Za poduk in kratek čas. Štajerski deželni zbor pa Slovenci. VII. Za šolstvo so gospodje v Gradci aajve5 deaarjev iz deželae blagajaice potrošili. Da so učiteljem aa rnalih šolah plače zboljšali, to je bilo potrebao ia čisto prav. Veadar kako so plače delili, to ai prav ia kako a slovea- skimi učitelji poatopajo, o teai še pisati ae moremo. Ne spuščamo ae torcj podrobneje v šolsko vprašanje, ampak poročamo le to, kar se je zgodilo. L. 1871 stale so deželo ljudske šole aamo 54.991 fl, 1. 1873 pa aaeakiat 234.012 fl., laai 619.470 fl., letos pa 697.485 fl., torej vkup 6,057.808 fl. Koliko so okrajai ia krajai šolski sveti za šole ia šolska poslopja žrtvovali, to se tukuj ae jemlje v poštev. Ljudske šole so veadar potrebae, ae pa tako aieščaaske šole, a vkjub temu je liberalai deželai zbor takšaib deželi aavesil v Celji, Radgoai, Judeaburgu, Fiirsteafeldu, Hartbergu, Gradci ia Voitsherga. Staaejo letoa 50.623 fl. Nepotrebae so tako, da so aekatere razpuatiti meaili zaradi pomaajkauja učeacev. Vsak staae deželo 140— 170 fl. Torejv kupujomo drugim šolam še drago učeacev. Če to ai liberalaošolska prismnkajeaost, kaj pa tedaj ? Dežela vzdržaje v Gradci višjo realko (staae letos 38224 fl.), vi.šjo gimaazijo v Leobea (24.693 fl.), aižjo gimaazijo v Ptuji (12.678 fl.), Johaaaeum v Gradci (87 883 fl.) Sploh pa aas staae Johaaaeam ia bivša visokatehaika taia v 23 letih bliza 1,2 00.00011. za gimaazije, realke, meščanske šole itd. vkup je šlo 1'300-000 n , za šolo glalioaeaiih v Gradci 240.000 fl. za malarsko ia risarsko šole v Gradci blizo 100.000 fl, za taraaaje ia skakaaje v Gradci 1 10.2 0 5 fl. za kmetijsko šolo v Groteahofu za Gradcem 204.502 fl. za viBorejsko šolo v Maribora 260.052 fl. za radarsko šolo v Leobau 50.020 fl. ia aaposled še za teater v Gradci, da se graški ,,purgarji ia purgarce" liodijo na deželske stroške tje zabavljat, 192.043 fl. Za božjo voljo za aemški teater v Gradci smo ubogi davkeplačilci toliko lepih peaez morali žrtvovati! Gradčaai imajo za Bog vedi kaj vse polao deaarja, zlasti za prajzovski šalvereia. Zakaj si aebi teater aarai uzdrževali, če uže morajo dva teatra imeti ? Naši poalaaci takaao potrato ae 8mejo trpeti. Nevoljai obracmo ae k res človekoljubaim napravam, k bolaišaicam. V Gradci je splošaa bolaišaica, ki je imela časili toliko lastaih dohodkov, da ai trebalo iz deželske blagajnice doplačevati vsako leto. Letos jiaia celo 11.216 fl. prihraaka. Dežela je veadar od 1. 1863 za vaem doplačala 179.000 fl. Od 1. 1S73 naprej imamo deželske biralaice v Wildoau, Ptuji, Knittelfelda. Stfiuejo aicer letos 65.356 fl. pa imajo lastaih doliodkov 6Ž.552 fl. torej doplačamo le 2804 fl. So res hvale vredai zavodi. Veliko plačamo pa za^ štajerske boleaike v javBih bolaišaicah, aa Stajerskcm letos 115.000, v tujili deželah pa 50.000 fl. Jako sitao plačevaaje aaložil je uže cesar Jožef aašej deželi ukazavši astaaoviti v Gradci aajdeaišaico ia porodišče: Gebar- uad Fiadel- haua. Od 1 1861 — 71 zdavali smo tje atrašao svoto 1,8 7 3.2 7 9 fl. To je bilo celo liberalcem preveč ia so stari ,,Fiadelhaus" zatrli. Sedaj imamo porodišče (ali Gebarbaas v Gradci), ki staae 21.049 fl. Dežela doplača samo 6800 fl. Za norišaici v Feldhofa ia Keiabachu pa ni treba letoa aič plačati, ker imate laataih dohodkov 254.312 11. torej priliranite ae 12.482 fl. Stroški za eepljeaje koz zoper osepaice zaašajo letos 17.300 fl. ia za vsem v 23 letib 275.O00 fl. (Dalje pribodajič.) Smešnica 24. Koliko jih je daaes umrlo ? Vpraša zdravaik služabaika v bolaišaici. Devet, gospod zdravaik! No, kako pa to ? ma odvrae zdravaik; vaaj sem včeraj deseterim zdravila zapisal. Tako je gospod, pristavi služabaik, veadar deseti ai hotel zdravilo vzeti.