Zaščita, ki jo je francosko kmetijstvo uživalo po dritgi svetovni vojni, je v zadnjih le. tih povzročila vrsto novih te-žav. V najvažnejš h panogah so ee pojavili znaki hiperprodu-kcije, 'tako da je država z raz-nimj ukrep; prevzela plasiranje pr&sežkov na notranjem jn tu-jem trgu. Vsi ti ukr&pi niso zadostovali, da bi odipravili vzroke teh pojavov. Tako je bila leta 1953 viada prisiljena Bpremeniti svojo kmetijsko po-litiko. Ukrepi, ki so jih storili na osnovi novih zakonskih po-oblastil, niso imeli oblike ne-kalcšnega enotnega in dokonč-nega sistema pomoči kmetij-etvu, ker so razn; važni polHič. ni dogodki potisnili v ozadje reševanje akutnih problemov francoskega  kmetijstva.
Francosko kmetijstvo se je že preje — in zlasti v povojnem obdobju — razvšjalo predvsem zaradi obsežnih protekcionlstič-nih ukrepov. Razen močne ca-rinske zaščite, fe: znaša po_ vprefno 25 odstotkov vrednosti kmetijskih pridelkov, so tudi drugi ukrepi omejevali uvoz in forsiral! izvoz km&tijskih pri-delkov. Francija sodi med tiste države v Organizacijj za evrop-sko gospodarsko sodelovanje, k: so najmanj Hberalizirale svo-jo zunanjo trgov no kmetijskih pr delkov. Ukrepi liberalizacije uvoza zadevajo komaj 60 odstot. kov privatnega uvoza, državna trgovina kmetijs-kih pridelkov pa obsega 25 odstotkov vredno-sti uvoza. Določajo kvote za uvoz kmefjskih proizvodov iz vseh  držav,  ne  pa  za  uvpz  Iz
DRŽAVNA INTERVENCIJA V FRANCOSKEM KMETIJSTVU
dežel-4'anic Organizacije za ev. ropsko gospodarsko sodelova-nje. Po drugi strani je pojav hiperprodukcije v nekatenh važnih panogah francoskega kmecijstva prisilil državo, da z raznirni specialnimi akrepi po-spešuje izvoz nekaterih kmetij-sk h pridelkov, da bi tako pre-prečila padec cen. Med drugim so znižali tarife za prevoz ja-bolk^ za izdelovanje jabolčnika in prevozne tar fe za razno sadje in zelenjavo. Država iz-plačuje izvoznikom vina, krom_ pirja in sladkorja subvenc je. Krije tudj deficit iz izvozn h transakcij prj trgovanju s pše-nico, moko, mlečn mi izdelki in z mesom. Samo pri izvozu pše_ nice je država povrnila izgubo v znesku 40 milijard frankov.
Na notranjem trgu ni držav-na intervencija nič manjša. Razni ukrepi za vzdrževanje cen se nanašajo na 41,6 odstotka vrednosti bruto dohodka pri rastlinsk; proizvodnji in na 58,4 odstotka živinorejske proizvod. nje. Vrednost tistega dela kra«. tijske proizvodnje, ki so ga v zadnjih dveh letih plasirali na notranjem in tujem trgu s po-močjo državnih in poldržavnih ustanov, znaša 150 milijard frankov.
Problem ptodaje
Kot smo že poudarili, je pojav hiperpr&dukcije prisilil državo, da revidira svojo polMiko pod-piranja kmetijstva. Zlast: izra_ ii'ti znaki biperprodukcije sq se
pokazali v proizvodnji pšenice, f'?dkome pese in v na, to je pr; tlstih pridelkih, katerih pro-izvodnja je alo narasla zato, ker so se veleposestva speciali-zirala za te kulture. Majhno število vel kih eospodarstev je imelo večjo korist od podpira-nja kmetijstva. Sam0 2,02 od-stotka vseh proizvajalcev žita, ki so državi izročili več kakor Po 200 metrsk h centov žita, je dalo skupno 39,6 odstotka vsega oddanega žita. Pri proizvodnji vina je 0,9 odstotka vseh pro-jzvajalcev, katerih proizvodnja je višja kakor po 400 hl, pro-izvedlo 26,5 odstotka vse vinske proizvodnje.
Težnja padca cen kmet jskih pridelkov na svetovnem trgu in neustrezni dvig notranje potroš-nje sta zaostrila problematiko plasmaja kmetijske proizvcxl-nje. Ta problem je še toliko bolj pereč, ker so zaradi zaosta. losti francoskega kmet:jstva proizvodnj strošk; precej višji kakor v konkurenčnih državah, Razen tega je velika razlika v prozvodnih stroških med posa-meznimi kategorijami gospodar. stev privedla mala in srednja posestva v zelo n&prijeten po-ložaj. Proizvodni stroški na 1 ha na poses-tvih večj h od 50 ha znašajo 58.5 odsiotka stro-škov na posestvih, ki so manjša od 50 ha. Hkrati se je v povoi. nem obdobju povefal . delež zemljiških posestnikov v narod-nem dohodku od kmetijstva (od 5,2   odstotka   na   9.4   odstolka),
delež satnih proizvajalcev pa je padel (od 80 ods'.otkov na 75.5 odstotka). Torej se je zvečal de. lež paraz tskih slojev v narod-nem dohodku od kmetijstva. To priča o slabšem položaju na-jemnikov in polovičnikov, ki jih v francoskem poljedelstvu ni malo To je močno prizadelo kmet jstvo v tistih krajih pa-riškega območja, ki so zaradi NAS ASKUPNOST DE COR močne koncentracije industrij-ske proizvodnje in severu in se-verovzhodu postali izrazitj kme-tijsk: predeli in kjer ie delež aktivnega prebivalstva vežji od 50  odstotkov.
Bevizija kmetijske politike
Revizija politike podpor kme_ tijstvu se je pričela sspreje-tjem zakonsk h predpisov o regulira-nju trga kmetijskih pridelkov, Beptembra leta 1953, raaja 1955 pa so določili ustanovitev skla-da za vzajemna poroštva. Ta-krat so tudi določili predpise o plan ranju kme-lijske proizvod-nje. Avgusta 1955 so te predpise dopolnilj z določilj o organiza-ciji in načinu delovanja tega sklada. Dekret o organ zaciji trga nudi vlad-i mažnost, da ustanavlja organe za interven-cijo na tržišču, da bi tako lahko regulirala cene kmetijskih pro-izvodov. Sklad za vzajemna po-rošlva pooblaSča minlst.ra za kmetijstvo, da lahko planira kmeUjsko   proizvodnjo,   da   jo
prUagodi možnostim prodaje na notranjem in tujem trgu in d* stori korake za čim kvalitetnej-šo proizvodnjo. Sklad bo f nan-siral zaloge, ki naj bi reguli-rale preskrbo in cene. Sredstva iz tega sklada bodo služila tudl za form ranje uvoznih in izvoz-. nih cen. Breme reguliranja trži-šča ne bo obtežilo samo držav^ nega proračuna, temveč bo raz-deljeno tudi na proizvajalce v skladu s stanjem na trgu posa« meznih pridelkov. Novi ukrepi so iineli predvsem ta namen, da izboljšajo položaj tistah pridel-kov, kjer je blo stanje pač naj_ bolj kritično — pri pšenicU sladkorni pesi in pr: vinu. Vzporedno z regu!iranj&m tržišča računajo tudi s postopnim zni-> žanjem   proizvodnje.
Akcije proizvajalcev vina itt mleka, ki smo jih pred krafc-kim zasledovali, pričajo, da no-va polH ka prizadeva mala in srednja posestva, katerim se ni posrečilo dvigniti proizvodnjo na vižjo višino. Proces pospeše-vanja kmetijske pro zvodnje jo težaven, zlasti zaradi velikdh razlik v proizvadnosti dela v kmetijstvu med posamezniml predeli ;n zaradj velikih razlik v industrializacijj posameznih območij. Takšno reševanje fran-coske kmetijske problematiika je bolj kot v drugih zahodnoev. ropsk h državah — samo del splošnih prizadevanj, da bl francosko gospodarstvo doeeglo tiste države, ki so jo v obeh po-gledih prehitele zaradi svoje-vrstnih pogojev razvoja v o-b-dobju med obema svetovnima vojnama,                        M. M