Ljubljana, petek 19. decembra 1919. Štev. 233. ■■■■■mmmBmmMMm Cant pe polti s ii uit itto .mrli poi liti . s zr— a fitfpt leta. 8 ir— a 1 mtSBc.. S 3*58 Sb L]BbI]BnQ imstenc 3 S Hretalitn Ir upravi: Kopitarjeva alica it.fi Dreta, tiiefoi itn. B ^oiameina Številka 40 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 40 vin« ^^^^^^BBBBBBMaaanaHaBasaRaaaaaaanaBmiaaMSHaanaaHoaMnRHanRMaianeaeanHMSj^r.^r?^wans*a*^,*®RWMW it vTpmnasaiMaaneNaBanaBBBMaMnBnaMBaBBBaaanaamBHavMRnataMmanaaaaaaBaHBMaaaBmaBanaBnaBBBBaBmaMnnaBBHBimaHav Nova ententa. V London« se režnje jadransko vprašanje. ' J. 17. dec. Belgijske vesti trde, ;**• se bo na posvetu v Londonu sklenila obrambna zveza zapadnih držav, ki - Pripadale Francija, Anglija in Belgija. Jadranskega vprašanja se je z Italiji?0Se|el sporazum, posebno glede Reke. o« ^ vesri pa trde, da se je v Londo-. plenila rveza med Francijo, Anglijo in Italijo. Sklenjeno je od Nemčije zahtevati, da brezpogojno izpolni mirovne pogoje, sicer jo ententa prisili z oboroženo močjo, Te ekspedicije bi se udeležila tudi Amerika. Tudi holandske vesti potrjujejo, da so se storili važni sklepi glede Adrije. V kratkem pride Lloyd George v Pariz. Zveza Češke, Avstrije, Jugoslavije. •"r Proti Hftažarskl« 17. Dunajski listi poročajo ba-^ Pariških virov, da je gospodarska zve-tov016 češko, Avstrijo in Jugoslavijo go-• ^ stvar. V Parizu računajo, da bo Ma-, w|i * prešla pod angleški gospodarski . v. Omenjena gospodarska zveza pa naj bi bila protiutež angleško mažarski zvezi. S tem spravljajo v zvezo potovanje avstrijskega kanclerja dr. Rennerja v Prago. Na drugi strani pa se v Avstariji pojavlja gibanje za zvezo z Mažarsko brez Češke. Francija se zopet oborožuje. W _U>U Berlin, 17. dec. (ČTO.) Iz Pariza »Inf ^ ^lriSom vesti, ki jo priobčuje ]4 /*®ation,<, bo franc, vlada predloži-' v katerem bo zahtevala oboro-v velikem slogu. Načrt predlaga, da se zgradi francosko zračno brodovje, da se pomnoži število tankov, da se ojači topništvo in da se meje kar najbolje utrdijo. Živila iz Jugoslavije v Avstrijo. Pa,k 18. decembra. (DunKU.) j ni predstojnik Enders in ministerijalni kila konferenca glede izvedbe z T* * jo sklenjene pogodbe za dobavo / . * konference so se udeležili- državna L6wenfeld-Russ in Paul, oddel- svetnik Griinberger, od jugoslovanske strani pa delegat Protič in železniški minister. Razpravljali so o ukrepih, da se omogoči prevoz živil iz Jugoslavije v Avstrijo. ■ - v. • Kompcija, dpi j pijana, 19. dec. Iz Belgrada so te da postape sedanji demokrat-mk«ster Voja Velkovič ber ?er. Narodne banke. Ta gospod, ste-Že ^ ^okratsko - socialistične vlade, je *Vstrife!^a avsfrijske okupacije pod zaščito Ha ^ prijateljev delal dobre kupčije sadau-^Tc ubogega srbskega ljudstva, V SospJl aeoiokratsko-socialistični vladi je ^0s^al finančni minister. Mož pa je solastnik bank. Kot tak je z demo-jatejjpIRl Prometnim ministrom, svojim pri-ki je 5* - Aliloradom DraškoviČem, Veliu ®nem ravnatelj Izvozne banke, in c e ^ m demokratom Milošem S a v č i -Škodo’ ^ ravnatelj Prometne banke, na T JČ** naPravil milijonsko kupčijo. l8-000Vl kiFrcundHch *e država zaplenila ttsa ^kubičnih metrov hrastovega lesa. ' ■Pa niso prodali na dražbi, marveč na Vlada bankirjev. — Država oškodovana za RMJioite, lanske čele v Crn?fjori. Belgrad, 18. decembra. Iz Pod- Poroča: Dosedanja premikanja 'klomat .čet v okolici Bara potrjujejo lcparjenim denarjem bodo pa kapitalisti in socialisti delali volitve. Ni čuda, da se ta gospoda z maslom na glavi take boji knracle parlamenta. Dol s korupcijo! skupno pa bodo imele splošno orientacijo in taktiko v parlamentu, v kolikor se bo odločalo v skupnih vprašanjih. . Gospodarska katastrofa v Nemčiji. LDU Nauen, 18. dec. (Brezžično.) V nemški narodni skupščini so interpelirale stranke desnice: Narodnemu gospodarstvu preti vsled napačnega gospodarjenja in davčne politike ter vsled zakonodaje, ki ovira voljo za delo, popoln poraz. Prebivalstvo se spričo neprestanega zvišavanja vseh cen kmalu ne bo moglo več prehranjevati in oblačiti. Kaj namerava vlada storiti, da prepreči grozečo gospodarsko katastrofo in da ohrani one dele prebivalstva, ki pri produkciji niso neposredno udeleženi? Ustavljen promet na Češkem. LDU Praga, 18. decembra. fČTU.) Vsled pomanjkanja premoga se bo v čeho-slovaški republiki od srede, 24. t. m„ do sobote, 27. t. m., ustavil ves osebni promet. Vozili bodo le ententni brzovlaki Praga-Pariz in Varšava-Pariz. Nemiri na Španskem. LDU Pariz, 13. decembra. (DunKU. — Brezžično.) Iz Madrida in Barcelone se J poroča o spopadih in bombnih atentatih, I Mnogo oseb ie bilo ranjenih, nekatere I težko. Zastor pada. Revolucionarna socialna demokracija se je usidrala tudi na Slovenskem, Iz ljubezni do demokracije in ljudstva je marsi-kak poštenjak pozdravljal to gibanje in je trdno upal, da bo s svoje strani tudi ono doprineslo svoj del k zgradbi nove, ljudske države. Pred vojno in po mrki revoluciji je bila soc. demokracija neprekosljiva v svojem »radikalizmu«, oznanjevala je nauk o Veliki Revoluciji, solidarnosti vseh ponižanih in razžaljenih. Po prevratu je zavozila v že bolj revolucijonarne vode, napadala vlado, zidala blesteče programe in pela visoko pesem Ljeninu in rdečim gardam. Potem pa je nastal naenkrat pre-okret. Dobili smo 'rdeče ekscelence, v regentovih predsobah so potrpežljivo čakali Kristan in sodrugi. Za hip so bile oči celega socialističnega proletarijata obrnjene v Belgrad. »Socializacijo, agrarno reformo, starostno zavarovanje dajte nam!« Ni bilo odgovora in ne reform; in naenkrat ni bilo ne kruha, ne moke in ne sladkorja. Pač pa smo dobili vse kaj drugega: Volilno pravico, ki bo vzela ljudstvu ves vpliv v občinah in ga izročila denarnim mogotcem v oblast, * V tem hipu se obrača socialno-demo-kraška množica od svojih voditeljev in išče novih poli. Na Hrvaškem se je že odtrgala od vladne stranke in sc organizirala pri komunistih. »Mi nočemo med sabo ljudi, ki menjajo svoj program, kot menja delavec vsak teden svojo srajco!« čujete klicati voditelje nezadovoljnih. Tudi pri nas se bližamo ločitvi, na desno pojdejo oni, ki ljubimkajo s kapitalom, na levo glasniki revolucije, pristaši boljševizma. .Pri tej priliki, ko se tudi pri nas ruši . stranka, ki ji njeni kapitalistični zavezniki v »Slov. Narodu« sami očitajo, da precenjuje svojo moč, je zelo dragoceno priznanje avstrijske boljševiške stranke, da je od »bratskih strank« dobivala milijone. Kdo in kje so te bratske boljševiške stranke, bo vedel vsado. Rusija in v prejšnjih časih Mažarska sta sipale svojim pristašem milijone v naročje in ne bi bilo nič čudnega, če bi bili tudi svoji »bratski stranki« v Jugoslaviji, poslali kaj denarne podpore.- Zastor pada. In na odru belgrajske politike vidi socialno-demokraški proletariat velepolicaja Pribičeviča stiskati Kristanu roko. Krog teh dveh očetov na-I roda« stoje ravnatelji in upravni svetniki bank, in »odrug-minister je ves srečen, da jim sme pogledati vsaj v oči in dobrohotna rejena lica, ko ne more pogledati v njih polne blagajne, Proletarijatu se odpirajo oči in zato zapušča stari prapor in gre svojo pot: Mnogi gredo na levo, kjer vabijo Ljeninova nebesa in podpore od bratskih strank, — drugi hite tja, kjer se zbira pod Krekovim praporom delavno Ijv/lstvo in se pripravlja na veliko borbo za delavske pravice, ' Atentat na ljudstvo. Zastopniki ljudstva v boju z vladno polici|o! Ljudstvo vstaja. Zaveda se svojih pravic. Začelo jih je braniti. »Uradni list« je prinesel že precej imen občin, katerim so nasilno razpustili občinske odbore, pravilno izvoljene, ljudstvu, ki jih je izvolilo odgovorne. Pribičevič-Žerjavova demokratska manjšinjska vlada se je začela šiloma in nasilno uveljavljati, teptajoč ne par uslužbencih mastavljencev, ampak ljudstvo. Dne 11. t. m, je razpustil eksponent »demokratsko socialistične« vlade Žerjav, ki v Ljubljani kot nekdaj Čuvaj na Hrvat-rkem, občinski odbor v Mostah. Odbor se je zbral h seji. Ugotovil jc nezakonitost vladnega razpustnega odloka. Vlada ne spoštuje ljudstva ne zakonov. Razpustiti občinski odbor nezakonito, brez najmanjšega postavnega razloga ni drznil bivši deželni odbor na pritisk nemškoavstrijske vlade; ni drznil tega koraka podvzeti Stiirghov sistem. To jo drznila manjšinska vlada Pribičevič-Žer av. Prosto od ljudstva izvoljeni občinski odbor v Mostah se je zavedni. ku* vlada s lem dela. Zavedel se je tudi, da mora braniti ljudske pravice. Sestavil je protestni zapisnik. Prepis zapisnika je poslal k vladi, če je dovoljeno ko^ misarja Žerjava s tem imenom imenovati« Vlada, ki tepta postave, ni več vlada. Sporočil in postavi! v zapisnik, da se umakne samo sili. Sila je nastopila. Prišel je vladni komisar. Župan je vstal, povedal vladnemu gerentu, nekemu uradniku ljubljanskega magistrata sklep odborov, da sc sme umakniti samo sili. Zakonit zastopnik občine jje on, ne vladni gerent. Gerent je nato poslal po policijo ar storil s tem dejansko nasilje. Šele po tem koraku se je župan umaknil. Pribičevič-Žerjav je poteptal postav«, stopil na tilnik ljudske prostosti. Bo ostalo to brez kazni? Ljudstvo sc je začelo braniti. Kazen za predrzno tiranstvo prihajal Politične novice. + »Naprej« in minister Gostinčar. Težko je zagovarjati »Naipreju* vstop socialistov v sedanjo absolutistično in proti-parlamentarno centralno vlado, Id je ubrala najkomednejšo pot vladanja: Brez nadzorstva in brez ustave! Zato st je »Naprej« oskrbel figov list, tla prikrije to žalostno; plat socialistične politike: Napadal bivša ministra dr. Korošca in Gostinčarja. Vse »Napreje ve« trditve so bile že zdavna ©vržene, pa : Naprej« jih zopet pogreva, ker ne najde na ministrovanj« teh dveh ljudskih ^ ministrov nobenih resničnih grehov, Gostinčarju priznava še, »da je sicer po-sten človek*, očita mu pa, da ni nič naredil, in da tudi zakon o osemurnem, delu ni njegov. Res jc, da minister Gostinčar ru podoba sedanjih socialističnih ministrov Korača, Bugšega in Kristana. Ker je za Koračeni našel popolnoma neurejeno ministrstvo, brez vsakega načrta, brez vsakih predpriprav za socialno zakonodajo, seveda ni mogel biti no. večnem potovanju, kakor njegovi socialist, tovariši v sedanji vladi. Nastaviti je moral še-le primerne moči in takoj začel izdelovati štiri važne zakone. Zakon o osemurnem delu je bil ob njegevem odstopu ravno dokončan. Da ministri sami ne izdelujejo zakonov, ampak določujejo delavni program, ki ga potem pod njegovim nadzorstvom izdelujejo podrejeni uradniki, bo menda tudi »Napreju < znano. Omenjamo le še, da se je šele pod Gostinčarjem začel izdelovati invalidni zakon in so se začele delati priprave za zakon o starostnem zavarovanju. Gostinčar ni bil samo pravi socialni minister po srcu, ampak tudi po delovanju. Mi ne bomo hodili po demagoški poti »Naprejevi« in bomo radi priznali, ako bodo socialistični ministri res kaj dobrega ukrenili, ker nam gre za stvar! Doslej — žal — o socialisti-čirih ministrih nimamo povedati ničesar, kar bi bilo hvale vredno. ■f Socialisti se boje odgovornosti za sedanje razmere. Socialisti so se dolgo pogajali z dr. Žerjavom, da bi si razdeliti moč v deželni vladi. Ker pa so demokratski in socialistični gospodje vsi enakega apetita, si niso mogli razdeliti mest, vsled česar so pogajanja za sestavo deželne vlade pretrgana. Včerajšnji »Naprej« to pojasnjuje ter pristavlja: »To pojasnilo dajemo našim somišljenikom, ki pogosto-ma mislijo, da sodelujejo naši zaupniki T ljubljanski vladi.« Seveda, nezadovoljnost ljudstva je tolika, da se je gospodje socialisti respo boje. Zato bi radi zvalili krivdo raz se. Pa ne pojde! Z dr. Žerjavom sodeluje v ljubljanski vladi poverjenik za socialno skrbstvo g. Milan Jaklič, eden najuglednejših socialističnih mož. Regent sam ga je imenoval na predlog osrednje vlade brez sporazuma strank, tedaj na absclutističen način. Glavno odgovornost za razmere, ki vladajo, pa nosi osrednja vlada v Belgradu, v kateri sede vodje jugoslovan. socialistov Kristan, Korač in Bugšeg. Ti so soodgovorni za absolutizem, odgovorni za draginjo, odgovorni za pomanjkanje kruha, odgovorni za pomanjkanje premoga, odgovorni za mrtvilo v socialno zakonodajo, odgovorni za nazadnjaške in nedemokratske volilne rede, ki jih diktira osrednja vlada, odgovorni fa atran a .-■KI ves nered in korupcijo ter odiranje ljudstva. Zato ne bo mogoče, otresti se tako na lepem odgovornosti, ki so jo dolžni socialisti ljudstvu. Najgrše je, najprvo zanemariti svoje dolžnosti in zatajiti svoj program, nato pa bežati pred odgovor-nostio ljudstva. +■ Nismo vedeti. Socialisti so se doslej radi hvalili, da pri njih oseba nič ne velja, ampak načelo, da sploh ne poznajo ebožavanja oseb, da je pri njih vsak član enakovreden, da njihova moč temelji na masi, na ljudstvu, Današnji »Naprej« se pa dela, kakor bi cela slovenska socialna de ra-okracija slonela edinole na ministri’ ali, kakor »Naprej« veli, na pastirju — Kri' stanu in kakor da bi vsak udarec, ki zadene socialističnega pastirja, v živo zadel vse socialistične ovce{!) »Naprej« nam zameri, da opominjamo socialistične ministre na njihove dolžnosti, da kažemo na njihovo zvezo z buržuaznimi demokrati ter da si osebi to drznemo javnost opozarjati na dejstvo, da je Anton Kristan, ki je pred leti prišel v službo soc. dem. konsuma kot reven uslužbenec, danes bogat mož, ki nima več zmisla in srca za revni proletari-3at. — »Naprej* pravi, da hočemo s tem razbiti socialistično stranko, češ, da de lamo po svetopisemskem načelu: udari pa. stirja. in čreda se razkropi. Zares nismo vedeli, da ima naša socialna demokracija svojega papeža in da je ta socialistični pa pež ravno Anton Kristan. Ampak da smatra Anton Kristan in njegovi sodrugi-vo-ditelji socialno demokratično delavsko ma so 2a čredo, ki daje volno, vprego in druge take koristne reči — to smo pa že davno vedeli. Nam se čreda smili, zato udarjamo po brezvestnih pastirjih. Če naši udarci tako dobro zadevajo in tako ljuto bole ae moremo pomagati. Krivi nismo mi, da je resnica taka in ne drugačna, -f Železničarji proti Kristana. Snoči se je v Mestnem domu vršilo zborovanje socialno-demokraških železničarjev. Govorniki so napadali vlado in svoje socialistične ministre s Kristanom vred z največjo brezobzirnostjo. Zborovanje je nosilo vse znake komunizma in radikalizma, ki je Kristanu tako zoprn. Na zborovanju so padli klici: Živela revolucija! — Kristan »•veda žvižga na svoje nekdanje sodruge. -f Italijanski socialisti preklinjajo, kar Kristan blagoslavlja. »Secolo« poroča iz Rima 18. t. m.: Včeraj sta bili na Monte Citorio dve seji sodalnodemokratičnih poslancev, na katerih so razpravljali o smernicah svoje stranke v novi postavodajni periodi. Sklenili so, da bodo povdarjali nespravljivo taktiko in maksimalistične tendence. Vedno naj se povdarja, da ni prav nobene možnosti skupnega dela med socialisti in meščanskimi strankami. — Tako so se italijanski socialisti postavili na čisto drugače stališče ko jugoslovanski aodrugi Kristanovega kalibra. Tam nočejo nobenega stika .z nobeno meščansko stranko, pri nas pa Kristan podpira izrazito kapitalistično stranko. -f Nov demokratski program. Kakor poročajo belgrajski listi, se preosnuje Demokratska Zajednica v najkrajšem času v stranko z novim programom. — Stranka je bila že sedaj zanič, le svoj program je hvalila. Sedaj je še tega proglasila za staro šaro in hoče novega. Sedaj spada demokratska stranka s svojim programom vred na starino. Če bo pa kak starinar za to polomijo dal več ko groš, dvomimo. + Kaj bo z Reko? Razne vesti se širijo sedaj po časopisju. Ena veleva, da bo Italija zahtevala za s£ le Zader, glede Reke pa je Italija zadovoljna, če se tam ustanovi kondominij, to je: sovlada Italije in Jugoslavije. Druga vest pa pravi, da hoče Ita~ Kja za a€ mesto Reka, luka naj bi bila pa prosta. -f Zunanji dolg češko - Slovaške, V zadnji seji računskega odbora češko-slova-ške narodne skupščine je poročal finančni minister o zunanjem dolgu češke republika. V Ameriki ima češka republika dolga 54 milijonov dolarjev, v Franciji 110 milijonov frankov, v Italiji 120 milijonov lir. —• V lastnih zalogah pa ima republika 30 milijonov zlata in 100 milijonov srebra. Vkljub temu je položaj republike težak. + Spor med Wilsonom In Housom. O tem predmetu prinašajo ameriški in za~ padno-evropski tisti obširna poročila. Kakor *e vidi, je bil polkovnik Hous precej zašel v izkoriščanja prijateljskih zvez s predsednikom Wilsonom ter v važnih stvareh po svoje odločal v njegovem imenu. Ko je bil za Wil#onom dospel v Pariz državni tajnik Lansing, je Hous kazal malo volje, da bi mu odstopil svoje mesto ob Wilsonovi strani. Zato je bil hoteL Lansing odstopiti. Najbolj pa se je pregrešil Hous, ko je povzročil, da v -oljsko mirovno pogodbo z Nemčijo ni t_ sprejeta točka o svobodi morja, kakor io je hotel imeti Wilson. Končno je Hous nastopil proti Wilsonu v reškem vprašanju, WiIson je bil energično zahteval, da Italijani Reko za-puste. polkovnik Hous je pa šel k Orlandu in ga zagotovil, da je on — Hous — dovolj močan, da Wilson i»premeni svoj sklep. Od tega trenutka je Wilson prekinil s Hou-som vsako zvezo, Na vse te očitke v listih je Hous odgovoril samo s kratko izjavo, da se njegova čuvstva ljubezni in občudovanja nasproti Wilsonu kljub nič zmanjšala. vsemu niso prav Draginjska doklada za državne nastaviš ence. LDU Ljublana, 19. dec. Deželna vlada za Slovenijo je pravkar prejela od ministra za pripravo konstituante dr. Palečka sledečo uradno brzojavko. Dne 18. t. m,: Nove dragonjske doklade za dežele izven Srbije so odobrene z veljavnostjo od 1. dec. 1919 do konca februarja 1920, in sicer cd celotnih dosedanjih prejemkov: Za uradnike: 11. čin. razreda po 120 odstot., 10. č. r. 110, 9. č. r. 100, 8, č. r. 90, 7. č. r. 80, 6. č. r. 70, 5. č. r. 60, 4. č. r. 50, 3. č. r. 40 odstotkov. Za nameščence-neuradnike po 120 odstotkov. Natančnejša navodila slede od finančnega ministrstva. Dnevne novice. — Novi kardinali. Tajni konzistorij je imenovat 3 italijanske in 4 neitalijaaske p>elatc kardinalom. Med italijanskimi -,e tudi dunajski nuncij Malfredi Bonzo. — Promocija. Danes je promoviral na Dunaju za doktorja filozofije g. Lovro Sušnik, starešina in bivši predsednik »Danice«. Mlademu doktorju naše najiskrenejše čestitke! — Uradniški štrajk se je v Zagrebu včeraj vršil na isti način ko v Ljubljani. Uradništvo se je po zborovanju in obhodu ob 1. zopet vrnilo na delo, — 55 milijonov carine na en dan je bilo plačane v naši državi. Vsekakor je bil to dan pred kolkovanjem denarja. — Nove tovarne. S sodelovanjem »Hrv. zemaljske banke« v Osjeku se snujejo naslednje nove tovarne: suknarna v Karlovcu, tovarna za opeko in šamotno blago v Primorju in tovarna za emajlirano posodo v Kamniku na Kranjskem. Povsod vel. kapital demokratsko-židovskih bank! — Rekvizicija moke v Belemgradu. Belgrajska mestna občina je komisiji, obstoječi iz enega delavca, ene zastopnice Ženske Zveze in enega zastopnika mestne občine, poverilta nalogo, da po mestu izvrši rekvizicijo moke po ceni, ki jo sama določi. Računajo, da je v Belgradu 150 vagonov moke, — Frank in tira padata. Ker frank in lira neprestano padata, svari vlada pred špekulacijami s tujo valuto. — Tuje valute. Tisti, ki potrebujejo za uvoz blaga ali iz katerega drugega zelo važnega vzroka tuje valute, se naj odslej obračajo s tozdevnmi prošnjami na podružnico Centralne uprave v Ljubljani, pri kateri se je ustanovila Devizna centrala. Dalje se poživljajo vsi, ki imajo tuje valute na razpolago, da jih ponudijo Devizni centrali pri podružnici Centralne uprave v nakup, — Valuta na zagrebški borzi. Ameriški dolarji: 100 dolarev 10.300 K; avstrijska krona: 100 K 60 K; bolgarski levi: 100 levov 210 K; čehoslovaške krone: 100 kron 100 K; dinar: 100 dinarjev 405 K; 20 kronski cekini: 350 K; nemška marka 100 mark 258 K. Uubilanske novica. lj »Krivoprisežnik«, ljudsko igro v 3 dejanjih (7 slikah) priredi Šentjakobski Orel v Ljubljani v soboto in nedeljo dne 20. in 21. decembra v Ljudskem domu. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Konec po 10. uri. Med odmori svira odsekov violinski orkester. Vstopnice se dobe v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, v nedeljo dne 21. t. m. pa v »Prosvetnem društvu«, Florijanska ulica 15, od 8.—12, in od 2. do 5. ure popoldne ter eno uro pred vsako predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. Vsi prijatelji poštenega razvedrila poselite prireditev naših Orlov polnoštevilno. lj Glasbena Matica naznanja, da je spored koncerta srbskega violinskega virtuoza g. Pera Stojanoviča in ge, Ivanke Negro-Hrastove sledeči: 1. G. Tartini: Sonata za violino v G-molu s spremljevanem violine, viole in čela. 2, I. S. Bach: Koncert v E-duru za violino s spremljevanjem klavirja. Svira Pera Stojanovič. 3. a) P. J. Čajkovski j: Hrepenenje; bi L. M. Škerjanc: Jesenska pesem; c) G, Puccini: »Tosca« Molitev. Poje ga, Ivanka Negro-Hrastova. 4, Pera Stojanovič: a) Ariji iz komične opere »Tiger«; bi Valse ronde I. Svira skladatelj. 5. a) P. J. Čajkovskij: Smrt. >1 Bizet: »Carmen«. Adrija Mlcaaele. Poje ga. Ivanka Negro-Hrastova. 6. M. Brucb: Koncert za violino v G-molu. I. Introduk-cija in Adagio II. Finale. Svira Stojanovič. Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se vrši v »Narodnem domu«. lj Oproščen tat. Včeraj so porotniki oprostili Milana Babiča, ki je vlomil v neto tuje stanovanje na Dunajski cesti, iz taterega je ukradel ročno železno blagajno z vsoto 44.000 kron. Razne novice. r Stroj za tiskanje 25 in 200 kronskih bankovcev ukraden. Budimpeštanska policija preiskuje, kam so izginili tiskarski stroji avstro-ogrske banke, ki so v budim-peštanski podružnici tiskaji bankovce po 25 in 200 kron. Ni Čuda, da jih je toliko, r Kvinta! premoga 104 K. Na Dunaju stanc kvintal premoga v vreči na kolodvoru 96 K, na dom postavljen 104 K. r Najdeni ostanki prvega krščanskega hrama na Laškem. Izkopine pri S. Pietru di Grado, nedaleč od Piave so jako zanimive. Pod sedanjo cerkvijo, ki je bila zgrajena v četrtem stoletju, so našli ostanke prvotne hiše božje, ki je bila sezidana, kakor vse kaže, v spomin prihoda apostola Pavla, a na čije mestu je bila kasneje postavljena večja bazilika. Tu gre torej za zgradbo prvega krščanskega hrama božjega ni Italijanskem. Poleg drugega so odkrili večje število grobov z napisi ter razne druge arhitektonične fragmente. Strokovnjaki se jako zanimajo za te izkopnine. r »Rdeča Vrana«, Princ Waleški se je mudil letošnje počitnice med ameriškimi Indijani. V nekem rodu so ga posebno počastiti. Imenovan je bil za načelnika in je dobil naziv »Rdeča Vrana«, To ime je nosil nekoč posebno slaven načelnik, čigar grb je hranil redko svetinjo. Zdaj ga je pa poklonil princu Waleškemu. r Karel Veliki je dal — Karel Renner pa vzel. Originalno vizitnico ima bivši poslanec državnega zbora grof Sternberg. Da bi ne prišel v konflikt s prepovedjo rabiti plemiški naslov, a da bi vseeno informiral svet o svojem rodu, si je dal natisniti takele vizitnice: »Vojteh Sternberg iz rodu grofov Sternberg: plemiški naziv mu je dal Karel Veliki, Karel Renner pa vzel.« ftproraacffe* a Cenejša prehrana. 1. Krušne komisije bodo uradovale v torek, dne 23. decembra 1919 od 8. do 12. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki bod° podlagi pravilno izpolnjene vprašalne i sprejete v cenejšo prehrano. 2. V t nejšo prehrano bodo *p 1. Siromaki brez sredstev, 2. dela*** . meščenci in uradniki, ki so na''®**® ^ ključno le na tvojo dnevno, tedei™“ mesečno plačo, oziroma mezdo. 3. »Samopomoči« morajo priti h komisiji, da dobe izkaznice za, prehrano, S seboj morajo prinesti !• * binsko legitimacijo in knjižico *S»®0r moči«. Če pa imajo po|eg plače Še premoženje, morajo izpolniti polo, katero dobe pri »Samopomoči* ® , tam tudi izpolnjeno vrnejo. 4. e i *z • č a r j e m , ki dobivajo živila pri *•**. j ških aprovizacijah, sploh ni treba pn krušnim komisijam po karte za c#r živila, ker bodo dobivati živila f -j niških aprovizacijah brez izkaznic« imajo poleg plače, oziroma mezde premoženje, morajo izpolniti vpW**jJ polo. katero dobe in tudi izpolnjeno pri železniških aprovizacijah. 5. Kd°f ■ pride v torek h krušni ko siji, dobi izkaznico za cenejša šele za mesec februar. 6. Vsi kr(U*n,j«v(j misarji se vabijo, da se udeleže seje, ki se vrši v ponedeljek, dne 2* cembra 1919 ob 6. uri zvečer v dvorani. S seboj naj prinesejo tudi i nike. a Prodaja moke. Na vsak - črke A sladkorne izkaznice se ‘"'Lj kilogram bele moke štev. 0. ^*j°Lci moke stane K 5. — Ker nekateri “S nico prevzeli prodaje moke, oziro® !( niso pravočasno zglasili, bodo Pri moko razen na svoje izkaznice fl® na sledeče številke: v I. okraju 0* 'u in 8 Zirkelbach, Poljanska cesta; v ti- ■ na št. 14, 15, 16, 21 in 27 Zorc, S*« £j| jana ulica; v III. okraju na št. 30 ® ^ Skala, Emonska cesta; v III. okr*M ^ št. 35 Škorjanc, Zeljarska ulica; v I»* j na št. 43, 44, 45 in 46 Elbert, Ko*>8 jj trg; v V. okraju na št. 57, 58, 60 Krivec, Dunajska cesta; v VI. okr*l št. 68 Simončič, Sv. Petra cestaj v šal ie k&i se ie zdodilo. Fatik j® šal je, kaj se je zgodilo, nem in osramočen. til® Ko pa ga je njegova mati Puy’,f pogledala tujca, se je spremen^a za v iznenadenje. Zakaj ona je sp? i* svojega brata in vzkliknila: »Kaji Od kje prihajaš.« Med tem, ko Je govorila te b«sf je sklonia k zemlji in se dotaknila nog. Njen brat je bil takoj r>o njeni odpotoval in je —'ičel s trgovino v jfj!1 bayu. Njegova tra je izgubila s moža, med' tem ko je bil on v B0ltl ^ i| Bizamber se je vrnil zdaj v Ka!km%jf«l poizvedel po svoji sestri, Nato je da jo obišče. IzdaiMtli konzordi »Večernftfi Odgovorni urednik Joie TiiU »JugoslovMMka tukuM* * u