DOLENJSKI GOZDAR
glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto
letnik XVII.
september 1980
št 8
V juliju in avgustu je potekal v organizaciji naše DO prvi tečaj za gozdne delavce sekače po novem, 339 ur obsegajočem programu. Tečaj sta vodila inštruktorja Tone Kruh in Ivan Turk. Takole so se bodoči motoristi med praktičnim delom v Vrteh (TOZD Podturn) postavili pred objektiv fotokamere. (Besedilo in foto: ing. S. Klančičar).
Družbena usmeritev razporejanja dohodka je uresničena
Poslovni uspeh gozdnega gospodarstva Novo mesto je bi v obdobju od 1. 1/. 1980 — 30. 6. 1980 zelo ugoden. Dohodek je za 39 odst. večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Na porast so vplivale večja produktivnost, boljša struktura posekanega lesa, več žaganega lesa, prihranek na materialnih stroških ter več posekanega lesa. Celotni prihodek je narastel za 18 odst., materialni stroški pa so za 6 odst. nižji kot v istem obdobju lanskega leta. Vzroki za takšno stanje so v sezonskem značaju proizvodnje. Sečnja lesa ter gojitvena dejavnost kot glavni panogi sta odvisni od vremenskih razmer. Materialni stroški bodo do konca leta hitreje naraščali, ker bodo v naslednjem obdobju izvršena dela, ki so bila predvidena v prvem polletju (izdelava vlak ter popravilo gozdnih poti).
Izplačana masa za osebne dohodke je za 19 odst. večja kot v enakem obdobju lanskega leta, kar je manj kot bi lahko namenili glede na doseženo rast dohodka (39 odst.).
Z novo analitično ocenitvijo del in nalog se je sekačem, ki predstavljajo večino zaposlenih, precej povečal osebni dohodek, kar je tudi vplivalo na maso osebnih dohodkov.
Večja sta rezervni in poslovni sklad. Rezervni sklad je za 40 odst. večji kot v istem obdobju lanskega leta, poslovni sklad pa za 49 odst.
Kazalci uspešnosti poslovanja gozdnega gospodarstva Novo mesto od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980 v primerjavi z lanskim letom in letošnjim planom so ugodnejši. Ravno tako je delež akumulacije v primerjavi z dohodkom (21 odst.), v primerjavi s čistim dohodkom (35
odst.) in v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi (10 odst.) večji kot v večini drugih gozdnih gospodarstev v Sloveniji.
Dohodek na delavca je 205.041 din, a bi bil lahko še večji. Zaradi velikega števila invalidov ter bolniških izostankov moramo imeti zaposlenih več delavcev kot jih potrebujemo. V TOK Črnomelj čaka 12 ljudi na invalidsko upokojitev že nekaj mesecev, medtem pa so morali zaposliti pet novih delavcev. TOK Črnomelj je kršitelj družbenega dogovora, ker je izplačana masa za osebne dohodke večja kot je narasel dohodek.
Delež poslovnega sklada v čistem dohodku je 31,4 odst., v enakem obdobju lani pa je bil le 27,7 odst.
Izplačana masa za osebne dohodke je bila v prvih šestih mesecih višja od predvidene po dogovoru glede na rast dohodka razen v TOK Črnomelj še v
TOZD Črmošnjice zaradi dveh na novo zaposlenih, ki sta se vrnila iz JLA v drugi polovici lanskega leta.
V TOZD Gradnje je celotni prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 6 odst. večji, materialni stroški so za 74 odst. večji, dohodek pa je za 17 odst. nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. Vzroki za tako nizek dohodek so v precejšnjem porastu cen goriva in materiala ter zaradi izpada proizvodnje, do katerega je prišlo zaradi slabega vremena.
Vse ostale TOZD so porabile za osebne dohodke precej manj kot bi lahko glede na rast dohodka.
Delovna skupnost skupnih služb je izplačala več za osebne dohodke kot bi lahko glede na lansko polletje. Vzroki so v povišanju osebnih dohodkov v marcu (lani v aprilu) in večjega števila delavcev (lani je bil en
(Nadaljevanje na 2. str.)
Odkazovanje lesa za sečnjo v letu 1981. Na diki revirni vodja Stane Pirc pri odkazilu na Brezovi rebri. (F oto: ing. J. Piškur).
Še vedno preveč izostankov zaradi bolezni-doklej?
Že v eni prejšnjih številk glasila Dolenjski gozdar smo pisali o zaskrbljenosti delavcev gozdnega gospodarstva Novo mesto zaradi vse pogostejših izostankov z dela zaradi bolezni. Ugotovili smo, da se kljub vrsti ukrepov za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer gozdnih delavcev zdravstveno stanje ne izboljšuje. V prvi polovici leta 1980 delavci niso delali zaradi različnih zdravstvenih razlogov 8070 dni. Kar 61 delavcev je bilo zaradi bolezni vsak dan doma. Poprečno je prišlo na vsakega delavca 12 dni bolezenskega dopusta. Pri iskanju vzrokov za takšno stanje smo dokaj nemočni. Res je, da je delo v gozdu podvrženo vsem vremenskim neprilikam, naporno in nevarno, kar vse vpliva na povečanje staleža bolnih Vsekakor pa so še drugi vzroki. Ti izhajajo iz osebnosti delavca, njegovega razpoloženja do dela in potrebe po domačih opravilih. Tudi zgledi vlečejo; če drugi lahko „marodirajo ’, bom pa še jaz. Bolezen kaj lahko
dokažemo. Pa tudi neurejena zdravstvena služba je delno kriva za zlorabo bolezenskih dopustov.
Predlagamo, da bi gozdni delavci imeli svojega zdravnika, ki bi poznal delo v gozdu, spoznal delavce in njihove probleme na delu in v družini. Tak zdravnik bi bil lahko bolj povezan z delovno organizacijo, zavodom za medicino dela in invalidsko komisijo. Razmere so še take, da zdravnik lahko piše le recepte, saj drugače ne bi mogel spraviti skozi vrata ambulante dnevno tudi po 70 in več pacientov. To je sicer stvar zdravnika in zdravstvenega doma in verjetno tudi neurejenega nagrajevanja.
Z odgovornimi delavci zdravstvenega doma smo o tem govorili. Predlagamo, da bi delavci TOZD Gozdarstvo Straža in Podturn, delavci TOZD Gozdarstvo Črmošnjice in TOK Gozdarstvo Novo mesto, ki prebivajo na območju zdravstvenih jrostaj Dol. Toplice, Straža, Žužemberk in Ivančna
Družbena usmeritev razporejanja dohodka je uresničena
(Nadaljevanje s 1. str.)
delavec v JLA, ena delavka na porodniški ter ena na bolniški).
Za namene skupne porabe smo namenili vsoto, ki je v skladu z usmeritvami izplačil sredstev za namene skupne porabe.
Družbena usmeritev razporejanja dohodka je uresničena
V našem podjetju smo dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 uresničili tako na področju delitve sredstev za osebne dohodke kot tudi na področju delitve sredstev za namene skupne porabe. V letošnjem letu je delež poslovnega sklada v čistem dohodku večji kot lani. Akumulacija v primerjavi z dohodkom, čistim dohodkom in poprečno uporabljeni sredstvi je tudi večja kot v lanskem prvem polletju.
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov je po uveljavitvi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentačnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, izdatkov za avtorske honorarje, izdatke za intelektualne storitve ter izdatkov po pogodbi o delu v letu 1980 ter Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 dala pobudo za spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Tako so bila omejena nekatera nadomestila, najbolj pa omejene dnevnice za službena potovanja, stroški prenočevanja in kilometrina. Za vsakega delavca posebej je bil izdelan plan kilometrine.
NEVA LOVKO, dipl. oec.
gorica, imeli svojega zdravnika v novi zdravstveni postaji Straža, ki bi vsak dan določen čas delal samo za delavce gozdnega gospodarstva. S tem bi lahko delno izboljšali neurejene razmere. Na nas pa je, da se medsebojno o tem vse več pogovarjamo ter z določeno mero odgovornosti in zavesti ne izkoriščamo bolezenske dopuste za reševanje zadev, ki nimajo nič skupnega z boleznijo.
FRANC MARKOVIČ
Šola za gozdne delavce - sekače
V izobraževalnem centru gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki dela pod okriljem šole za gozdne delavce v Postojni, smo organizirali dvomesečni tečaj za gozdne delavce sekkče.
S tečajem smo pričeli 30. 6. 1980, zaključili pa smo ga 4. 9. 1980. Izobraževalni program je bil postojnski, s tem da je bil prilagojen krajšemu času izobraževanja in starosti slušateljev. Tečaja se je udeležilo 10 delavcev, ki so prišli v našo delovno organizacijo iz drugih kolektivov. Na tečaju so delavci pridobili teoretična in praktična znanja za poklic gozdni delavec - sekač. Teoretični del tečaja je potekal v učilnici, praktični del pa v gozdu. Devet delavcev je uspešno opravilo izpit, eden pa ga ni opravil zaradi bolezni.
Tako izobraževanje bo vnaprej obvezno za delavce v skladu z razvojem delovne organizacije, da bi bilo v gozdu še uspešnejše in varnejše.
TONE KRUH
Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije bo največ pozornosti posvetila uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. V ta namen so morale osnovne organizacije sindikata izdelati temeljite analize dosedanjega uresničevanja določil zakona o združenem delu.
Priprave na drugo konferenco Zveze sindikatov Slovenije
Naše osnovne organizacije* sindikata so sicer obravnava le tozadevno problematiko, vendar razprave niso rodile dovolj kritičnih pripomb in novih predlogov za dopolnjevanje osnov in meril delitve po delu. Poznano nam je, da merila za delitev osebnih dohodkov adminstrativno-tehničnih del in strokovno vodstvenih del niso dovolj učinkovita. Osnovana so na opisnem ocenjevanju, ki si jih posamezni delavci različno razlagamo. Nekateri menijo, da delavec v rednem delovnem času ne more povečati obsega opravljenega dela z utemeljitvijo, da v takem primeru ni bil pravilno dodeljen obseg dela. Ta-ko razmišljanje je popolnoma napačno in ruši vsa prizadevanja za iskanje takih meril, ki bodo učinkovita, da bodo delavca spodbujala za uspešnejše delo po obsegu, kakovosti in gospodarnosti.
Naša nadaljnja prizadevanja morajo biti usmerjena v oblikovanje meril, ki bodo osnovana na konkretnih kazalcih. Ti se bodo izračunali ob določenem času in ne bodo dopuščali dvomov upravičenost do višine osebnih dohodkov delavcev.
JOŽE LUKŠIČ
Pero Vukojevič in Marjan Matkovič, gozdarski tehnik—praktikant, pri prevzemu lesa v odd. 32 g. e. Črmošnjice. Pri novem načinu dela bomo količino lesa ugotavljali po odkazilu in ponovno premerjanje ne bo več potrebno. Tako bo odpadlo zamudno prevzemanje izdelanega lesa. (Foto: Alojz Puhan).
Po sporazumu med gozdnim gospodarstvom Novo mesto -temeljno organizacijo kooperantov in Hranilno kreditno službo pri kmetijski zadrugi Novo mesto že nekaj časa teče izplačilo za prodani les preko hranilnih knjižic (enako izplačujejo les že dalj časa na TOK Gozdarstvo Trebnje v povezavi' s KZ Trebnje). Novim vlagateljem želimo predstaviti finančno organizacijo, kateri so za upali hra mbo kupnine za les oz. svoje prihranke.
Obstoječa HKS je prilagodila svoje poslovanje zakonu o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. list SRS 4/80). Skupno združe-no hranilno kreditno službo so s svečanim podpisovanjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, ki je bil 12. julija, ustanovile članice:
KZ Krka — TZO Novo mesto KZ Krka - TZO Mirna peč KZ Krka-TZO Straža KZ Krka — TZO Šentjernej KZ Krka - TZO Škocjan KZ Krka — TOZD Agroservis KZ Krka - TOZD Brazda KZ Krka - TOZD Hmeljnik KZ Krka - TOZD Oskrba in GG Novo mesto, TOK Gozdarstvo Novo mesto Nova zadružna hranilno kreditna služba ne bo več le poslovna enota, ampak samostojna samoupravna finančna organizacija z lastnostjo pravne osebe z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz takega statusa izhajajo.
Službo bodo upravljale člani-; ce, to so vlagatelji, po delegatskem načelu. Delegati iz vrst združenih kmetov in delavcev
bodo sestavljali organe upravljanja (zbor delegatov, izvršilni odbor službe in kreditne odbore v temeljnih organizacijah — članicah službe). HKS bo imela tudi svojega upravnika, ki bo individualno poslovodni organ. Imela bo svoj žiro račun, temeljnih organizacijah — članicah bo imela poslovne enote in izdvojena blagajniška mesta, ki bodo sprejemala in izpla čevak hranilne vloge in vpisovala obresti.
Ustanoviteljice so usta novih skupno hranilno kreditno službo, da bi zagotovile bolj učinkovito zbiranje prostih denarnih sredstev kmetov, delavcev in gozdnih posestnikov ter drugih občanov na območju poslovanja članic, ta prosta sredstva pa namenila za kreditiranje članov HKS zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva.
Denar pri HKS je varno naložen in ga vlagatelj ob potrebi lahko vsak čas dvigne. Za hra-i nilne vloge jamčijo članice neomejeno in solidarno. Za vloge jamči subsidiarno kot za vloge pri bankah socialistična republika Slovenija.
Hranilne vloge na vpogled obrestujemo po 7,5 % obrestni meri, kot pri bankah ali poštni hranilnici. Obresti pripisujemo v začetku leta.
Hranilna kreditna služba ima že sedaj 1900 vlagateljev in preko 11,000.000 din zbranih vlog. Do sedaj je odobrila kredite 925 kmetom v skupnem znesku 36,655.525 dinarjev. Od tega je bilo 841 kreditov odobrenih za gradnje kmečkih hlevov in kmetijsko mehanizacijo, 30 kreditov za obnovo
vinogradov, 4y kreditov z: strojne skupnosti in 5 kreditov za melioracije.
Kmetje, ki najamejo kredit pri hranilno kreditni službi, imajo pravico do nižjih obresti, ki jih regresira republika in občina preko zvez HKS SRS. Prošenj za posojila je izredno veliko, vendar so možnosti odvisne od zbranih vlog Tu, na tem področju, pa so še velike neizkoriščene možnosti in lahko trdimo, da bo nova organiziranost hranilno kreditne službe prispevala k temu, da se bo število vlagateljev in zbranih vlog za nekajkrat povečalo. Kmet lahko najhitreje najame kredit, kadar ima finančne težave, pri hranilno kreditni službi (HKS). Zato je prav, da postane tudi vlagatelj pri svoji temeljni zadružni organizaciji, kajti posojilo lahko dobi le, kdor je varčevalec.
Z Ljubljansko banko je dosežen sporazum, po katerem vse1 enote ljubljanske banke opra v
Brazilija je po velikosti peta država na svetu. Gozdov ima 347 milijonov hektarov (Slovenija okrog 1 milijon ha), dve tretjini od tega v porečju Amazonke. V preteklih dvajsetih letih so osnovali številne plantaže hitrorastočih listavcev (evakaliptusi) in iglavcev (razni bori). Prva redčenja opravljajo po 7 — 8 letih in jih ponavljajo po 2 — 4 letih. Napadli les uporabljajo za kemično predelavo. Prirastek znaša okrog 30 m3/ha. Razvita je tudi proizvodnja eteričnih olj in smolarjen-je.
ljajo izplačila iz hranilnih knjižic HKS, česar se naši varčevalci lahko poslužujejo predvsem popoldne in ob sobotah, ko zadružne blagajne ne poslujejo.
Sodelovanje temeljne organizacije kooperantov (TOK) iz sestava gozdno gospodarstvo Novo mesto pri ustanovitvi skupne zadružne HKS pomeni začetek skupnega dela zadruge in TOK pri gospodarskem utrjevanju podeželja in reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj združenih kmetov na področju pretežnega dela občine.
J. KIRM
*****************************


Pridružite
t
se nami
Vabimo vse, ki imajo veselje do ljudskega plesa, naj se včlanijo v naše društvo. Vaje imamo vsak torek ob 19. uri v Domu JLA v Novem mestu v učilnici številka 2. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razveselili sebe in ljubitelje folklore!
Folklorno društvo „KRES"
*****************************
TOZD „Gradnje” v novi obliki
Pred nami je dokončna uresničitev večletnega prizadevanja za združitev avtoparka. Za združitev in priključitev k TOZD ,,Gradnje“ smo se odločili že z referendumom konec marca. Razrešiti je potrebno še. nekatere pomembne podrobnosti, da bi na ta način zagoto-1 vili preoblikovani TO vsaj osnovne pogoje za normalno delo. V ta namen je bila imenovana komisija na seji delavskega sveta delovne organizacije.
Komisija je pričela delati v začetku septembra in opredelila najnujnejše ukrepe za odpravo’ nekaterih problemov, ki so tes-
no povezani s TOZD „Grad-nje“.
Že v začetku razprav se je pojavilo vprašanje sedeža in prostorov. Poznana so nam večletna prizadevanja TOZD gradnje, da bi si pridobili primerne prostore. Iskali smo lokacijo, vendar je nismo uspeli najti. Na novi lokaciji bi gradili tudi servis za motorne žage.
Z ureditvijo mehanične delavnice pri Novolesu, ki bo še v letošnjem letu nared, bomo izpraznili tudi skladišče rezervnih delov v Straži. Zadržali bomo le nekatere vrste materiala, kot so gume, oprema v pripravi za
montažo in podobno. Po izpraznitvi prostorov bomo imeli dovolj možnosti, da uredimo v sedanjih prostorih skladišča, servis motornih žag, preuredimo manjši del v pisarniške prostore in prostorih stare pošte uredimo sedež TOZD transport in gradnje.
Odločiti se bo treba še glede projektiranja gozdnih cest in strokovnega nadzora gradenj ter izkoriščanja peskokopov. Možr ni sta dve rešitvi. Ena govori za priključitev projektive v DSSS in druga, da ostane projektiva pri TOZD „Gradnje“. Komisija bo opisala dobre in slabe strani
obeh možnosti, pooblaščeni samoupravni organi pa bodo dokončno odločili.
V	zvezi z novo organizacijo TOZD bodo nastopile tudi kadrovske spremembe. Te bomo reševali s prizadetimi delavci sporazumno in po samoupravni poti.
V	TOZD bo predvidoma zaposlenih 57 delavcev brez projektive, ki še ni dokončno opredeljena. Od tega števila bo sedem delavcev opravljalo dela in naloge administrativnotehnič-nega značaja (3) in strokovno-vodstvenega značaja (4).
Preselitev sedeža naj bi opravili kmalu po formiranju TO. Predhodno je potrebno urediti prostore. V ta namen je naročen projekt in iščemo že izvajalca del.
JOŽE LUKŠIC
Normativi sečnje in izdelave listavcev v javni razpravi
Delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto je dal na svoji seji 30. 7. 1980 v javno razpravo normative sečnje in izdelave listavcev- Javna razprava bo trajala do konca septembra 1980, normative pa naj bi uporabljali od 1. 1. 1981 naprej.
Potreba po spremejenih normativih v sečnji in izdelavi listavcev je bila očitna že od leta 1976 dalje, ko seje začela spreminjati tudi tehnologija v sečnji in izdelavi listavcev. Ze takrat smo izvršili prva snemanja, ki pa niso bila dovolj obsežna. Obsežnejša snemanja smo opravili šele leta 1979 in delno 1980 in na podlagi teh snemanj tudi pripravili nove normative.
Ti normativi so v osnovi narejeni za pogoje dela pri tehnologiji izdelave lesa listavcev, kjer se prostorninski les ne izdeluje.
S tem se sečnja in izdelava lesa listavcev zelo poenostavi. Zal primere, kjer se izdelujejo sorti-menti v celoti pri panju, smo dodatno posneli vsa potrebna dela in tudi zanje določili predvidene čase. S tem so ti normativi postali uporabni tudi za klasično tehnologijo izdelave.
Kot posebnost pri teh normativih bi omenil število dreves kot enoto mere za določanje norme. Ta enota mere ima te dobre lastnosti, da že na podlagi odkazila ugotovimo predvi dene čase sečnje, s tem pa odpade tudi potreba po prevzemu izdelanih sortimentov pri: panju. Prevzem se bo sedaj nanašal le na kontrolo poseka vseh dreves in kvaliteto izdelave. Možno je določati normo tudi na podlagi izdelanih sortimentov, vendar pa je ta način nepraktičen in zamuden.
Da bodo predlagani normativi laže dostopni vsem delavcem, jih v skrajšani obliki navajamo tudi na tem mestu.
1.	Delovni čas je razdeljen na:
a)	pripravljalno zaključni čas, kamor spadajo opravila od prihoda delavca na delovišča do prihoda k drevesu ter čas po končanem delu, ko pospravi orodje in se napoti domov.
b)	Produktivni čas, ki ga delimo na glavne postopke; tc so:
podiranje, to je čas, ki ga delavec porabi za čiščenje okolice drevesa, določanje smeri podiranja in umika, zasek, pod-žagovanje s klinjanjem in naganjanjem do obdelave korenovca na podrtem ali stoječem drevesu;
kleščenje vq, kamor spada čas kleščenja in obračanja debla ter odmetavanja vej, ki kleščenje ovirajo;
krojenje in prežagovanje, kamor se šteje čas za ta dela.
— Pomožni postopki, kamor spadajo:
vzdiževanje gozdnega reda, to je čas, potreben za zlaganje in odmetavanje vej na kupe;
sproščanje obviselih dreves, to je čas, od trenutka, ko se. delavec pripravlja na sproščanje, do trenutka, ko drevo pade na tla;
prehod k drevesu, to je čas prehoda in iskanja novega odka-zanega drevesa.
c)	Neproduktivni čas, ki ga delimo na neproduktivni čas zaradi delavca, to so odmori in osebne potrebe, in
neproduktivni čas zaradi orodja, kamor spada čas vzdrževanja in popravila motorke in ročnega orodja, dolivanja goriva in maziva itd.
Drevo in pogoje dela smo opredelili z drevesno vrsto in prsnim premerom, z razdaljo med odkazanimi drevesi, z vej-natostjo drevesa, ki smo jo definirali kot
—	majhno: krošnja do 1/2 debla, veje tanke,
—	srednjo: krošnja do 2/3 dožine debla, veje tanke ali krošnja do 1/2 dolžine debla, veje močne,
—	velika: to je vse, kar je slabše od srednje.
Prehodnost terena je definirana tudi v 3 stopnjah, in sicer:
—	lahka: nagib do 20°, tla
trda, mladja malo;	0
‘ — srednja: nagib 20 — 40
mladja malo, ali nagib do 20°, večja zaraščenost, izrazita ka-> menitost ah teže prehoden sneg;
—	težka: nagib nad 40 , ah 20 — 40°, težko prehoden svet
z gostim mladjem ah izrazito težko prehoden svet ne glede na nagib.
Na podlagi obdelave snemanih podatkov smo prišli do sledečih ugotovitev:
— čas sečnje je v tesni povezavi z debehno drevja, zato je drevo, opredeljeno s prsnim premerom, primerna enota mere pri sečnji in izdelavi listavcev.
- Časi prehodov med razhč no debehno odkazanimi drevesi niso v medsebojni odvisnosti.
— Čas sproščanja ostrmelih dreves ni odvisen od debeline, drevja, vendar pa drobna drevesa mnogo bolj pogosto ostrmijo kot debela, zato je v normativu vzet povprečni čas, ki znaša 0,62 min/drevo ne glede na debehno.
— Vpliv gozdnega reda je zelo velik in znaša za minimalni gozdni red 5,44 odst. delovnega časa, za poprečni gozdni red pa 18,44 odst. delovnega časa. V normativu je upoštevan minimalni, razlika do popolnega se dogaja procentualno po potrebi, vendar največ do 30 odst.
— Vpliv vejanosti je izredno velik, časi sečnje in izdelave dreves z majhno vejnatostjo so za 20% krajši od srednjevejna-tih dreves. Čas sečnje in izdelave dreves z veliko vejnastjo je za 17 % daljši od časov sečnje in izdelave srednjevejnatih dreves.
— Tudi vpliv prehodnosti terena je vehk. Sečnja in izdelava na lahko prehodnem svetu je za 14 odst. krajša kot na srednje prehodnem svetu, sečnja in izdelava dreves na težko prehodnem svetu pa je za 21 odst. daljša kot na srednje prehodnem svetu.
— Čas za odmore in osebne potrebe znaša 19,08 odst. delovnega časa; v normativu je upoštevan v višini 20,35 odst., kar je v skladu s študijami težkih fizičnih del po REFI.
Kadar se sortimenti izdelujejo pri panju na popolnoma klasičen način, se časi sečnje in
izdelave povečajo še za dodatna dela, vendar le v primeru, če se ta dela tudi izvršijo, in sicer:
—	za dodatno krojenje in prežagovanje 4,7 odst.,
—	za robljenje oziroma špran-canje 2,3 odst.,
—	za zabijanje S sponk oziroma esanje 1,5 odst.
Iz izdelanih goli smo snemali tudi čase izdelave prostomin-skega lesa in pri tem ugotovili sledeče:
poprečen čas izdelave pro-stominskega lesa iz kompletno izdelanih goli znaša 64 min/prm iz lesa, ' neprimernega za goli, pa 94 min/prm. Na lahko prehodnem svetuje ta čas krajši za 10 odst, na težko prehod nem svetu pa je za 10 odst. daljši od poprečja.
Kot pojasnilo posebej poudarjam, da so ti normativi dosegljivi poprečno usposobljenemu in fizično sposobnemu delavcu in so odraz nove tehnologije sečnje in izdelave. Zato je vsaka trditev, da gre tu za izžemanje delavcev, neumestna.
TONE ŠEPEC, dipl. ing.
ZANIMIVOSTI IZ DOMAČIH POŠT - TOKRAT V ŠTEVILKAH
— Pred 20 leti je bilo na območju podjetja za PTT promet Novo mesto 129 poštnih nabiralnikov v krajevni in 169 v vaški dostavi; zdaj jih je v krajevni dostavi 152, vširši (vaški) dostavi pa 356.
- Leta 1961 je pošta na 6 progah „pošta—železniška postaja—pošta” prevažala vse pošiljke še s konjsko vprego. Danes vzdružuje 7 lastnih avtofurgonskih zvez, s katerimi prevaža vse poštne pošiljke, sprejete na poštah našega območja, za vse druge kraje v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu, pravtako pa seveda tudi v obratni smeri.
— Januarja 1961 je bila na Dolenjskem samo ročna telegrafska centrala s 3 priključki. Danes ima Novo mesto 160—številčno avtomatsko telegrafsko centralo, v katero je vključenih 68 teleks naročnikov.
PREDVIDENA NORMA V SEČNJI IN IZDELAVI LISTAVCEV V DREVESIH NA DAN (8 ur)
	Prehod.	Vejnat.	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16
1		majhna	142.0	107.3	78.3	50.8	35-9	26.8	20.9	16.7	13.Ć	11.4	9.5	8.2	7.1	6.2	5.5
2		8redn.	109.0	82.3	60.1	39.0	27-6	20.6	16.O	12.8	10.5	8.7	7.3	6.3	5.5	4.8	4.2
3		velika	96.6														
4		majhna	117.1	88.5	64.6	41.9	29.6	22.1	17.3	13.8	11.3	9.4	7.9	6.8	5.9	5.1	4.5
5	sredn.	sredn.	93.7	70.8	51.7	33.5	23.7	17.7	13.8	11.0	9.0	7.5	6.3	5.4	4.7	4.1	3.6
6		velika	80.1	6O.5	44.2	28.6	20.3	15.1	11.8	9.4	7-7	6.4		4.6	4.0	3.5	3.1
7		majhna	92.8	70.1	51.2	33.2	23.5	17.5	13.7	10.9	8.9	7.4	6.2	5.3	4.7	4.1	3.6
8	težka	sredn.	77.4	58.5	42.7	27.7	19.6	14.6	11.4	9.1	7.4	6.2	5.2	4.5	3.9	3.4	3.0
9		velika	68.0	51.3	37.5	24.3	17.2	12.8	10.0	8.0	6.5	5.4	4.6	3.9	3.4	3.0	2.6
Proizvodnja v TOZD Gozdarstvo Straža poteka po načrtih
Delavci TOZD „Gozdarstvo“ Straža so dosegli načrt za devet mesecev tako pri sečnji kot v
gojenju. Sečnja in izdelava obsega 76 odst. plana in je po sortimentih sledeča:
izdelano m3		%
iglavci		92
tehnika listavcev	9352	71
goli	6276	60
prost. (2500 prm =)	2583	64
skupaj:	1612	76
	19823	
Pri iglavcih je letni plan blizu	Gozdnogojitvena dela	so po
izpolnitve, nekoliko zaostanka	vrstah del v odnosu do nacrta	
pa je v izdelavi goh in prostorni-	različno ureničena:	
ne.		
obžetve sadik nega mladja nega gošče nega nasadov L redčenje II. redčenje reševanje iglavc ev zatiranje sroboti premaz sadik z repelenti priprava tal za pogozd. pogozdovanje spopolnjevanje
pripr. tal za narav, namestitev vzdrževanje mej posek slučajnih pripadkov odkazilo
plan ha 102,90 12,90 25,40 39,00 42,16 206,59
2j60 6,00 12,20 5,10 5,10 1,20 3,00 7000 m 2240 m3 30263 m3
real. ha
80,00 11,70 23,35 29,56
45.00
75.00
6,25
6,25
5,80
2500
4523
15250
Obžetev sadik je malodane zaključena, v negi mladja bo plan izpolnjen, prav tako v negi gošče in nasadov. Prvo redčenje smo presegli že za 7 odst., v
Iz Straže nam poročajo — obljubili pa so tudi drugi TOZD in TOK, bo boljše?
drugem redčenju pa zaostajamo krepko pod polovico načrtova-
nega, zaradi česar smo v zaostanku tudi pri izdelavi goli in prostornine. Ostala gozdnogojitvena dela so več ah manj dosežena, razen odkazilo.
Odpremno skladišče je od-piemilo več kot je bilo predvideno v desetih mesecih, in sicer iglavcev 15.455 m3, hlodov listavcev 4157 m3, goli listavcev 13.575 m3 in 1300 m3 drv. Skupaj je odpremljenih 34.488 m3 oz. 14 odst. več kot
v devetih mesecih preteklega leta. Dodelavah smo 5113 m3 listavcev in presortirali 10.871 m3 iglavcev.
Na obtesovalnici so izdelali 7838 m3 tramov s faktorjem izkoristka 0,85. Pri izdelavi je
napadlo 9060 prostornih metrov sekancev, ki so v celoti odpremljeni tovarni ivemih plošč.
Iz pričujočega pregleda proizvodnje je razvidno, da bo zastavljeni načrt moč izpolniti. Pospešiti moramo predvsem drugo redčenje, v katerem napadajo goh ali drva. Večji zaostanek pri odkazilu gozdnega drevja bomo dohiteli s pospeše-njem odkazila v redčenjih.
JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing.
VELIK DELEŽ SLUČAJNIH PRIPADKOV PRI SEČNJI IGLAVCEV NA TOZD „GOZDARSTVO" STRAŽA
%
78
91
92 76
107
36
104
122
114
36
202
50
Glavna vzroka sušenje jelke in snegolomi				
Slučajni pripadki iglavcev zajemajo posek poškodovanih ah bolnih dreves. Gozdaiji poznamo problem sušenja jekle, ki se v zadnjih letih vse močneje širi. Največ škode zaradi sušenja na-, staja v dinarski združbi jelke-			-bukve v GGE Soteska in deloma tudi GGE Straža—Toplice ter v posameznih oddelkih GGE Brezova Reler. Prikaz deleža slučajnih pripadkov po letih sečnje:	
	Redna sečnja	Slučajni pripadki	skupaj	odst. sluč.pripadkov
1967	4.930	3.443	8.373	41
1968	7.826	2.100	9.926	21
1969	4.891	6.187	11.078	56
1970	3.084	4.500	7.584	59
1971	4.536	4.200	8.736	48
1972	4.066	11.898	15.964	74
1973	3.550	6.600	10.150	65
1974	2.524	8.167	10.691	76
1975	5.750	4.250	10.000	42
1976	7.722	4.695	12.417	38
1977	8.681	4.159	12.840	32
1978	8.750	3.450	12.200	28
1979	5.198	4.790	9.988	48
Skupaj:	71.508	68.439	139.947	49 odst.
V poprečju zavzemajo sečnje slučajnih pripadkov 49 odst. od skupne sečnje. Močnejše odstopanje je opazno leta 1972, ko. smo podelali snegolom v mlajših sestojih. Zaradi snegolomov je večji delež slučajnih pripad-			kov tudi v letih 1973 in 1974. Pozneje delež slučajnih pripadkov upada vse do 1979 leta, ko se ponovno poveča na skoraj polovico skupne sečnje. JERNEfPIŠKUR, dipl. ing.	
Jesensko pogozdovanje
To jesen bomo posadili 310,000, od tega največ smrekovih sadik. Sadike smo vzgojili v drevesnicah TOZD Gozdarstvo Novo mesto in Podturn.
Nesreče z motorno žago: v Nemčiji so ugotovili, da se največ nesreč zgodi zaradi
.	p0vratnega udara motorne žage
Natovarjanje vagonov s trami. S postaje v Straži so letos odpremili (43 ocjst.). Najbolj ogrožen del že 7838 m3 tramov. (Foto: ing. J. Piškur).	telesa so noge jn sjcer pri
podiranju dreves, najmanj pa je ogrožen trup.
Ko pade list z drevesa, povzroči šum 20 dB. To je najmanjši šum, ki ga človek še sl iši.
Motorna žaga povzroča hrup okrog 100 dB in letala pri vzletanju 110 dB. Neprijeten je hrup, močnejši od 55 dB in nedovoljen nad 65 dB. Orkester povzroča zvoke jačine 85 — 95 dB.
In spet nam „Morana” je druga vzela...
Petek, 12. septembra 1980. Dan, kakor veliko drugih v tem času; ne vroč in ne hladen; ne sončen pa tudi ne oblačen. Delovni dan, dan pred dela prosto soboto. Vsi se pomalem že veselimo prostega časa, ki je pred nami, da ga preživimo po svojih željah, v drobnih radostih pa tudi skrbeh.
In vendar to ni dan kakor toliko drugih in ni petek, kakršni so številni drugi petku Ura je 9.30. Zazvoni telefon; kot že neštetokrat doslej... in vendar drugače, zlovešče. Iz slušalke vro besede in stavki, ki jih človek sprva le težko dojame, nato pa se kot električni šok zavrtajo v možgane: na Suhem vrhu, v prostranstvu roških gozdov, je umrl človek. Človek iz daljnih bosenskih planin, sodelavec — sekač Lovro Bubnjič. Skupaj z nami je dolga leta združeval delo pri naši delovni organizaciji, nazadnje pri TOZD „Gozdarstvo” Črmošnjice, da bi sebi, ženi in trem otrokom zagotovil skromno življenje.
Nelahka življenjska pot, ki pogosto spremlja sodelavce iz Bosne, se je Lovru iztekla ob 8.45 uri, z nasilno smrtjo med delom. Drevo je padlo in „padel” je tovariš Lovro, star 45 let Na dan kot toliko drugih in vendar drugačen, na petek
Nesreče s traktorji
V Sloveniji je bilo letos v prvem polletju v nesrečah s traktorji že štiriintrideset mrtvih. Največ nesreč se zgodi pri vožnji po klancu navzdol, ko prikolica potisne traktor ob stran in ga prevrne. Traktorist umre pod traktorjem, ker traktor nima varnostne kabine. Nesreče se zgode, ker vozniki premalo vedo o stroju in o njihovih delovnih zmožnostih in pa zato, ker traktorji niso dovolj varnostno opremljeni. Umevno je tudi, da traktorji niso igrače za otroke in nedoletno mladino.
Ob previdnem ravnanju z več znanja in z dobro varnostno opremljenimi traktorji bo prav gotovo manj težkih nesreč. j. p.
kot so številni drugi petki, pa vendar... Padlo je drevo kot že nešteto drugih, pa vendar drugače; nenadoma po sili človeka in naravnih zakonov usodno.
Za Lovrom žalujemo, še posebej pa njegova žena in otroci, med njimi dva nepreskrbljena. Življenje pa teče dalje.. ■
Prolog.
Živim v opomin ali kratek opis nezgode.
12. 9. 1980 je skupina treh delavcev: Lovro Bubnjič, Jure Bubnjič in Nikola Bubnjič, od 8. ure dalje sekala v odd. 75 na Suhem vrhu. Delali so vsak zase, vsak s svojo motorno žago, vendar zelo blizu skupaj, saj je znašala medsebojna razdalja med njimi celo manj kot znaša višina enega drevesa (okrog 26 m). Med podiranjem je Juretu Bunjiču ena od jelk (dolga okrog 28 m in s premerom 3 7 cm pri štoru) obvisela na sosednjem drevesu. Ker je ni mogel hitro sprostiti, da bi dokončno padla na tla, je s poskusi sproščanja začasno prenehal. Medterh s® se vsi trije sodelavci, zbrani na enem kraju, pogovarjali o ustreznosti sorti-mentov za ostrešje, ki naj bi jih Lovro Bubnjič izdelal po naročilu delovodje.
Po pogovoru so se razšli in nadaljevali vsak s svojim delom. Za obviselo drevo sta vedela tudi Lovro Bubnjič in Niko. Jure Bubnjič se je tedaj odločil (lastna izjava), da bo obviselo drevo podrl (sprostil) tako, da bo nanj podrl drugo drevo. Po več opozorilih sodelavcem, da se umakneta iz nevarnega prostora, je to tudi storil. Medtem,
ko se je Nikola Bubnjič pravočasno umaknil izven dosega obvisele jelke, se je Lovro Bubnjič umikal prav v smer padajoče jelke, ki gaje z vrhom zadela po zadnjem delu glave, tako daje zaradi težkih telesnih poškodb na kraju nezgode takoj umrl.
Takih ali podobnih nezgod je bilo v gozdarstvu nasploh in tudi pri nas že veliko. Pogosto so se končale s smrtjo ali pa z invalidnostjo poškodovanca.
Predpisi in navodila, ki .obravnavajo varno delo pri sečnji, so v gozdarstvu že dolgo splošno znani. Med drugim določajo:
- sekači morajo delati na sečišču v razmikih, najmanj dveh dolžin dreves v sestoju;
—	podiranje drevesa z drevesom je prepovedano;
—	na nevarnost padajočega drevesa je treba sodelavce ali druge ljudi pravočasno opozoriti (pred podžagovanjem!), da se umaknejo iz nevarnega prostora in z delom nadaljevati, ko so to naredili.
Očitno je, da so bile v tem primeru kršene prav vse tri opisane varnostne norme; žal težka posledica (kazen) ni izostala. Po zakonu o verjetnosti do nezgode, poškodbe ipd. prej ali slej mora priti, če neka napaka ali nepravilen postopek dovolj dolgo traja ali pa se ponavlja. Vse kaže, da se tega dejstva premalo zavedamo in zato v praksi še vedno in dokaj pogosto po navideznih bližnjicah ubiramo nevarna pota. In to, žal, kljub usposobljenosti za varno in zdravo opravljeno delo.
Doklej bo še tako? Ali nas res morajo kar naprej enake ali
podobne nezgode vedno znova opozarjati, da je treba pri delu redno upoštevati znane nevarnosti, varen in zdrav način dela? Rezultati dela se s poškodbami delavcev pri delu zmanjšujejo ali pa celo povsem izničijo. Varno delo ima poleg humanitarnega vidika tudi močan poudarek v gospodarskih rezultatih dela. ,,Kubiki” torej prav gotovo niso vse!
Zavedajmo se tega in v bodoče bolj budno spremljajmo vse sestavine dela, med katerimi pa mora biti varnosti pri delu posvečena prva skrb. In to ne samo na papirju, ampak zlasti v praksi, kjer dokaj pogosto prihaja do poškodb ali obolenj delavcev, med njimi pa tudi do tragičnih primerov, kakor je bil Pednji.
BOGO ŠPILETIČ, vam. ing.
\
Tovariš Tito in Rdeči križ
Skupščina Rdečega križa Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publikacijo „Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah RK - Tito in Rdeči križ." V knjigi bo zbrano bogato gradivo, ki ga je tovariš Tito naslavljal na RK v republiki, občini, krajevnih skupnostih in šotah itd. Številne fotografije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričata o veliki skrbi tovariša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o veliki pozornosti in o stalnem stiku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetovno človekoljubno organizacijo.
Knjiga bo predvidoma stala 70 dinarjev. Naročila sprejemajo predstavniki aktivov RK v delovnih organizacijah. Njena naklada bo odvisna od števila naročil. Knjigo bo razpečeval Rdeči križ in je v prosti prodaji ne bo mogoče kupiti.
V naši delovni organizaciji sprejema naročila za knjigo: Jožica Bajt, Gubčeva 15, telefon 21—065.
\_______________________J
Vinko Rabzelj v odd. 46 pri štalah (TOZD GOzdarstvo Črmošnjice) naklada les z dvigalom Jonseredsem na kamion s prikolico. Naloži 20 do 25 m3 jelovine. (Foto: Alojz Puhan).
Delovni pogoji v peskokopu so dokaj težki. Čeprav je bilo letos le malo vročih dni, so se naši fantje le naužili sonca, vetra, dežja in prahu. Kadar zračni vrtinec dvigne oblak prahu (meglica na sliki), fantje precej bentijo.
Vrtalna ekipa pri delu. Z vrtalno lafeto (Ravne) vrtamo običajna 10 — 15 m dolge vrtine premera 88 mm.
I I
Polnjenj* globinsk
snie vodoravnih vrtin je zamudno in težko delo. Kadar :o miniramo, delo ni končano ob 14. uri, posebno še ne
glUUUloIVU lUUUiomU) uvtv ju	w	^■-
takrat, ko moramo potisniti v vrtine 2 toni razstreliva.
Sejalec Brena v popravilu. Stroj, ki je presejal že okrog 150.000 m3 materiala, je že dozorel za pokoj. (Vse fotografije: ing. D. Kure)
Peskokop v Soteski
Peskokop Soteska smo začeli izkoriščati za potrebe gozdnega gospodarstva v letu 1969, ko smo gradili gozdno cesto Mrzle doline — Amrožev ovinek. V letu 1970 smo prvič globinsko minirali, leta 1971 pa začeli s prodajo. V prvem letu nismo prodali veliko, saj si je vsak sam moral nakladati ročno. Leta 1972 smo najeli od zasebnikov sejalni stroj Brena, že v naslednjem letu pa smo nabavili lastni sejalni stroj.
V preteklih letih je bilo oddano, upoštevaje letošnje I. polletje, 172.450 m3 peska in sicer sejanega 104.550 m3, od stene 5.201 m3 in odpadnega materiala 62.699 m3.
Proizvodnja v peskokopu je preveč primitivna, sejalec Brena namreč ni povsem primeren za
naš peskokop, saj bi bila proizvodnja peska precej večja, če bi imeli separacijo.
Postavitev separacije načrtujemo v naslednjem letu. Zalog materiala je še 600 — 800 tisoč m3 v tistem predelu, ki ga Zavod za spomeniško varstvo še dovoljuje izkoriščati. S separacijo, ki bi predvidoma imela
40.000	m3 letne proizvodnje, bomo lahko izkoriščali peskokop še okrog 15 let. Peskokop pa bo treba hkrati z izkoriščanjem tudi sanirati, kar ne bo enostavna in cenena stvar. Poslovanje v peskokopu je sicer donosno, vendar to ni zlata jama, kot je videti na prvi pogled. Proizvodni stroški so precej veliki, cena pa je omejena.
DANILO KURE, dipl. ing.
130 vojn od leta 1945 do 1979
Morda ne boste verjeli, pa je žal resnica: med letom 1945 in 1979 se je v vojno vihro po končani drug svetovni vojni, največji moriji v vseh dosedanjih tisočletjih človeške zgodovine, zapletlo kar 81 držav, zvečine iz nerazvitega sveta. V tem času je bilo na svetu pribl. 130 vojn, ki so med drugim v 12( državah tako hudo uničile okolje, da se to še danes pozna pril pridelovanju hrane v teh deželah.
Milijon dolarjev gre na minuto za vojske po vsem svetu. Od leta 1945 se je celotni „vojaški' proračun sveta” povečal za trikrat in požre zdaj precej več kot 450 milijard dolarjev na leto.
O čem govore in svare svet razna poročila strokovnjakov, ki nas opozarjajo pred morebitno usodno svetovno katastro-
fo? O tem, da prihaja na raznih; krajih sveta do podnebnih spre-; memb, odmiranja gozdov, sprememb v kroženju ogljikovega dioksida in ogljika v zraku, o nevarnosti zastrupitve s težkimi kovinami, o vplivih transporta in vojaških aktivnosti na naravno okolje itd. Seveda pa ob vsem tem ni ne konca ne kraja številnih razprav in svaril, kako bi lahko denar, ki ga človeštvo razsipa za oboroževanje in vojaške dejavnosti, mnogo koristneje uporabili za ohranitev miru na svetu, pa seveda tudr za financiranje razvoja vseh narodov.
Kam drvi svet spričo takih nesorazmerij in krivic, nespametnega tekmovanja v oborožitvi in trmastega nesodelovanja pri reševanju številnih nerešenih vprašanj, ki skrbe celotno človeštvo? Odgovor ni težak. n. S.
Pogled v dolino z vrhne etaže. Za delo na etaži visoki 40 m je poleg znanja potrebno tudi precej korajže, posebno še pri delu z buldožerjem.
Temelji planov pred delavskim svetom DO
Seja delavskega sveta gozdnega gospodarstva Novo mesto bo 24. 10. 1980 ob 8. uri v sejni sobi GG, Gubčeva 15.
Dnevni red:
1.	pregled in potrditev zapisnika zadnje seje,
2.	razprava in sklepanje o temeljih srednjeročnega plana 1981-1985,
3.	razprava in sklepanje o samoupravnem sporazumu o solidarnostnem pokrivanju sredstev za osebne dohodke,
4.	razprava in sklepanje o problematiki cen gozdnih proizvodov in izvajanje dohodkovnih odnosov,
5.	uresničevanje zastavljenega programa, uporabe in razvoja računalniškega programa v delovni organizaciji,
6.	razprava in sklepanje o
posl ovnotehničnem	sodelo-
vanju na področju financiranja uvoza tehničnih sredstev,
7.	razno.
Obrazložitev:
K l. točki:
— Delavski svet je zapisnik potrdil brez pripomb.
- Delavski svet je sprejel pobudo skupščine TOK Novo mesto o pričetku javne razprave o spremembi pravilnika o obračunavanju biološke amortizacije. Gre za to, da plačujejo biološko amortizacijo vsi gozdni posestniki tudi od tehničnega lesa za domačo uporabo. Razprava bo potekala do konca novembra t. 1. Osnutek sprememb pripravi posebna komisija, v katero imenujejo po enega člana sveti TOK.
— Delavski svet je sprejel spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazum? o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev, ,
— V zvezi z zaposlovanjem delavcev in občanov — kooperantov je delavski svet zavzel stališče, da glede statusa kooperanta počakamo sklepe posvetovanja, ki bo v Tolminu. Vodjem TOZD pa priporoča, da preprečujejo zaposlovanje delavcev pri voznikih ali nosačih, če niso sklenili delovnega razmerja.
— Sprejel je predlog TOZD Gradnje o povečanju cen storitev in uslug, ki jih opravlja. Sprejel je tudi sklep o povečanju cen nakladanja in razkladanja lesa z dvigali.
— Sprejel je sklep, da se študentom na praksi — pripravnikom in delavcem šole za gozdarje, upošteva lanska osnova za izračun osebnega dohodka oziroma nagrade.
— Sprejel je sklep o najetju investicijskega kredita pri Beograjski banld, poslovni enoti v Novem mestu, v znesku 6,000.000 din za nabavo transportne opreme.
— Nadalje je sklepal o prenosu gozdov in_ gozdnih zemljišč na območju Šentjerneja na GG Brežice in kmetijskih zemljišč na zemljiško skupnost Novo mesto.
— Delavski svet je zadolžil službe, da na prihodnji seji poročajo, koliko sredstev je namenjeno za nakup gozdov.
— Razvojnotehničr.o službo je delavski svet zadolžil, da ugotovi možnosti nakupa kombija za prevoz TOK Novo mesto in osebnega vozila za TOZD Podturn.
K 2. točki
Bliža se konec leta, zato moramo pospešiti izdelavo osnutkov srednjeročnih načrtov TOZD, TOK in DSSS za obdobje 1981-1985. Omenjene plane pa lahko izdelamo le na osnovi temeljev planov, ki jih bomo sprejeli na referendumu v oktobm.
Temelji planov TOZD, TOK in DSSS obsegajo že sprejete smernice za plan in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana posameznih TOZD in TOK, ki jih sedaj usklajujemo v okviru gozdnega gospodarstva in izven DO. To pomeni, da bomo imeli pred začetkom izdelave dokončnih srednjeročnih načrtov opredeljene cilje, pogoje in naloge, ki so v procesu usklajevanja bile ocenjene kot realne in uresničljive.
S temelji plana delavci v temeljnih organizacijah določamo naslednje: obseg sečenj, obseg vlaganj v gozdove, obseg vlaganj v gradnjo gozdnih cest, kadrovsko politiko in izobraževanje, stanovanjsko problematiko, povezavo TOZD in TOK z DSSS — svobodna menjava dela, ugotavljanje dohodka, ki je rezultat preseganja poprečnih naravnih in proizvodnih pogojev, povezavo TOZD in TOK s TOZD „Gradnje”, povezavo TOZD in TOK s TOZD, ki predeluje les - dohodkovni odnosi, povezavo TOZD in TOK s TOZD zaradi skupne odpreme lesa, združevanje sredstev, povezavo z območno in republiško SIS za gozdarstvo, povezavo TOZD in TOK z lesno industrijo, povezavo s splošnim združenjem gozdarskih organizacij in inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo, povezavo s SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti, s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi, planirani dohodek TOZD, TOK in DSSS s strukturo, pravice, obveznosti in odgovornosti za ustvarjanje prihodka TOZD v vseh oblikah združevanja sredstev in dela, temeljna razmerja glede razporejanja dohodka za OD, skupno in splošno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve, pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja.
Od naštetih smernic in elementov za samoupravno sporazumevanje imamo že usklajene:	obseg se-
čenj, ki je določen z gozdnogospodarskimi načrti enot, bo znašal za celotno DO 1981. leta 293.313 m3, 1985. pa 307.080 m3. Omenjeni številki tudi povesta, da bomo v prihodnjem petletnem obdobju posekali vsako leto samo za 1,16 % več lesa. Iz te mase lesa bomo za predelovalno industrijo izdelali v družbenih gozdovih poprečno letno 128.206 m3 različnih gozdnih sorti-mentov, v zasebnih gozdovih pa 6 1.700 m3.
Obseg vlaganj v gozdove načrtujemo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki zajemajo: prispevek za biološka vlaganja (v višini 14 % od prodajne vrednosti gozdnih sorti-mentov) in sredstva SIS za gozdarstvo. Iz prispevka bomo financirali 209 ha obnove gozdov, 1933 ha nege gozdov in 26.326 ur varstva gozdov. Sredstva SIS pa bomo porabili za melioracije na površini 156 ha. Z dodatnimi sredstvi bi lahko še povečali redčenja za 400 ha.
V prihodnjem petletnem obdobju bomo zgradili 50 km novih gozdnih cest in rekonstruirali 35 km gozdnih cest, za kar bomo sredstva zbrali iz lastnih sredstev, združenih sredstev in kreditov.
Na področju zaposlovanja ne predvidevamo kakšnih večjih sprememb; skrbeli bomo za boljšo strokovno izobrazbo novih in že zaposlenih delavcev.
K 3. točki:
Temeljna organizacija združenega dela „Gozdarstvo” Črmošnjice ter temeljne organizacije kooperantov so v letu 1979 imele izjemne pogoje gospodarjenja, zaradi česar so zabeležile nadpoprečno visok dohodek. Sredstva za osebne dohodke pa niso delile v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom, ampak v enaki višini kot ostale temeljne organizacije. Omenjeni visoki dohodki so bdi za plan za leto 1980 neugodno štartne osnove, zato smo predvideli v planu rast dohodka izpod rasti osebnih dohodkov, ki jih v letu 1980 sprejemamo po istem načelu delitve osebnih dohodkov, to je, na ravni delovne organizacije.
Na temelju visoke rasti dohodka so naštete TO združile velika sredstva poslovnega sklada na ravni DO.
Iz tega izhaja, da je namen predloženega sporazuma, da se v bodoče TO več ne pojavljajo kot kršitelji družbenega dogovora in resolucije, ker je s tem sporazumom na ravni delovne organizacije zagotovljena rast sredstev za OD z rastjo dohodka v skladu z 2. in 12. členom družbenega dogovora in resolucijo.
K 4. točki:
V	zvezi s pripravami plana za naslednje srednjeročno obdobje se večkrat pojavljajo tudi vprašanja, kako se izvaja politika cen proizvodov in storitev v gozdarstvu, zlasti v letošnjem stabilizacijskem letu. Gre torej za eno od zelo občutljivih področij v naših družbenoekonomskih odnosih, ki ga doslej kljub vsestranskemu reševanju nismo mogli zadovoljivo rešiti.
Družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v načelu ureja obveznosti udeležencev. Določa, da se cene osnovnih proizvodov izkoriščanja gozdov oblikujejo na temelju sporazuma o spremembi zadržanih cen, sklenjenega med proizvajalci in porabniki gozdnih sortimentov ob dosedanjem upoštevanju medsebojno dogovorjenih standardov in razmerij med ceno hlovodine in žaganega lesa. Tak sporazum imamo sklenjen z lesno industrijo - Novo-lesom. V skladu s tem sporazumom oblikujemo cene gozdnih proizvodov tudi za druge večje porabnike lesa. Podoben sporazum smo sklenili tudi za celulozo s tovarno celuloze Krško.
V	letošnjem letu nam je zavod za cene dovolil povečanje cen drv. Cene drv so se približale uradno določenim cenam tehničnega lesa listavcev, zaradi česar se je bati, da bodo gozdni posestniki tehnični les predelali v manjvredne sortimente, torej v drva, ki na čmem trgu dosegajo znatno višje cene.
Sklepamo, da so v gozdarstvu oblikovane dvojne cene: uradne, ki jih določa zavod za cene, in tiste druge, ki so rezultat sporazuma med nami in porabniki lesa. Prav zaradi neurejenosti na področju cen gozdnih proizvodov pa prihaja še do posebno dogovorjenih cen, kjer se mimo gozdnega gospodarstva in protipravno dogovarjajo gozdni posestniki in individualni kupci lesa, ki potrebujejo les za svoje lastne potrebe.
Neurejeni odnosi na področju cen nemalokrat povzročajo nerazpolo-ženje, pa tudi politične probleme tako pri delavcih in kmetih kot pri individualnih kupcih lesa, ki so les pripravljeni plačati po ceni, kakršno dosegamo pri lesni industriji, samo da les dobijo.
Urejene cene gozdnim proizvodom bi vsekakor spodbudile zlasti gozdne posestnike, da bi v celoti 'brez kakršnihkoli administrativnih ukrepov posekali celotni etat in tako zadovoljili potrebe po lesu lesni in drugi industriji pa tudi individualnim potrošnikom lesa.
K 5. točki:
V	letu 1978 je bil izdelan, obravnavan in sprejet program razvoja AOP v naši delovni organizaciji. V sprejetem programu je poleg analize stanja zajemanja in obdelave podatkov z ročno, nižjo in srednje meha-
(Nadaljevanje na 9. str.)
Za varnejše in bolj zdravo delo v gozdovih
Izšel je pravilnik o tehničnih normativih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu
Zvezni zavod za standarizacijo je izdal pravilnik o tehničnih normativih za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 34/80, z veljavnostjo osmi dan po objavi. Dokončna vsebina pravflnka je bila oblikovana po javni razpravi o osnutku oz. predlogu tega pravilnika, predvsem v gozdarskih strokovnih krogih in institucijah ter v sindikatih.
Pravilnik predpisuje oblikovne značilnosti motorne žage, njeno uravnoteženost, opremljenost, težo, specifično moč, naprave za vzdrževanje, dovoljeno obrabljenost, konstrukcijske značilnosti (predvsem glede varnostnih naprav), dopusten nivo ropota glede na dnevni čas dela z motorno žago ter najvišje dopustne vrednosti vibracij motorne žage, ki vplivajo na delavca.
Pravilnik določa med drugim sledeče:
—	motoma žaga mora imeti ostrogo, kadar se uporablja za podiranje dreves in žaganje debel;
—	prepovedana je uporaba motorne žage, katere masa presega 8,5 kg (masa motorne žage brez letve, verige, goriva in maziva); pri sečnji in izdelavi debel prsnega premera nad 65 cm se smejo izjemoma uporabljati motorne žage z maso do 10 kg;
—	specifična moč motorne žage ne sme biti manjša od 0,25 kW na 1 kg mase;
—	nosilni ročaj motorne žage mora imeti primeren ščitnik za roko, ki pa je lahko sestavni del varnostne verižne zapore;
(Nadaljevanje z 8. str.) nizirano strojno opremo rač. DARO-1840 in delno uporabo računalnika. Cyber—70 na RRC v Ljubljani, nakazan tudi razvoj zajemanja in obdelave podatkov v prihodnjem obdobju. V programu je nakazana prioriteta in termin prenosa posameznih poslov na računalniško obdelavo.
Izvajanje in uresničevanje sprejetega programa je pogojeno s:
-	pridobitvijo in dodatno strokovno usposobitvijo delavcev službe za AOP,
-	pridobitvijo in dograjevanjem strojno računalniške opreme,
-	izdelavo, uporabo in vzdrževanjem programske opreme
Sprejeti program razvoja AOP v naši DO je usklajen s programom razvoja računalništva v gozdarski panogi SRS.
Začetek uvajanja računalniške obdelave podatkov v naši DO seže v letu 1974. Po intenziteti uvajanja in izvajanja obdelav zaostajamo z vsemi GG v SRS. Od prvega računalniškega uvajanja (v letu 1974) do
—	ni dovoljeno uporabljati motornih žag, pri katerih izraba gonilnega kolesca, izražena z obrabljenostjo njegovih elementov, presega 0,5 mm;
—	motorne žage z manjšo močjo od 4 kW morajo imeti varnostno verižno zaporo, ki lahko ustavijo verigo v največ 0,1 s, od trenutka sprožitve zapore;
—	naprava za plin mora biti konstruirana tako, da se veriga .samodejno izklopi, čim preneha delovanje na petelin za plin; obvezna je zapora petelina za plin, ki omogoča dovajanje plina le tedaj, če delavec hkrati pritisne na varnostno verižno zaporo in zaporo za plin;
—	deli motorne žage, ki so pod visoko napetostjo, morajo biti zavarovani tako, da pri uporabi ne pride do električnega udara.
—	Glušnik mora biti konstruiran in postavljen tako, da je izpostavljenost delavca škodljivim izpušnim plinom čim manjša; okoli glušnika, ki je nameščen bočno, mora biti obloga, ki preprečuje, da bi se delavec lahko opekel ob dotiku z njim.
danes nam je uspelo prenesti iz ročno in srednje mehanizirane obdelave podatkov na računalniško obdelavo 6 poslov od celotno programiranih 20 obdelav.
Zato se bo potrebno močno potruditi in v skladu s potrebami in možnostmi zagotoviti pogoje za uspešnejše uvajanje in izvajanje novih računalniških obdelav.
K 6. točki:
Gozdno gospodarstvo je doslej že sklenilo dva samoupravna sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju na področju financiranja izvozno uvozne dejavnosti.
Prošnji za sofinanciranje uvoza strojnih naprav so naslovili na GG Novo mesto SGP Pionir in Dolenjski list. Višina deviznih sredstev še ni znana. Po mnenju komercialne službe možnosti za sofinanciranje obstajajo. Takoj ko dobimo predloge sporazumov, jih bomo poslali vsem TOZD in TOK, da o njih zavzamejo stališča.
— Samo pri nivoju ropota motorne žage do 90 dB/A sme delavec žagati z motorno žago med delovnikom 8 ur. Če znaša ta nivo 95 dB/A sme žagati 4 ure, pri nivoju 100 dB/A—2 uri, pri nivoju 105 dB/A—1 uro in pri nivoju ropota 110 dB/A samo pol ure.
Motorne žage, ki jih uporabljamo, povzročajo nivo ropota nad 100 dB/A. Zato moramo v praksi upoštevati, da predstavlja dveumi dnevni efektivni čas žaganja zgornjo mejo, ki je ne smemo presegati;
— Najvišje dopustne vrednosti vibracij motorne žage, ki vplivajo na delavca ob neprekinjenem ali nepravilno prekinjenem trajanju 4 do 8 ur dnevno, so opredeljene z vibracijskimi pospeški v m/s2 po frekvenčnih območjih in vrednosti srednjih frekvenc. Tako se za območje terca in vrednosti srednjih frekvenc od 6,4 do 200 Hz dopušča pospeške vibracij med 0,8 pa do 10,0 m/s2.
Pri tem pa je zanimivo, da pravilnik dopušča povečanje dopustnih vrednosti vibracij za določen korekcijski faktor, v odvisnosti od časa izpostavljenosti vibracijam med osemurnim delovnikom in v odvisnosti od časa brez vibracij v minutah
Za sečnjo in izdelavo 1 m3 lesa so v prvem polletju največ časa porabili v TOZD Gozdarstvo Črnomelj (1,66 ure), najmanj pa v TOZD Gozdarstvo Podtm (0^1 ure).
Za spravilo 1 m3 lesa s traktorji so v TOZD Gozdarstvo
— Pred 20 leti je imela Dolenjska v medkrajevnem tt prometu samo 6 visokofrekvenčnih kanalov, danes pa jih ima: 98 telegrafskih in 578 telefonskih.
— Leta 1961 so pošte na Dolenjskem opravile uporabnikom 10,175.000 ptt storitev, lani pa že 121,089.000.
— Avgusta 1961 so v Črnomlju odprli prvo lastno poštno poslopje na Dolenjskem. Zdaj ima podjetje v svoji lasti ali pa je etažni lastnik 19 poslovnih prostorov oz. stavb.
na delovno uro. Tako bi lahko n. pr. pri času izpostavljenosti vibracijam od 2 do 4 ure dnevno povečali vrednost vibracij s korekcijskim faktorjem 2, če bi tekom ene ure dela trajal čas brez vibracij do 10 minut in s korekcijskim faktorjem 5 pri času nad 40 minut na delovno uro.
Ker iz praktičnih izkušenj vemo, da je pri gozdnem delu zelo težko doseči, da bi delavci stalno in dosledno upoštevali priporočila o pravilnih časovnih presledkih brez dela z motorno žago, bo najboljše, da upoštevamo dopustne vrednosti vibracij, ki veljajo za delo brez prekinitev oz. za nepravilno prekinjeno delo z motorno žago.
Izid normativnega pravilnika za uporabo motornih verižnih žag v gozdarstvu je nedvomno rezultat teženj gozdarjev in sindikata za bolj varno in zdravo delo gozdnih delavcev. S tem je dana podlaga za ocenjevanja in izbiro motornih žag, ki jih bomo uporabljali pri delu. Izbirali bomo med takšnimi vrstami in tipi motornih žag, ki ustrezajo zahtevam pravilnika ali pa te zahteve glede na ergonomske značilnosti celo presegajo.
BOGO ŠPILETIČ, vam. ing.
Straža porabili (najmanj med vsemi TOZD) 036 ure, pri TOZD Gozdarstvo Črnomelj pa 0,71 ure.
Učinkovitost, izražena v doseganju norm po posameznih TOZD, kaže naslednja tabela:
Le še nekaj manjših pošt posluje v zasebnih hišah, druge pa so v stavbah družbenega premoženja.
— Se konec 1961 ni bilo na območju širše Dolenjske nobene avtomatske telefonske centrale (ATC), temveč le ročne z 915 naročniki. Danes je v 37 ATC vključenih že nekaj nad 10.500 naročnikov. Dela pa še vedno tudi 10 ročnih central s polavtomatskim medkrajevnim prometom in z 81 naročniki.
Kako smo uspešni?
	TOZD N.m.	TOZD Straža	TOZD Podturn	TOZD črmoš.	TOZD Črnomelj	Poprečje GG
Doseganje norme		v odstotkih				
v šefinji	89	120	136	113	98	119
spravilu	123	107	130	112	103	118
prevozu	134	130	133	119	121	128

Delovna razmerja in zaposlovanje
(Nadaljevanje in konec)
2.	Začasno ali občasno delo — pogodba o delu
S pogodbo o delu se ustanovi civilno pravno razmerje. Delavec, ki sklene takšno pogodbo, ne pridobi pravic in obveznosti, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, temveč le pravice in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o delu.
Pogodba o delu se lahko sklene za opravljanje občasnih ali začasnih del, ki so našteta v 2. odstavku 195. člena pravilnika o delovnih razmerjih. To so takšna dela, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa, opravljajo pa se praviloma največ 60 dni v posameznem koledarskem letu.
Ce takšna dela niso navedena v samoupravnem splošnem aktu (pravilniku o delovnih razmerjih), dela ni dovoljeno šteti za začasno ali občasno in temeljna organizacija ne sme skleniti pogodbe o delu za opravljanje dela. Če organizacija kljub temu sklene pogodbo o delu, zagreši organizacija in odgovorna oseba prekršek po 18. točki 1. odst. 219. člena ZDR (denarna kazen od 5.000 din do 50.000 za odgovorno osebo).
Zakon določa, da delo, za opravljanje katerega se sklene pogodba o delu, lahko traja največ 60 dni v posameznem koledarskem letu. Če delo traja več kot 60 dni, ga zakon ne šteje za začasno ali občasno in zaradi tega ni dovoljeno skleniti pogodbe o delu za njegovo opravljanje.
Pogodba o delu mora biti pismena, v njej pa zlasti določeno: delo, ki ga bo delavec opravil; rok za izvršitev tega dela; osnove za določilo zaslužkov in njihovega izplačila; obveznost temeljne organizacije, da zavaruje delavce za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni; kraj, kjer bo delavec opravljal dogovorjeno delo.
Treba je pripomniti, da gre za dve vrsti zavarovanj: zdravstveno in invalidsko in mora zaradi tega organizacija zavarovati delavce in plačevati ustrezni prispevek in obeh vrst zavarovanj. Zdravstveno zavarovanje namreč zagotavlja zdravstveno varstvo in nadomestilo, dokler nesreča pri delu in poklicna bolezen teija zdravstveno varsto, če pa iz tega nastane invalidnost, pa delavcu
gredo pravice iz invalidskega zavarovanja. Organizacija mora torej vsak primer pogodbe o delu prijaviti tako zdravstvenemu kot invalidskemu zavarovanju, ki bosta od nje zahtevali plačilo ustreznih prispevkov.
Po določbi 217. člena ZDR se mora temeljna organizacija, ki namerava skleniti pogodbo o delu za opravljanje takšnega dela oz. naloge - preden sklene takšno pogodbo — obrniti na pristojno skupnost za zaposlovanje in dobiti od nje sporočilo, če ni nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki bi lahko opravljala to delo. Šele ko od skupnosti za zaposlovanje dobi odgovor, da take osebe ni, lahko sklene pogodbo o delu z drugo osebo.
Delavski svet mora na podlagi predloženih podatkov vsaj enkrat na leto analizirati dela, opravljena po pogodbah o delu in razloge za takšna dela; to analizo pošlje skupnosti za zaposlovanje.
Iz zakonske intencije izhaja sklep, da temeljna organizacija praviloma ne bi smela sklepati pogodb o delu z delavci, ki so že v delovnem razmerju z delavci v tej organizaciji, in sicer zaradi tega, ker tako odpira in širi možnosti za sklepanje pogodb o delu, kar nasprotuje določbam zakona. Le izjemoma bi bilo možno skleniti pogodbo o delu z delavcem v lastni organizaciji tedaj, če je nesporno, da gre za delo, ki ne more biti delovna naloga, ki jo poraja delovni proces v lastni organizaciji.
3.	Delo kmetov — kooperantov
Delo kmetov v lastnem in tujem gozdu ni mogoče obrav-
navati kot delo po pogodbi o delu v smislu določil zakona o delovnih razmerjih, ampak kot delo iz kooperantskih razmerij.
Po mnenju republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (dopis št. II. — 321 — 11 — 80 z dne 9. 6. 1980) je pravilna opredelitev, da se delo kmeta — kooperanta tretira enako, ne glede na to ali kmet — kooperant dela izvaja v lastnem ali tujem gozdu in da ni ovire na osnovi 14. in 32. člena zakona o gozdovih obračunati izvršeno delo v obeh primerih na enakih osnovah. V takem primeru pripada kmetu -kooperantu tolikšno plačilo, kot znaša bruto osebni dohodek delavca v gozdnogospodarski organizaciji in nadomestilo za vložena lastna delovna sredstva (tako za dela v gojenju kot tudi v izkoriščanju - traktoristi, vozniki).
4.	Status voznikov in sklepanje pogodb z obrtniki
Poseben položaj v gozdarstvu imajo vozniki, ki razen svojega dela združujejo tudi svoja sredstva — konje. Poseben zaradi tega, ker pozitivna zakonodaja takšnih primerov ne navaja, jih pa tudi izrecno ne prepoveduje. Nekateri od teh voznikov so v delovnem razmerju, drugi ne. Odgovorne osebe — vodje temeljnih organizacij, bi morali vsekakor skrbeti, da se vozniki, M niso v delovnem raz meiju; zavarujejo. Preprečevati pa bi tudi morali, da bi vozniki, ki so v delovnem razmerju, na svoj račun zaposlovali nove delavce. Najlaže bi bilo urejanje teh razmerij, ko bi vozniki imeli status obrtnika.
Ko gre za opravljanje del, ki jih opravljajo obrtniki, je pogodbo potrebno skleniti v pismeni obliki in v njej določiti pravice in obveznosti pogodbenih strank: delo, ki se bo opravilo, rok za opravitev dela, kraj opravljanja dela in osnove za izplačilo zaslužkov.
Požari - naša skupna nesreča
V prvem polletju 1980 je bilo v Sloveniji devetdeset gozdnih požarov na 153 ha v gozdul in na 475 ha zaraščenih pašnikih in steljnikih. Škoda skupaj s] stroški gašenja in izdelavo protipožarnih pasov je bila ocenjena! na 1410.000 din. Na novomeškem območju je bil prijavljen en sam požar v g. e. Tanča gora na površini 2,50 ha. Pogorelo je lepo desetletno borovo mladie.
Vzroki nastankov gozdnih! požarov (po poročilu republiškega gozdnega gospodarskega! inšpektorata) na območju zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa:
—	požig trave 45 odst. primerov,
—	sumljivi namerni požigi 15 odst.,
—	razni drugi vzroki 10 odst.,
—	neznani vzroki 30 odst.
Od 79 požarov je tri zanetila
strela. Ugotovili so, da je bilo kljub številnim požarom posredovanje gasilcev zelo učinkovito, zato je bila škoda po enoti površine, ki jo je požar zajel, nižja kot prejšnja leta
Več skrbi pridelovanju hrane!
Svet za družbenoekonomske odnose pri SZDL občine Novo mesto je na posvetovanju o problematiki kmetijstva sprejel akcijski načrt za leto 1980. V sprejetem programu ugotavlja, da smo pridelovanju hrane posvečali vse premalo skrbi. Zato predlaga vrsto ukrepov ki naj zagotovijo interes kmetov za večjo kmetijsko proizvodnjo. Gre za samoupravno organiziranost, urejene dohodkovne odnose, preprečevanje drobitve posesti, ustanavljanje zemljiško strojnih skupnosti, izboljšanje zemljišč z melioracijo itd. Zavzemajo se za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, zlasti mladine, za organiziran odkup kmetijskih proizvodov, za razvoj kmečkega turizma in urejanja komunalnih naprav zlasti v hribovskih vaseh. Pri teh akcijah mora sodelovati tudi go zdno gospodarstvo. Nadalje predlagajo, da bi
pri investicijskih naložbah, zlasti pri gradnji kmetijsko predelovalne industrije in hladilnih naprav, sodelovali vsi delavci v združenem delu So proti pozidavi dobrih kmetijskih zemljišč in zavzemajo se za izboljšanje kmetijsko pospeševalne službe.
Navedli smo le najpomembnejše ukrepe, zlasti iste, s katerimi smo povezani tudi go zdatji. Delavci in kmetje, lastniki gozdov, so lani v razpravi o sprejemanju samoupravnega sporazuma o financiranju pospeševalne službe zagovarjali stališče, da so za razvoj kmetijske dejavnosti in pridelovanje hrane odgovorni vsi ljudje v združenem delu in ne samo tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo že zaradi tega, ker smo zlasti prehrani vse doslej posvečali premalo skrbi.
F. M.
Letovanje v Novigradu in Zadru
Počitniški dom v Novigradu in prikolice v Zadru smo pripravili in odprli za dopustnike 1. 7. 1980. Na prikolicah v Zadru je bil izvršen servis. Odpravljene so bile pomanjkljivosti na mehanizmih za odpiranje in zapiranje oken, na vratih ki ločujejo ležišče od kuhinje in zamenjane pokvarjene in razbite luči. V prikolici št. 1 ni zamenjan počeni umivalnik, ker ga serviser IMV Novo mesto nima.
Prve izmene so se že vrnile iz Zadra zelo zadovoljne z vremenom in vsem ostalim, kar spada k prijetnemu počutju na dopustu.
Tudi počitniški dom v Novigradu smo pripravili za čim-boljše počutje gostov. Popravljena je bila plinska napeljava v
Smučarski center „Trdinov vrh”
Izvršni odbor samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo Novo mesto je kot eden od pristojnih dejavnikov prižgal zeleno luč za gradnjo smučarske steze in žičnic pod Trdinovim vrhom na Gorjancih.
Po vsestransko temeljiti razpravi je sprejel sklep, da investitor - telesnokulturr.a skupnost Novo mesto, lahko uporabi prostor med Krvavim kamnom, gozdarsko kočo brunarico in Trdinovim vrhom za ureditev smučišč in žičnic, vendar največ na površini do 4,5 ha zemljišč. Z izgradnjo smučarskih objektov bo gorjansko pogorje sicer nekoliko iznakaženo, vendar ne toliko, da bi ogrožalo stanje gozdov in spremenilo podnebne razmere. Izvršni odbor SIS je veijel (podatkom o snežnih razmerah na Gorjancih, ki so jih pripravili pobuniki izgradnje smučišč. Zato je soglasje k nameravani gradnji tudi izdal.
Smučarski center na Gorjancih je razen Črmošnjic in Javorovice eden od dolenjskih smučarskih centrov, ki jih bomo gradili v bližnji prihodnosti. Samoupravna interesna skupnost je razen omejitve prostora postavila v zvezi z gradnjo smučarskega centra še naslednje pogoje: prepoved zemeljskih del na smučarski stezi, smučarska proga naj poteka ob trasi, kjer bo položen podzemeljski elektični kabel, trasa žičnic ne sme presegati širine 10 m. Za smučišča naj bi izkoristili obstoječe košenice, smučišče mora biti oddaljeno od pragozda najmanj 100 m. Prepovedana je gradnja bivalnih in drugih objektov na Gorjancih.
FRANC MARKOVIČ
plinski postaji. Zamenjani so bili vsi ventili, priključki za plin, očiščene cevi in strokovno pregledana in preizkušena napeljava plina do štedilnikov. Ta dela je opravil strokovnjak Ljubljanske plinarne. Očiščena in prepleskana je bila ograja na balkonu nad plinsko postajo in zaščitna mreža na vhodnih vratih. Prepleskana je bila kuhinja s pritiklinami in loža za jedilnico. Narejena je bila nova lesena ograja med ložo in domom.
Da bi vse ta in še druga dela (pospravljanje v bloku in domu, čiščenje vseh prostorov, nabava hrane in pijač) bila pravočasno narejena, je osebje doma, to so kuharica in pomočnica, snažilka, obe strežnici in upravnik doma odšli v Novigrad 25. 6. 1980. V teh nekaj dnevih so opravili veliko dela in dom dostojno pripravili za goste.
V	pogovoru z gosti počitni-
škega doma v prvi dekadi smo zvedeli naslednje:	počitniški
dom je dobro urejen. Posebno prijeten je prostor v loži, ki jo uporabljamo za jedilnico. Osebje v domu je pozorno do gostov in če je le mogoče, ustreže njihovim željam. Hrana v domu je pestra in kvalitetna, postrežba je zelo hitra. Bife je s pijačo dobro založen in naš upokojeni sodelavec ing. Rade Kalinovič spretno streže kot pravi „birt”.
V	prvi dekadi je bilo vreme razgneroma lepo, morje toplo do 22 C. Pojavile so se tudi meduze, vendar so kmalu izginile. Tudi njihov užig ni tako močan kot v prejšnjih letih.
Ljuba Turk pri obžetvi smrekovega nasada v odd. 53 c (Topli vrh, TOTD Črmošnjice). Letos je bila obžetev zaradi bujne rasti zelišč in grmovja še posebno nujna. (Foto: Alojz Puhan).
Takole prenašajo iz gozda na kamionsko cesto drva žilavi bosenski konjiči. Z novim načinom sečnje in z uvajanjem traktorjev pa je dela zanje vsako leto manj. (Foto: ing. J. Piškur).
Manjša pomanjkljivost je v tem, da ni večjega prostora za parkiranje pri domu. Vendar je možno parkirati avto na parkirišču na trgu pri cerkvi. Tudi mestni možje so preskrbeli za večjo čistočo mesta in obale.
PETER GERŠIČ
OPOMBA UREDNIŠTVA: članek tov. Petra Geršiča je bil pripravljen že za prejšnjo številko našega časnika, a je prišel šele danes na vrsto. Pisca in bralce prosimo za razumevanje, ko nas včasih stiska s prostorom prisili, da kaj tudi odložimo.
_______UREDNIŠTVO
Tudi nas zanima, kaj je novega v vaši temeljni organizaciji — oglasite se v GOZDARJU!
V Mehiki bomo kupovali nafto
Delegaciji splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije in mehiške države naftne družbe PEMEKS sta v Beogradu končali razgovore z oceno, da so priprave za izdelavo srednjeročnih načrtov razvoja naftnega gospodarstva v obeh državah priložnost, da delovne skupine čimprej pripravijo program sodelovanja med Jugoslavijo in Mehiko na tem področju.
Naši predstavniki so izrazili željo za večje nakupe mehiške nafte, za nakup izdelkov petrokemije in za naftno opremo. Predlagali so tudi, da bi proučili možnosti za prodajo jugoslovanskih izdelkov na mehiškem tržišču zaradi uravnovešanja trgovinske bilance.
Tekmovanje dolenjskih kegljačev
Uspešni nastopi Nika Goleša in Janeza Rustje
Na minulem dolenjskem kegljaškem prvenstvu v parih, kije bilo na Loki, sta zelo dobro igrala Niko Goleš in Janez Rustja.
Na tekmovanju je sodelovalo 22 dvojic iz vse Dolenjske, določenih po posebnem ključu, od katerih je prvih osem iz predtekmovanja nastopilo v finalu.
Goleš je v paru s Francijem Lavričem osvojih naslov dolenjskih prvakov z zmago pred drugouvrščenim parom Mohorič—D. Badovinac iz Novega mesta z 59 keglji razlike.
Rustja je z Jožetom Blažičem osvojil odlično tretje mesto samo dve točki za drugima.
Za prvo mesto so tekmovalci prejeli pokale, za drugo in tretje pa diplome.
Rezultati:
1.	N. Goleš-Lavrič (Mercator, Trebnje) 844, 821 - 818, 862 = 3345,
2.	Mohorič-D. Badovinac (Novo mesto) 813, 841 - 833, 799 = 3286,
3. Rustja-J. Blažič (Novo mesto 810, 845 - 816,813 = 3284 itd.
Prvaki so se uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo 25. oktobra v Celju.	—o
Niko Goleš je naš najuspešnejši kegljač.
»••••••»•••••••••••••••••••••••J
Doživetje v gozdu...
Vsi utrujeni in željni počitka smo dočakali konec šolskega leta. Učenci so se razšli na domove in bodo v svoji mladostni neugnanosti kmalu pozabili na vse težave v šoli. Kako pa mi učitelji? Za letošnji zaklju ček smo si zaželeli nekaj posebnega, nekaj, kar bi na hitro pregnalo utrujenost z naših obrazov. Zatekli smo se tja, kjer si naš človek že od nekdaj poišče pomoč v vseh težavah — obiskali smo gozd ali bolje rečeno pragozd v Kočevskem Rogu. Izlet nam je z veliko razumevanja omogočilo gozdno gospodarstvo Novo mesto. V Soteski nas je prijazno sprejel predstavnik TOZD Gozdarstvo Straža ing. Jernej Piškur, ki nas je potem spremljal na vsej poti, nam na zanimiv način odkrival skrivnosti gozda in odgovarjal na naša številna vprašanja.
Na gozdni cesti visoko nad Sotesko smo se za nekaj časa ustavili in občudovali prelepo dolino Krke in dolenjske griče, ki so se kopali v popoldanskem soncu. Kar težko smo odtrgali pogled od čudovite panorame pod seboj, toda morali smo dalje. Pot nas je vodila vedno globlje v gozd in razločno smo čutili, kako postaja zrak čedalje bolj hladen in oster in da nam prodira tudi v najmanj prezračene predele naših pljuč. Krošnje mogočnih dreves so prestrezale večji del svetlobe, tako da smo se znašli skoraj v mraku in kar nekam tesno nam je bilo pri srcu, ko smo poslušali značilno šepetanje gozdne tišine. Tedaj smo se spomnili Župančičeve pesmi o gozdu, ki je prijazen do vsakogar, ki ga hoče spoznati in razumeti. Tudi spodbudne besede našega vodiča so nam vrnile korajžo, da
Med svojim strokovnim izpopolnjevanjem v Sloveniji nas je za nekaj dni obiskal kitajski profesor Cu So Čen, docent na eni izmed njihovih gozdarskih fakultet. Posnetek ga kaže v družbi naših gozdaijev pred upravno stavbo v Podturnu. (Foto: ing. S. Klančičar).
Gost iz Kitajske se nam je takole podpisal: Cu So Čen
in dodal še naslov svojega službovanja: Univerza za agronomijo v provinci Kweich«?w, gozdarska fakulteta
smo pogumno nadaljevali pot v osrčje pragozda.
Stopali smo drug za drugim, stopinjo na stopinjo, da bi čim manj prizadeli skoraj nedotaknjeno naravo. Sredi divjine smo se ustavili in dolgo časa nemo občudovali nam doslej nepoznane lepote naravnega gozda. S spoštovanjem smo se nato ustavljali ob mogočnih drevesih, ki so več stoletij kljubovala vsem viharjem, končno pa so morala popustiti v neizprosnem boju za obstanek. Vendar so se nam zdela tudi v obdobju umiranja lepa in veličastna. S svojim propadanjem bodo omogočila razvoj nove generacije drevesnih velikanov, katerih zasnove že čakajo v podrasti, da si bodo pridobile čim več svetlobe, hrane in prostora in se uveljavile v novem krogu življenjske tekme. Vsi smo bili enotnega mnenja: pragozd je ena sama velika učilnica, v kateri narava molče, a vendarle zgovorno pripoveduje o svojem večnem prerojevanju, v jeziku, ki je razumljiv vsakomur, ki se ji približa.
Ko smo se zamišljeni vračali po stezi proti dolini, je vsak zase sklenil, da bo še obiskal ta kos neoskrunjene narave in s seboj pripeljal tudi mladi rod, da bo tudi njega narava poučila o svojih skrivnostih in da bo postal njen zaščitnik, kjerkoli bo to potrebno.
Ob slovesu nam je ing. Piškur v imenu TOZD Gozdarstvo Straža podaril knjigo Gozdovi na Slovenskem, ki nam bo koristen pripomoček pri pouku.
Za vse, kar smo lepega doživeli in za darilo se učitelji osnovne šole Stična lepo zahvaljujemo gozdnemu gospodarstvu Novo mesto in še posebej našemu vodiču ing. Jerneju Piškurju.
LEOPOLD SEVER
TISOČ LET ...
Tri tisoč let nastaja plast tal za lopato globoko. Vsako leto voda in veter odneseta po poseku gozda (na vsej zemlji) šest milijonov ton humusa.
Gospodarski gozdovi Evrope s svojimi 137 milijoni hektarov predstavljajo samo 5,2 odst. gozdov na zemlji. Prirastek in sečnja sta nad svetovnim poprečjem, vendar Evropa ne pokriva svojih potreb in je ob Japonski največji uvoznik lesa.
•	Dvanajstega septembra
•	smo delavci TOK gozdarstvo
•	Novo mesto obiskali deiov-; no organizacijo Noveles v j Straži. Ogledali smo si žago j in proizvodnjo vezanih ! plošč. Mimogrede so nam
•	oči postale na velikih kupih
•	odpadkov bukovega lesa iz
•	pohištvene proizvodnje.
•	Gozdarje, ki vemo, koliko
•	časa preteče, da iz drobne ; sadike zraste orjaško drevo,
: je prizadelo tako ravnanje z : ostanki lesa, ki jih znajo
•	ponekod v tujini tako s pri-
j Bukovina poceni
1	- do kdaj še?
•	dom uporabiti. Tudi član
•	Novolesa, ki nas je vodil, je ; povedal, da je na eni izmed j ekskurzij opazil, kako dru-: god izkoristijo vsak košček
•	lesa Kot ostanek je videl le
•	zagori no. Ob vsem tem si
•	gozdarji lahko zastavimo po-
•	vsem umestno vprašanje: če-
2	mu se z našim lesom ravna
•	tako mačehovsko? Dokler ; bo cena bukove hlodovine 5 enaka ceni div, se ne more-j mo čuditi, da lesna industri-j ja ne razmišlja kaj dosti o 2 boljšem izkoristku lesa.
j Bukev raste predvsem v
•	bolj odročnih predelih, zato
•	so proizvodni stroški dokaj ; visoki. Cena bukove hlodovi-: ne pa je sorazmerno nizka j Ne čudimo se torej kmetu, j da se raje odloči za priprav-2 Ijanje drv, kot da bi namen-
•	sko sekal bukovo hlodovino.-
•	Stremi pač za večjim dohod-; kom. Zaradi vsesplošne ener-
•	getske krize so drva spet : zelo iskana Zadnji čas je, da : mislimo na čimprejšnje pra-! vilno vrednotenje bukove
•	hlodovina
2	UROŠ KASTELIC
DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor:	Mirko
Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1400 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.