Gospodarske stvari. Zavarovalna zadruga. (Dalje.) Slovenci imamo do sedaj obdelane in rodovite zemlje po katastru. 410.000 hektarjev njiv. 816.000 hekt. travnikov in pašnikov. 81.500 hekt. vinogradov. Na temu obdelanemu prostoru se pridela popreCno v desetletnem primerju: Pšenice 800.000 ha a 75 kg. je 600.000 mtc. e 18 K je 10,800.000 K. Rži 750.000 ha a 70 kg. je 525.000 mtc. a 14 K je 7,370.000 K. Ječmena 250.000 he a 65 kg. je 162.500 mtc. a 13 K je 2,112.500 K. Ovsa 1,500.000 ha a 50 kg. je 750.000 mtc. a 12 K ie 9,000.000 K. TurSice 1,300.000 ha a 72 kg. je 936.000 mtc. a 10 K je 9,390.000 K. Ajde 1,200.000 ha a 65 kg. je 780.000 mtc. a 10 K je 7,800.000 K. Prosa 250.000 ha a 75 kg. je 187.000 mtc. a 6 K je 1,125.000 K. Sočivja 200.000 ha a 75 kg. je 150.000 mtc. a 15 K je 2,250.000 K. Prediva in konopelj 10.000 mtc. a 80 K je 800.000 K. Prediva iz lanu 25.000 mtc. a 100 K je 2,500.000 K. Repice za olje 5.000 mtc. a 10 K je 50.000 K. Lanu za olje 25.000 metrc. e 20 K je 500.000 K. Hmelia 5000 mtc. a 150 K je 750.000 K. Vina 1,300.000 Htl. a 30 K je 39,000.000 kron. Poprečna vrednost vseh pridelkov je 83,667.500 K. Vzemimo sedaj te podatke in kmalo bodemo videli, kako da bode izgledal račun tega zavarovalnega oddelka. V smislu pravil se delijo vsi poljski pridelki v tri, in vinogradi pa v en oddelek, po kakovosti poljskega pridelka, in po teh razredih se mora tudi zavarovalna premija plačevati in sicer: Žitni pridelki v vrednosti 49,817.000 K in za vsakih 100 K je plačati na leto 1 K premije, trgovinskih pridelkov 3,850.000 K za vsakih 100 K je 2 K letne premije, hmelja za 750.000 K, za vsakih 100 K je 3 K letne premije in 39,000.000 K vrednosti vinskega pridelka za vsakih 100 K je 4 K letne zavarovalnine. Dohodki bi potemtakem znašali: 1. 4% obresti od vstopnine po 300.000 kron je 120.000 K. 2. 1% obresti od deležev 750.000 kron je 7500 K. 3. 49,817.500 K za 100 K 1 K znese 498.175 K. — 3.850 K za 100 K 2 K znese 77.000 kron. — 750.000 K za 100 K 3 K znese 22.500 kron. — 39,000.000 K za 100 kron znese 1,560000 kron. — Skupni dohodki bi znašali 2,285.175 kron. V desetletnem poprečnem statističnem zaznamovanju znaša Skoda po toči na poljskih in vinogradskih pridelkih pouzročena in sicer: 1. 1% napravi popolnoma vničenie pridelkov; 2. I7s% napravi do polovice vničenje pridelkov; 3. 2% napravi do cetrt vničenje pridelkov. . Ako vzamemo te podatke, znašala bi odškodnina za pouzročeno škodo popreeno vsako leto: 1. 1% vse vrednosti pridelkov 931.675 K. 2. 1V2 do polovice pridelkov 698.755 K. 3. 2% do y4 pridelkov 465 837 K in je torej skupaj 2,096.367 K. Upravni stroški tega oddelka 30.000 K. Skupni stroški bi znašali na leto 2,126.267 K. Ako znašajo dohodki 2,285,175 K in stroški 2,126.267 K se pokaže preostanek na leto 158.908 K. Ker pa vemo, da nebodejo vsi poljedelci zavarovali svoiih pridelkov zoper škodo p~> toči, vzemimo tudi tukaj najmani«e število udov, kar jih v smislu pravil pri tem oddelku zavarovanja mora biti t. j. 3000 udov. I. Dohodki. 1. 4% obresti od vstopnine 6000 kron je 240 K. 2. 1% obresti od deležev 15.000 kron je 150 K. 3. Zavarovalnica znaSa od pridelkov: a) žitnih 999.700 K vrednost za 100 kron 1 K je 9997 K. b) trgovskih 78.700 K vrednost za 100 K 2 K je 1574 K. c) hmelj 15.000 K vrednost za 100 K 3 K je 450 K. d) vinogradi 780.000 K vrednost 100 K 4 K je 31.200 K. — Skupni dohodki na leto 43.611 K. II. Stroški. 1. 1% vse vrednosti pridelkov 18.720 K. 2. 1%% do polovice vrednosti pridelkov 14.040 K. 3. 2% do cetrt vrednosti pridelkov 9369 kron. — Vsa odškodnina znaža 42.120 K. Upravni stroški tega oddelka 1200 K. Vsi stroški skupaj na leto 43.320 K. Ako znašajo dohodki 43 611 K in troški 43.320 kron se pokaže preostanek na leto 291 kron. Iz tega računa je torej razvidno, da zamore zavarovalna zadruga začeti svoje delovanje in da bode lahko uspešno delovala, ako pristopi k taisti najmaniše število udov. Poprej sem navedel poprečno statistično število vseh pridelkov, katere pridelujemo Slovenci, vzel sem pri tem desetletno poprečno število in navedel množino o teži in pa imenoval desetletno povprečno ceno vsakemu pridelku. Po tem računu pridelujemo Slovenci okroglo za 93,667.500 K raznovrstnih pridelkov. In ako vzamemo že poprei navedeno število njiv in vinogradov 491.500 hektarov in računimo poprečno hektar po 1000 K, dobimo vrednost zemlje, to je njiv in vinogradov 491,500.000 K. (Konec pride.)