- 34 -
Cvetice iz rajskega vrta
2. Radodarnos(
urinška   grofica    sv. Eliz^,     ¦     bj|a velika dobrotmca vseh pomoCj   otrebnih bo|nikov m revežev.   Delila j.m jeHdenar   obleko in jedi  ter  jih   tudi .obiskDva|a  v  njih stano. vanj.h    VeCkrat   si  je qa]a     av s|abih jedi skuhati,   da   je   pakusil      &.   revežj -^ Bolmkom je sama na do,         j        d   ^ danla m jedi. Ko jc nekdaj   spVemljana- od . služabmce  nesla pod nuj1    lk   ha            1
m  drugfega  živeza    da  b>  ga  m d H,           ž^   ¦   ]
nenadotna sreča grof   pnvzdigfne    , šL (       Ce.    pj,. J kaz.    kaj nesež.-   Toda   mesto   Kx^,       ,eda naj,    5e cvehcc, bele in rdečc. Ob_cnem ^ mu*-jc dozdivaW|Oi da vidi_nad glavo tlizabetino svete1 križ< BHo je tedaj v pozni jescni in nikjcr ni bilo _n,       L   dobiti" cvetic Grolu  ]C  bilo  takoj jasno, da je  Bs     č d ž menil danla, nanienjena revežem, ^ cvetice                   I
Da.  v  resnici,  cvetice  iz  n,js|f        yr(a  so vsa I dela usmiljenja ali radodarnosti   c| d« bj toke cvctjce cvetelc tndi v va em ziv^enju, l|Ubi otroci,   Da bi se tudi   vi   odlikovali   v   radodarnosti   to je v astj &d. I nosti,  s  katero  smo   pripravljcni, 'de,iti' revežem od I svojega prcmoženja m podpirati d b     namene_   PaL ] mi bodete odgovonl.:  Rad, bi P^nlaga|i revežem, pa sam!   nimamo   premožen^a   in   ne   m|          pomdg^
Ootovo nc moretc (ako pomagad revežem |Takorsoni, kMmajo svoje premozenie (oda nekoliko vendar že lahko stome. Večkrat v,d,te lach ,ovariša sami pa imale dovolj kruha, ah bi t ^ tako trdosrčni biti da bi_mu mS ne dah? Prav > da včasih tudi stanše prosi e da smete kak pnh raijen vinar dati re. vežu ah za kak dober namen, da seJ tako navaditeže v mladost, radodarnosh, kajti prav bn0 razveSelite Jezusa s to cednostjo m smete ^, , di priCakovati obilnega plačila.                                              r
Kar  storite  revežem    sprejt^    Jezus   kakor  bi stonli njemu samemu. Sv. Rupert  je bi, u kot deček
— 35    -
poscbno radodaren. Nekdaj je pod zelenim holmotn. jia bregu reke Rena, zaspal. Zdelo se mu je. da se reka blesti v samih dragih kamenih. Na bregu je stal častitljiv starček. Sredi rckc je videl deček v spanju prekrasen vrt. poln najlepših cvelic in razno-vrstnega sadja. OtToku se je zdel vrt prav podoben raju naJih prvih starišev. Na vrtu so se veselo igrali otroci. Rupert prost starčka: ,,Pusti me na otok k onim Ijubeznivim otrokom!" Starček mu odgovort: ,,Moj otrok. gotovo boS ij» prišel, ker si s svojimi dobrimi deli zidaš most k temu nebeškemu otoku." Tedaj Rupert zopet pogleda na vrt in vidi prekrasno mavrico nad vrtom. vrli mavrice pa dete Jezusa, ki se je igral z jagnjetom. Kmalu pristopita k Jezusu dva angela in ga ogrneta z oblačilom, katero je Rupert prejšnji dan podaril ubogemu otroku. ,,To mi je Ru-pert dal", pravi Jezus angeloma. ..zato ga bom tndi jaz k sobi vzel in ogrnil s sijajno nebeško oblcko." Ko bi ti otrok vide! Jezusa v ubožtvu in revščini, ali bi mu ne pomagal? Kar ne moreš storifi Jezusu, lahko storiš potrcbnemu bližnjiku. Za vse to bož - prejel plačilo. Miložčina jc v resmd ključ, ki odpira nebeška vratu. Onemu, ki je usmiljen do ubogfih, se ne stavijo nobenc zapreke na potu v nebeško domo-vino. S\. Janez Krizostom jc1 v nckem govoru to resnico prav jasno nizložil posIuSalcem. Mislite si, pravi, da bi bila nebeška vrata odprta in na obch slraneh bi stali stražniki. Vsakega, ki bi holel vstopiti, bi praSali: ,,Kdo si in odkod prideš!" Šele ko bi jimdal povoljen odgovor, bi mu dovoliti vstopiti. Kadar bi pa zagle-dali človeka. ki je v življenju storil veliko del krščan-skega usmiljonja. bi ga ničesar ne vprašali, ampak ga ie od daleč pozdravili in mu takoj z veseljem dovoili vstop v nebesa. Ravno to resnico nam je povcdal Zveličar z besedami: ..Blagor usmiljenitn. ker hodo dosegli usmilienje'."
^L
3*