v Mostarju Prinesel jo je iz Jeruzalema Aleksejev stari oče. Ko je Andža umrla, je postala ikona last njene vnukinje Mileve.
Ikona, ki predstavlja Marijo 2 Jezusom, je verjetno stara nekaj 100 let. Sestavljena je iz treh delov in jo je moč razstaviti.
TRAGIČEN LOV V KAMERUNU Ko je bival po vojni kot pilot dve leti v Kamerunu, je postal Jean Daridan strasten lovec. Prod nedavnim se je zopet znašel sredi afriške puščave, da bi lovil
slone. S svojim prijateljem je preiskoval teren. Sto metrov oddaljena drug od drugega sta se, spremljana od gonjačev, s težko muko prebijala skozi puščavo.
Naenkrat je Daridan zagledal prekrasnega slona. Hitro se mu je približal. Štirideset metrov oddaljen od slona se je Daridan pripravljal, da ga vlovi. Tedaj se mu je od zadaj začela približevati slonica z mladičem. Prej, kot so gonjači lahko kaj ukrenili, je razjarjena žival napadla lovca in ga s svojimi okli prebodla. Lovec je takoj izdihnil.
NEVSAKDANJI GOST Mary Canold je bila sama v svojem stanovanju v angleškem mestecu Farnborough. Slišala je, da nekdo trka na vrata. Ko jih je odprla, je pred seboj zagledala velikega malajskega medveda. Ko je videl, da je vhod prost, je medved vstopil v hišo in zelo zadovoljen hodil po njej. Mary je ostala mirna, ker je videla, da ima opravka z »gentlemanom«. Ko se je zbala za svoj porcelan, je medveda povabila na vrt, kar je tudi storil. Uro kasneje je prišel ponj lastnik, ki mu je medved — »gentleman« to jutro ušel.
UNIČEVANJE KOMARJEV Z ZVOKOM
Skupina kanadskih učenjakov je uporabila elektroniko, da bi iznašla način za uničevanje komarjev. Hoteli so ustvariti »ljubavno pesem«, ki se v ničemer ne raz-
likuje od brenčanja, s katerim samice privabljajo samce.
Strokovnjaki so izjavili, da umetno brenčanje še bolj privlačuje samce-komarje kot klic samice. Privabljeni po tej mojstrski pesmi, letijo komarji brezglavo v oddajni aparat in poginjajo v množicah.
Da so prišli do tega rezultata, so morali učenjaki najprej opraviti zelo komplicirano analizo zvoka, na katerega reagirajo samo samci, medtem ko ostanejo samice neobčutljive.
POT V SMRT
Vratar je opazil visokega mladega človeka, kako se vzpenja po stopnicah »Slavoloka zmage« v Parizu »No,« je pomislil, »temu bo tam zgoraj mrzlo brez plašča.« Deset minut kasneje je zaslišal top udarec. Človek je ležal nepremično na zemlji. Vrgel se je z vrha slavoloka. V torbi je imel poslovilno pismo, namenjeno staršem.
ZASPANI TAT
Brezposelni Bogdan Čirič je sklenil v poznih nočnih urah oropati neko trgovino nedaleč od Knjaževca. Ko Je šel po glavni ulici, je našel prodajalno »Prvi maj«. Poizkušal je s silo odpreti vrata. Ko mu to ni uspelo, je razbil steklo in vstopil. Skušal je odpreti predal z denarjem, a mu ni uspelo. Utrujen je legel na vrečo, v kateri je bila sol.
Brž je zaspal. Zjutraj ga je poslovodja z dežurnim miličnikom moral prebuditi.
RIBIŠKE LADJE - TOVARNE
Po zaslugi različnih oceanografskih in bioloških raziskovanj velikih morij je mogoče s pomočjo zvočnih detektorjev poiskati vse večje množine raznovrstnih rib, koristnih za gospodarstvo. Pri raziskovanju ribjih jat je bilo zelo važno ugotoviti, kam se ribe selijo v teku leta in iz katerih razlogov. Potrebno je bilo še ugotoviti, kje posamezne vrste drstijo in kdaj.
Ko je bilo vse to ugotovljeno, so velika ribiška podjetja nekaterih držav organizirala prve ribiške tovarne na morju.
Tako je Japonska lani vlovila 5,875.000 ton rib, Sovjetska zveza 2,760.000 ton, ZDA pa so na tretjem mestu. Te ribiške velesile pa tekmujejo še v tem, katera bo bolje opremila ribiške ladje — tovarne za lov po oceanih in predelavo rib na njih.
V medsebojnem tekmovanju so v omenjenih treh državah pričeli graditi ladje s po 14 tisoč ton, s posadko po 130 ljudi in preko 500 tovarniškimi delavci na vsaki ladji za predelavo rib v konserve.
„MLADENIČ“ S 115 LETI
Ob Limu govorijo, da ni boljšega in bolj potrpežljivega ribiča od Fehata Bošnjaka iz Belega polja. Pozna vse skrivnosti reke in vsa mesta, kjer se zadržujejo ribe. To je vse lepo in prav, vendar je Fetah, najbolj potrpežljiv in vztrajen ribič, star 115 let. Fetah je, pravijo, najstarejši Črnogorec.
Med drevesi se skriva mala lesena koliba, ki je Fetahova
hiša. Fetah ne sprejema rad gostov, zato so sosedje, ki ga kličejo »babica«, menili, da ne bo sprejel novinarjev, kje šele da bi se pustil fotografirati. Ko so novinarji močno potrkali na njegova vrata, se je na pragu pojavil starec z dolgo brado. Bil je navzlic visoki starosti zelo ljubezniv in na soncu ves zaživel v svojih spominih. Bil je namreč dober znanec kneza Nikole.
Kaže, da se Fetah sploh ne stara, saj izgleda zelo sveže. V 115 letih ni spoznal nobenega zdravnik. Ob obisku je starec povabil novinarje na svoj 116. rojstni dan. To so mu obljubili in mu zaželeli še vrsto rojstnih dni. Zakaj jih ne bi, saj se počuti kot mladenič.
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
Mlajtinci in Lukaševci z roko v roki
Že na začetku moram povedati, da sem nameraval za ta teden napisati samo o Lukačevcih, vendar sem moral skico malce spremeniti. Lukačevci so namreč zelo majhna vas, saj štejejo komaj 12 hiš in so zato v vseh pogledih tesno povezani s sosednjimi Mlajtinci. Zato sem napisal o obeh vaseh hkrati.
Bilo je v soboto. Sonce, ki je bilo za februar skoraj malo prevroče, je zvabilo ljudi na delo v gozdove, nekateri pa so se že lotili poljskih del. Skratka, začelo se je delo, delo, ki ga ne bo zmanjkalo vse tja do pozne jeseni. Vsako le to je tako, zato pa je več časa za počitek pozimi. Za Mlajtince je posebej značilno, da so najmočnejši pridelovalec zelenjave in sočivja v našem okraju. Še posebno veliko gojijo tamkajšnji kmetje paprike, feferonov, kumaric in podobnega. Ta posel se izplača, saj imajo za vse to z marijansko zadrugo sklenjene kooperativne pogodbe. Ena vnetih pridelovalcev je tudi Terezija Tivadar, ki vsako leto zasadi po pet ali šest arov s tovrsto zelenjavo in sočivjem.
Med najpomembnejšimi načrti obeh vasi je nedvomno dograditev vaškega doma. Ta je precej obsežen, vendar je v notranjosti urejena le dvorana. Ne preveč velika, vendar z ozirom na število prebivalcev obeh krajev ravno dovolj. Mladina je pred kratkim dala izdelati tudi primerne klopi. Že več časa pa imajo televizor. Ta pa je že tri mesece pokvarjen. Vaščani pa upravičeno sprašujejo, kam je iznenada izginil električni gramofon, ki ga je mladinski aktiv kupil za skupne vaške namene. Na to vprašanje še do sedaj ni nihče dal odgovora. Klicaj obeh vasi pa so tudi ceste. Manjka jim gramoza, ponekod pa jih bo potrebno razširiti in namestiti cementne kanale. Nekaj kanalov imajo že pripravljenih, da bodo lahko uredili okolico vaškega doma, vendar jih je še premalo. Treba pa je povedati, da imajo v obeh vaseh že več let cestno razsvetljavo,
značilno pa je tudi to, da so v povojnih letih zgradili v obeh vaseh vrsto novih hiš in gospodarskih poslopij, marsikje pa se še pripravljajo na gradnjo.
Bred odhodom sem se za čas ustavil še pri Jožetu Lukaču. Kakor pravijo sovaščani, dobro gospodari. Sam pa se lahko pohvali, da je eden redkih Pomurcev, ki zna
spretno poganjati kolovrat in presti. Pokazal je, da mu gre hitro od rok, čeprav se s tem delom v zadnjem času ni dosti ukvarjal.
J. Stolnik
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
TUJI OTROCI — Gruzinski film režiserja Tengiza Abuladzeja, ki sodeluje pri filmu tudi kot koscenarist. Film obravnava pretresljivo, sodobno zgodbo dveh otrok, ki jima umre mati. Njim oče, postavni šofer Dato, postane vdovec in na pot njegovega življenja stopi lepotica Tea, v katero se je blazno zaljubil. Vse bi bilo v redu in prav, toda kaj, ko Tea ni pripravljena skrbeti za njegova otroka. Otroka bi ostala prepuščena ulici, če se ne bi zanju zavzela študentka Nato. Življenje bi prav lepo teklo dalje, saj so se nazadnje vsi štirje, — Dato, njegova oba otroka in Nato, — navezali drug na drugega, toda spet se pojavi lepa in čutna Tea in Dato odide z njo. Sedaj tudi Nato spozna zmoto svoje ljubezni in — kakor običajno v življenju, — manjka le za las, da otroka ne postaneta žrtev sebičnosti odraslih in zle usode. Položaj reši Nato, ki spozna, da sta ta tuja otroka po igri usodo pravzaprav njena.
Film, čigar obisk je vreden priporočila, bo na sporedu Kina »Park« v Murski Soboti v začetku prihodnjega tedna.
TOBY TYLER — Ameriški barvni film proizvodnje Walta Disneya, ki govori tako mladini kot odraslim o prijateljstvu med človekom in živaljo, tokrat med fantkom in šimpanzom. Sirota Toby Tyler se je priključila potujočemu cirkusu in med vsemi se je najbolj spoprijateljil s šimpanzom, pozneje pa postane zaradi nekega
neljubega dogodka celo njegov varuh. Ko nato Toby spozna, da je potreben svojim skrbnikom, pobegne s šimpanzom iz cirkusa, vendar se kmalu vrne, misleč, da je lovec ustrelil med begom v gozdu njegovega prijatelja šimpanza. Nepopisna pa je njegova sreča, ko Toby po vrnitvi v cirkus neposredno pred svojo jahalno točko vidi, da njegov prijatelj šimpanz ni mrtev.
Film, ki bo nedvomno privlačen za starejše, mlajše in najmlajše obiskovalce kina, bo sredi prihodnjega tedna na sporedu Kina »Park v Murski Soboti.
KOČUBEJ — Sovjetski kinemaskopski film režiserja Jurija Ozerova, ki je, sam rojen in odrastel na Kubanu, našel idejo za ta $voj film v istoimenski knjigi svojega rojaka Arkadija Pervenzeva o življenju kozaka Ivana Kočubeja. Pripomniti velja, da je bil Kočubej eden izmed najboljših in najbolj znanih kubanskih jezdecev, a tudi narodni heroj v državljanski vojni. Na Kubanu si še danes pripovedujejo legende o Kočubejevi hrabrosti, podvigih, Junaštvu in svobodoljubnosti. V to daljno, vendar bogato in plodno kubansko zemljo je naselila carica Katarina II. kozake iz Zaporožja že v 18. stoletju, ti pa so prinesli s seboj ves kolorit, atmosfero in navade svojega rojstnega kraja.
Ker je sam Kubanec, je Ozerov z očitno ljubeznijo in preciznostjo pristopil k realizaciji tega filma, ki nam nudi poleg ko-
zaških jahalnih veščin tudi pestro fresko tedanjih političnih in zgodovinskih dogajanj. V glavnih vlogah filma nastopajo znani sovjetski igralci Nikolaj Ribnikov, Ludmila Čitjajeva, Sergej Jakovljev in Konstantin Sorokin.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Ljutomeru.
CVETJE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA — Nemški film znanega režiserja Wolfganga Staudtea, ki je prejel nagrado za najboljši nemški film leta 1960, a tudi nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Karlovyh Varih istega leta. Film je hkrati ostra satira in izvrstna komedija, kakršno redko vidimo na naših filmskih platnih, obravnava pa silno aktualno temo sodobnega življenja v Zahodni Nemčiji. Tožilca, polkovnika dr. Schramma, spoznamo v trenutku, ko obsodi na smrtno kazen Rudija, ker je »na črno« prodal tablico vojaške čokolade. Le srečen slučaj reši Rudija, da ostane pri življenju. Po vojni živi Rudi kot skromni ulični trgovec, dr. Schramm pa je zopet tožilec, čeprav v civilu. Ko na cesti spozna Rudija, je prepričan, da ga Rudi želi razkrinkati kot bivšega nacista. Spričo tega stopi dr. Schramm v akcijo zoper Rudija, pri čemer se posluži policije in »zakonitih predpisov«, pri razpravi na sodišču pa vendarle razkrinka nehote samega sebe, da Je v bistvu — vojni zločinec . . .
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Ljutomeru.
-bjš-
Jože Lukač, eden redkih Pomurcev, ki znajo presti
Resen opomin
Neredko smo očividci brezobzirnih voženj, ko vozniki motornih vozil z veliko hitrostjo drvijo skozi strnjena naselja in ne zmanjšajo hitrosti niti pred šolami, pa čeprav so otroci na cestišču. Posebno mamljiva je za šoferje, ki uživajo v hitrih vožnjah ulica Stefana Kovača v Murski Soboti, saj se ne ozirajo na mnoge šolarje, ki pri gimnaziji prečkajo cesto, niti na otroke, ki prihajajo iz otroškega vrtca. Zgolj srečnemu naključju je treba pripisati, da doslej ni prišlo do večjih nezgod.
Takšne hitre in skrajno brezobzirne vožnje pa se vedno ne končajo srečno. Lansko leto 1. maja je motorist Alojz Rižnar iz Trbegovec zaradi prehitre vožnje skozi strnjeno naselje in pijanosti zakrivil pri Vidmu ob Ščavnici smrt dvoletnega Browna Samuela, v katerega se je z vozilom zaletel pri tem, ko ga je prehiteval, ne da bi zmanjšal hitrosti vozila. Okrožno sodišče
v Murski Soboti je imenovanega spoznalo za krivega hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost in ga obsodilo na 5 mesecev zapora. Okrožno javno tožilstvo je zoper to obsodbo zaradi očitno prenizke kazni vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče LRS. ki je na svoji seji dne 11. I. 1962 pritožbi ugodilo in obtoženemu Rižnar Alojzu zvišalo kazen na 1 leto in 6 mesecev zapora,
razen tega pa mu je izreklo tudi odvzem vozniškega dovoljenja za dobo enega leta po prestani kazni. Iz obrazložitve Vrhovnega sodišča izhaja, da so vozniki motornih vozil dolžni voziti še posebej skrajno previdno, če vidijo na cestišču otroke im morajo biti pripravljeni, da lahko v primeru potrebe vozilo tudi takoj zaustavijo.
Kazen, ki je bila izrečena Alojzu Rižnarju, naj bo resno opozorilu vsem lahkomiselnim šoferjem, ki se naj zavedajo, da m cestišču niso sami.
MALA KRONIKA
PRI PREIZKUŠANJU
MOTORJA SE TEŽJE
POŠKODOVAL
Dne 17. tega meseca je mehanik Ignac Lajner iz Lendave preizkušal popravljeno kolo znamke »Vespa«. Vozil je na relaciji Lendava-Centiba. V Rudarski ulici v Lendavi je iz neznanih vzrokov padel in pri tem dobil težje telesne poškodbe. Prepeljan je bil v mariborsko bolnišnico.
Istega dne je prišlo do prometne nesreče v Gornji Bistrici, kjer sta trčila osebni in tovorni avtomobil. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 25 tisoč dinarjev materialne škode.
TRČENJE DVEH
AVTOMOBILOV
V začetku minulega tedna je prišlo do prometne nesreče na križišču Prešernove ulice in ulice St. Kuzmiča v Murski Soboti.
Na omenjenem kraju sta trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Obal iz Pertoč in rešilni avtomobil, katerega je vozil Janko Ahčin iz Murske Sobote. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je voznik rešilnega avtomobila prečkal križišče, za njim pa je v majhni razdalji vozil osebni avtomobil. ki pa ni utegnil takoj zaustaviti vozila. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okrog 60 tisoč dinarjev.
ROJSTVA
Rodile so: Vida Žnidarič iz Logarovec — dečka, Marija Baranja iz Krašč — dečka, Marija Madjar iz Dolnjega Lakoša — dečka, Juljana Pesner iz Črnelavec — dečka, Marija Antolin iz Dokležovja --. deklico, Dragica Alaban iz Premike — dečka. Marija Pok iz Bakovec — deklico, Genovefa Hocbek iz Orehovec — deklico, Margareta Donko iz Dolge vasi — dečka, Cecilija Fujs iz Pečarovec — dečka, Anica Pojbič iz Murske Sobote — deklico, Vera Cifer iz Murske Sobote — dečka, Paula Laco iz Krplivnika — deklico, Anica Karaš iz Sebeborec — deklico, Kristina Kerec iz Cankove — dečka, Sidonija Idič iz Murske Sobote — deklico, Marija Šarkanj iz Gornjih Slaveč — dečka, Cvetka Zrinski iz Murske Sobote — dečka, Jožefa Irgolič iz Slatine Radenci — deklico, Barbara Gyerkeš iz Turnišča — deklico, Terezija Močnik iz Rakičana — dečka, Jolanka Bodök iz Dankovec — dečka, Olga Banfi iz Ljubljane — deklico, Marija Čarni iz Fokovec — dečka, Sidonija Kozar iz Pečarovec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Marjan Paulič, predmetni učitelj iz Murske Sobote in Irena Gabor, profesorica iz Murske Sobote: Kamila Kučan, uslužbenka iz Šalamenec in Anton Kerčmar, trgovski poslovodja iz Šalamenec; Maks Zadravec, strojni ključavničar iz Maribora in Veronika Ketiš, učiteljica iz M. Sobote: Emerik Rogač, pomožni klepar iz Rakičana in Olga Benko, šivilja iz Murske Sobote; Stefan Novak, delavec iz Bakovec in Olga Novak, gospodinja iz Murskih Črnec; Alojz Novak, zidar iz Bakovec in Ana Novak, gospodinja iz Bakovec.
Rex Stout
ZGODBI O PSU
(Nadaljevanje)
Dež je bil ponehal in veter se je polegel. Odslovil sem taksi na koncu Arbor Street in se peš napotil k številki 29. z dežnim plaščem čez roko. Za zastori na oknih v pritličju je svetila luč in v podpritličju je bilo vse ko izumrlo. Stopil sem k vratom in se zagledal v listke pod pokrovčki med poštnimi zabojčki in zvonci. Od spodaj navzgor so se razločila imena; Talento, Meegan, Aland in Chaffee. Pritisnil sem na Meeganov gumb. dal roko na kljuko in počakal. Nič ni škrtnilo v vratih. Pritisnil sem na kljuko, a se ni vdala. Se enkrat sem krepko pritisnil na zvonec, da bi me spustil noter, in počakal dlje kakor prvič. Nič se ni zgodilo.
Pomislil sem. kako bi bilo, če bi pritisnil na zvonec Viktorja Talenta, pravnika, ki je živel v pritličju, kjer se je kazala luč; a namesto tega sem se odločil, da bom nekoliko počakal na Meegana. s katerim sem imel opravek. Oddaljil sem se do pločnika, zajahal hidrant in se predal čakanju.
Nisem bil tam dovolj dolgo, da bi se presedel več ko dvakrat, kar je luč v pritličju hiše s številko 29 ugasnila. H p nato so se vežna vrata odprla in iz hiše je stopil neki moški. Zavil je proti meni, me pozorno pogledal, ko je šel mimo, in se napotil kar dalje.
Zdelo se mi je neverjetno, da bi kateremu koli od prebivalcev te hiše nocoj dovolili prost izbor v mesto, in zato sem nekoliko pogledal naokrog; in res — ko se je neznanec oddaljil za kakih trideset korakov, se je iz druge strani ceste izvila neka postava in zakoračila za njim. Neodobravajoče
sem odkimal z glavo. Jaz bi počakal, da bi se neznanec oddaljil še za deset korakov. Saul Panzer še deset korakov več, a Saul je najboljši živeči detektiv.
Ko sem premišljeval o tej slabi predstavi, mi je prišlo nekaj na misel. Meegana mogoče mislijo zadržati še dve uri ali sploh celo noč. kolikor ni v postelji in spi. S tem sem imel vsaj priložnost, da kaj poskusim. In odrinil sem naprej, v smeri, ki si jo je bil izbral neznanec, zdaj že za blok pred mano. Stopal sem po pločniku in se mu približeval Nekoliko za ovinkom sem dohitel mestnega uslužbenca, ki se je držal druge strani ceste, a ta me ni zanimal. Zdelo se mi je, da neznanec pospešuje korak, zato sem ga tudi jaz. in na naslednjem križišču sva bila skupaj.
Rekel sem: »Victor Talento?«
»Ne dajem pojasnil,« je rekel, ne da bi se obrnil.
»Hvala za kompliment,« sem odvrnil, »ampak nisem novinar. Pišem se Archie Goodwin in delam za Nera Wolfa. Če se ustavite za sekundo, vam pokažem papirje.«
Niti najmanj me ne zanimajo vaši papirji.«
Prav. Če ste prišli ven kar tako, da se naužijete čistega zraka, vas seveda take reči ne zanimajo. Drugače bi vas pa, čisto mogoče. Prosim, ne zakričite ali poglejte nazaj, ampak povedati vam moram, da imate detektiva s kriminalnega oddelka za sabo. Zdaj je na drugi strani ceste, devetdeset metrov za nama.«
»Da.« je priznal, ne da bi stopil hitreje ali počasneje, »to je zanimivo. Je to vaše današnje dobro dejanje, dragi skavt?«
Ne. Za gospoda Wolfa zbiram podatke. Ta raziskuje umor takole za vajo, jaz pa iščem kako razpoko. Če ste namenjen' kar tako na sprehod, pozabite na vse in oprostite, da sem vas zmotil. Če mislite kaj takega, kar bi radi, da ostane skrito, mogoče potrebujete izvedenski nasvet. V tem delu mesta sta ob tej uri samo dve metodi, kako se otresti tistega
spremljevalca tam zadaj, in veselilo me bo, če vam bom lahko pomagal.«
Premišljeval je o tem kakih sto, dve sto korakov, ne da bi zadržal korak, potem pa spregovoril. »Omenili ste papirje«.
»Tako je. Zakaj se ne bi ustavila pod lučjo. Vohljač se nama seveda ne bo približal.«
Ustavila sva se. Vzel sem listnico iz žepa In mu pokazal dovoljenja, detektivska in vozniška. Ni se predolgo zadržal pri pregledovanju, saj je bil pravnik.
Seveda,« je rekel, »zavedal sem se, da me lahko zasledujejo«.
»Gotovo«.
»Mislil sem previdneje ukrepati. Vendar domnevam, da ni vselej tako preprosto, kakor se zdi na prvi pogled. V take vrste manevriranju nimam še nikakih izkušenj. Kdo je najel Wolfa za raziskovanje?«
»Ne vem. Pravi, da je potreben vaje.«
Stal je pred mano In me meril pri ulični svetilki. Bil je za dva prsta manjši od mene in nekaj starejši, v tistih letih, ko se začenja teža nabirati okrog sredine telesa. Bil je temnopolt in imel je temu primerne črne oči.
»Sestanek imam,« je rekel.
Čakal sem.
Nadaljeval je. »Neka ženska mi je telefonirala in uredil sem tako, da se bova videla osebno. Pri mojem telefonu nemara prisluškujejo«.
»Dvomim. Tako hitri pa spet niso.«
Lahko da ne. Ženska ni bila v nikaki zvezi z umorom, jaz pa tudi ne, ampak seveda je sumljivo vse, kar delam, kakor so sumljivi vsi, s katerimi se družim. Nimam pravice da bi ji nakopal neprilike in težave. Ne morem biti prepričan, da se bom tistega moža otresel.«
Zarežal sem se mu. »In mene tudi.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 22. FEBR.