CELOTNEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU ISKRENO ČESTITAJO V* . ’ • K PRAZNIKU DELÄ \ ■■ •' ‘ ' ' - DELAVSKI SVET . ‘ - UPRAVNI ODBOR - SINDIKALNA PODRUŽNICA > TOVARNIÓNI KÖMITE ZICS ' ' - TOVARNIŠKI KOMITE MLADINE -SEKCIJA SITTIS-n ’ n-.- UPRAVA PODJETJE -• DELAVSKI SVETI.EE • .. - GASILSKO DRUŠTVO BPT ' ' Z NOVIM -ELANOM 1 V DELOVNE ZMAGE Zopot so nan ''bliža naj - najlepši nesoč pomladi in 1. naj, na j- pomembnejši dan vseh. delovnih ljudi; njihov praznik ~ praznik dola. Nekoč sno ga praznovali na skrivaj,le pc posameznih skupinah, danes pa jo ta dan svečan. Praznujemo ga z radostjo v srcu, praznujono povsod'ž velikimi shodi dolavcov, kjer so v večjih . mestih .v. paradi prikažojo uspehi in dosežki delavcev, -obonom pa tudi z izleti v naravo, kjer ta dan proživino v radostnem razpoloženju. Zato organizira .tudi Komisija za oddih in rokroacijo pri Tovarni škon odio ru sindikalno podružnico PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE ' na katerega vali vse Člane dolovnoga kolektiva. To praznovanje ho v sredo 1. maja v Poševnici' s pričotkon oh 10. uri dopoldan. Co ho ta dan dož, ho praznovanje naslednjega dno ob isti uri. V prinorù slabega v renona; 2. mja ho praznovanj o popolino oh 14. uri v Donu Partizana* Vson udcležoncon toga izleta v naravo ho Sindikalna podružnica nudila skromno nalioo. .. .. Sindikalna podružnica BPT Simam V nedeljo dne 21.4.1963. je bil v. Domu Partizana občni zbor Sindikalne podružnice našega kolektiva, katerega so se udeležili delegati, ki so bili predhodno izvoljeni na obratnih občnih zborih. Izmed vidnih gostov so se zbora udeležili tov. Andrej Peharc, sekretar ObK ZKS, Viktor Kralj, predsednik ObSS ter Pilip Šarabon, predsednik sindikalne podružnice tovarne Peko. Občni zbor je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov. Danilo Roblek, ki je podal tudi poročilo o dosedanjem delu podružnice. V svojem referatu se dotaknil predvsem vloge sindikata pri razpravljanju in sprejetju nove ustave, nadalje je govoril o reorganizaciji sindikatov, ki jo niso narekovali samo posebni problemi v delovni metodi in organizacijski strukturi, ampak tudi spoznanje,•da bi sprememba na sedanji stopnji razvoja doprinesla 'k'učinkovitejšemu delu sindikata v celoti. Nakazal je tudi spremembo, ki je bila na podlagi te reorganizacije narejena tudi pri nas, kjer so bile po posameznih ekonomskih enotah osnovane samostojne sindikalne podružnice. Opozoril je tudi na važnost izdelave Statuta gospodarskih organizacij, ki postavlja pred slehernega člana sindikata važno nalogo. Podrobno je analiziral gospodarjenje našega podjetja v preteklem letu, kakor tudi o delu samoupravnih orga-hov in njihovih komisij* . d1? . v Po poročilu se je razvila živahna razprava. Diskutantje so vsi odobravali delo dosedanjega Izvršnega odbora in ga dopolnili s svojimi izvajanji. Veliko gòvora je bilo 'o uspešnem delu odbora za rekreacijo in oddih, zato je padel predlog, da bi se mu mandatna doba še podaljšala. Sklep Zbora pa je bil, dà se mandatila doba podaljša do konca sezone, oziroma do zaključka.obračuna. : Na Zbost je bilo ' tudi povdar jeno, da na j se poveča Športno ži- vljenje v samem kolektivu, v •naprej pa naj bi bilo večje sodelovanje z ostalimi organizacijami izven tovarne na ten področju. Velik-o govora je bilo tudi o tem, kakšno vlogo in delo naj imajo sedaj ustanovljeni izvršni odbori sindikata po posameznih ekonomskih enotah. V diskusiji je bilo občnemu zboru predlagano, naj bi v bodoče sindikalna organizacija razmišljala tudi ■o - problemih, ki,nastajajo v osnovnih obratih vsled.obolevanja delavk, ki delajo na strojih. S tem nastajajo vrzeli in zastoji, ki bistveno vplivajo na izvršenje plana. Zato morda ne 'bi bilo napak, če bi se osnovale posebne manjše delovne grupe, ki bi vskočile v takih primerih v te vrzeli. Delegati so bili seznanjeni tudi o predštoječih Zborih volil- cev. / Na občnen zboru je bil izvoljen^tuđi nov Tovarniški odbor, ki ima nalogo koordinirati dels posameznih odborov v SE, obenem pa predstavlja Sindikalno podružnico navzven. Izid volitev je sledeč: Tovarniški odbor: 13. Anica- Grebenc 14. Jože Pogačar 123 122 gl* gl. 1. Rudi Hrovatič .140 *gl.\ 15. Marko Pavšek 118 gl. 2. Ivan Bergant 13.8 gl. 16. Milka Kran j c 117 gl. 3. Danilo Roblek 138 gl. 17. Peter Bukovnik 113 gl. 4. Mato Mežek 137 gl. Nadzorni odbor: 5. Marjan Zupan 135 gl. 6,- Branko Đorđević 135 gl. 1. Zaplotnik Tončka 12 6 gl. 7. Peter Zaplotnik 135 gl. '2. Rudi Berlot 123 gl. 8. Tilkà Mrak 132 gl. 3« Karel Ahačič 117 gl. 9. Rudi Prešern 131 gl. 4. Prane Jakopin 106 gl. 10. Ivan Valjavec ■130 gl. 5. Draksler Heda 82 gl. 11. Janez Štular 128 gl. 12. Matija Radon. 127 gl. Novoizvoljenim želimo uspeh! 4+ -j— +^+ +ti++ +t+ +tw+ +t+ +4t+ 4* *r+4* 4* 4-4*4- +±ìi+ + 4-4-4* +++ . + + +++ + + +++ 4- 4-4-4- 4* 4- PROBLEMATIKA 0 PLANU IN PROIZVODNOSTI ZA POVPBEOJB 5 ■ MESECEV IN PRIMERJAVA'Z ISTIH OBDOBJEM 1962. Predilnica; V predilnici je bil plan 3 mesecev 766.425 kg pri basini lin 34 izvršen s 779*104,4 kg in znaša 101/65.% ter se je v primerjavi s istim obdobjem lanskega leta ižvbšenje plana zmanjšalo za 6j36 %; Zastoji vrotonskih ur so Se zmanjšali za 3*1 % in to v glavnem .na račun rekonstrukciji PraV tako so so znižali ifcostàttkl delovno silo, in. si-oor Sa 2*6 %* to pa predvsem na račun izostankov porodnic in letnih, dopustov. V treh. aosoöih lotošnjoga leta jo bii‘ó poVpročno narejenih. 18,70 gramov na vretensko uro, ali 1*28 gramov manj, kot v i-stom obdobju lanskega lota. . Storilnost ju porastla; za 100 ,kg prejo pri basni Km 34 j° porabljenih 27*73 dolevnih ur, v istem obdobju lani pa 34*16 delovnih ur, to jo 6,43 delovnih ur manj lotos, ket v trdi mesecih lani. Indeks sterilnosti v primerjavi z lotom I962. pa jo 113,31 %-. Sulcalnjoa? plan I45.65O kg,pri povprečni Km 9,2 je bil v letni tumulativi 3 noseoev izvršen s'145*176,8 kg in znaša 99*68 %. V primerjavi z istim obdobjem lanskega lota so jo izvršonjo plana znižalo za 2,39 %. Zastoji vrotonskih ur sc so znižali za 4*3- %? znižali so so zastoji zaradi pomanjkanja predprojo in odsotnosti delavcev, medtem, ko so se z a ra dl p o ma n j kanj a c ovk-k olut povišali. Odsotnost delovno silo pa sc jc znižala za 1 %. V letni kumulativi treh mesecev je bilo narejenih 54*69 gramov na vretensko uro, ali 0,62 gramov nanj, kot v istem obdobju lanskega leta. \ Storilnost je nekoliko padla; za 100 kg preje pri povprečni Nn 9» 2 je "bilo porabi jenih. 14,91 delovnih ur, ali 1,40 delovnih ur več, kot v isten obdobju lanskega leta,. Indeks storilnosti v pri norjavi z loton 1962, pa je 90,68 ^0. Tkalnica; Kumulativni plan 3 nesooov, ki znaša 7» 579> 097 votlcov jo bil izvršen s 7,545.344 votici in znaša 999 55 i, plan 3*959,573 k va d rat ni h not r ov ■ pa je i zv r-šon s 3,751*214,1 kv. notri, to je 94,76 %. V primerjavi z istin obdobjem lanskega leta se jo izvršenjo plana kvadratnih not rov znižalo za 4»57 %* vctkov pa za 1,85 %* Za nastalo razliko v izvršonju plana kvadratnih not rov in votle ov jo vzrok v ton, da v spodnji avtom tski tkalnici /bombažno skladišče/ vsiod neurejenih klina-naprav plan ni bil dosežen in zaradi širokih artiklov nastane določena razlika. Zastoji statvonih ur so bili na isti višini, kakor tudi v glavnem isti, kot v troh nesočih preteklega lota. V treh nosečih letošnjega leta jo-bilo na, Eli-teks' avtomatskih statvah povprečno izkoriščanje 73»40 io /v 15 urah/, v istem obdobju jo stali v tkalnici -oevprečne na . dan 25 statev ali 1,39 %» Odstotek izostankov delovno sile so jo v primerjavi z istim cbdobjon lanskega leta znižal za 0,7 i in to m račun bole-, zenskih izostankov. Izostanki tkalk po, so so znižali za 0,3 odstotka. Storilnost je porastla? za 1000 votlcov jc bilo porabljenih v troh mesecih letošnjega leta . 41,70 delovnih ur, ali 4,63 delovnih ur manj, kot v istem obdobju lanskega leta. Storilnost v primerjavi z letom I962. pa je porast la za 2 4*47 i» Oplemenit ilnloa; V belilnici je bil kumulativni plan treh mesecev, ki je znašal 3,828,675 kvadratnih notrov, izvršen s 3,603.1S2,7 kvadratnimi metri, kar znaša 94,11’$, medtem ko je bil plan 87.-634 enot izvršen s 75.783,4 enotami, to jo 86,48 %. V primerjavi z istim . obdobjem lanskega lota sc je ; izvršehjo plana kvadratnih metrov znižalo za 2,56 izvrše-njc enot pa za 4,91 /. Ker j c v mesecu januarju nastal trodne-vni izpad, produkcije /zaradi okvare na kaloričnem kotlu/ in pa zaradi pomanjkanja surovega blaga in surovega blaga za beljenje, jo to vzrok, da kumulativni plan treh mosoccv ni bil izvršen tako, kot je bilo planirano. Odstotek izostankov delovno sile se jo v primerjavi z ist-im obdobjem lanskega leta znižal za 0,5 % in to na račun bolezenskih izostankov, molten ko sc so izostanki zaradi porodniških, dopustov. zvišali. Sterilne st. je iz vzrokov, kateri. so že omenjeni, padla. Za 100 enc-t je bilo- p c srbi j enih 97*73 delovnih ur ali 9*49 delovnih ur več, ket v troh mesecih preteklega lota. Indeks storilnosti v primerjavi Z leten 1962. pa jo 89,17 i» o 000 00000 000 o iX/AX f LKS I LAS, Maa/ v/ / OxS o v o 27* aprila 1.941* jo bila v L ju- ’ bljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ta dan bo v zgodovini Slovencev ostal v neizbrisnem spominu. 15, maja bo minilo 18 let, odkar je bil premagan okupator. Zato toga dno jugoslovanski narodi slavo Ban zmage. Anton Božič PROBLEMATIKA DOMAČEGA IN INOZEMSKEGA TRŽIŠČA Zelo važna naloga vsakega podjetja, posebno danes, ko prevladuje ■politika forsiranja izvoza, je, čimveč svojih proizvodov izvoziti. 'Nujnost minimalnega izvoza, zadene tembolj tista podjetja, ki, so s kvantiteto svojega izvoza vezana na pridobitev surovin. * Kljub izvoznim nalogam je prav tako važno zadovoljiti domače tržišče ter ga s. prilagajanjem in upoštevanjem njegovih potreb tudi osvojiti. Lahko rečemo, da se teh nalog naš kolektiv tudi zaveda. Tako z našimi klasičnimi artikli dominiramo že leta na domačem ter deloma tudi na inozemskem tržišču. Vsekakor pa ne smemo spregledati, da se je v zadnjih letih pojavilo nekaj novih nam sorodnih konkurenčnih podjetij in ravno zaradi tega moramo biti vedno bolj pozorni na kakovost naših proizvodov s tem, da jo bomo skušali v bodoče še izboljšati. Ta nova podjetja, ki so še v poizkusni proizvodnji, se ravno tako hoče jo uveljaviti na tržišču. V zvezi s tem lahko omenimo, da so se v zadnjih mesecih pojavilé že težave v plasmano ozkih beljenih tkanin, saj so ta nova podjetja v zadnjih 6 mesecih plasirala na domačem tržišču preko ?,OOO.OOCc- metrom ozkih beljenih tkanin in to po cenah, ki še daleč niso enake realnim cenam. Razumljivo, je, da se v takem primeru zavira prodajo standardnih artiklov po normalnih, komercialnih cenah. Vsekakor pa se takšne pojave lahko več ali manj smatra kot pojave prehodnega značaja, kajti takšno poslovanje je vsekakor nezdravo, ako' gledamo perspektivo razvoja takšnih gospodarskih organizacij odnosno podjetij. V tej situaciji, ki naj bi jo smatrali samo kot prehodno, smo bili pač prisiljeni v teh širinah proizvodnjo preusmeriti v izvozne artikle. Skratka bi morda lahko rekli, da določene vrste ozkih beljenih tkanin preživlja krizo. Tudi v- plačilnih pogojih smo že v lanskem, lemu naleteli na probleme, t.j,, da so konkurenčna podjetja tudi na tem področju bila povolnejša. Da pa bi naše stalne odjemalce še bolj .vezali na permanenten odvzem naših proizvodov, smo z novim letom tudi mi spremenili naše dosedanje plačilne pogoje, t.j-povečali smo pri takojšnjih plačilih kassa Skonto, kar pomen: , da kupec pri takojšnjem plačilu blaga dobi določen odstotek popusta. Istočasno smo tudi uveljavili, da vsak kupec poleg normalnih dobavnih pogojev lahko koristi še dodatno bonitete, t.j. superrabat, seveda v takem slučaju, Če doseže'določeno višino letnega prometa. V vsakem primeru pa je še najaktualnejše, kakor je že uvodoma omenjeno, da proizvajamo res kvalitetne izdelke, ker le s tem si bomo obdržali nadaljnji renome tako doma kot na inozemskem tržišču. Ako na to na bomo polagali važnosti, nam tudi te bonitete, ki smo jih težko žrtvovali za naše kupce, ne bodo prinašale mnogo koristi. Trenutno so naše zaloge dokaj visoke, vendar na takšno stanje vpliva skoraj 50 $ tkanin, ki so namenjene-za izvoz. Kot običajno, inozemski kupci le težko v preteklem letu prefokturira-• jo svoja naročila za naslednje leto, kar bi bilo povsem normsà-no, zato smo vsled tega bili tudi delno vezani.na proizvodnjo določenih standardnih izvoznih artiklov že v naprej. Le na ta način si lahko zagotovimo količinsko izpolnjen izvoz in .si s tem tudi zagotovimo ostalih 30 $ surovin (bombaž), ki sc v.eza-ne na izvoz, ker bi v nasprotnem primeru lahko bila ogrožena naša proizvodnja. : • 2 Po planu smo zadolženi letos izvoziti 3>300.000 n tkanin, kar znaša c ca 660.000.- dolarjev.. Do sedaj imamo že sklenjenih pogodb v količini cca 2,800.000 kvadratnih metrov,... ali približa za 520.000.- dolarjev za dobavo v obdobju februar-oktober t%l-; ostale količine bodo pa po vsej verjetnosti perfekturirane v teku II. tromesečja. V tem obdobju je tudi pričakovati občutna povečanje izvoza, s čemer se bo d o: znižale zaloge na minimum. V zvezi s tem predvidevamo, da. bodo zaloge d c konca I. polletja padle na en milijon tekočih metrov, kar bi predstavljalo 20 dnevno proizvodnjo. V načrtu imamo, da bomo do vključno 30.6. t.l. izvozili za cca 400 tisoč dolarjev, kar bi predstavljalo cca 115 do 120 % realizacijo, odnosno 15 do 20 odstotni presežek plana za prvo polleirjo. • Pri izvozu naletimo pri cenah na precejšnje težave in to precej večje, kakor v preteklih letih, saj se srečujemo z močno konkurenco zapadno-evropskih držav,- Japonske, Kitajske ter pravtako vzhodnoevropskih držav, ki nam konkurirajo s tkaninami po neverjetno nizkih nekomercialnih cenah. Nadalje nastopajo tudi težave zaradi zaščite lastne industrije, znižanje carinskih tarif med državami skupnega evropskega trga itd. V zvezi z regresom na cene kupljenega bombaža v okviru 30 $ i.zvoženih tkanin se ob zaključku' ‘poslovnega leta po Vsej verjetnosti ne bodo pojavile takšne razlike v cenah domačega in inozemskega tržišča, kot v preteklem letu. Zavedati.se moramo, da naloge v ten lotu ne bodo nič manjše, kot v letu 1-952 in bo troba delo vsestransko dobro analizi..- --ti, da bodo naloge vsakega oddelka in posameznika v podjetju, od predilnice do odpreme pravočasno izvršene, ker le na podlagi skupnih prizadevanj bo zagotovljena, ažurnost našega poslovanja. Tako si bomo ohranili tudi naš ugled, katerega smo si z dolgoletnim korektnim poslovanjem ustvarili pri naših kup-- -cih tako na domačem, tako tudi že delno na inozemskem tržišču. V ilustracijo navajamo pregled zalog in pregled izvoza ob koncu I, tromesečja, 31.III. gotove, zaloga cca 2,150.000:,-- tek. metrov od tega tkanin za izvoz c.ca 928.000.- tek. metrov 2 V I. tromesečju smo izvozili svupno cca 652,000 n , kar predstavlja cca 120.000,- dolarjev. 2 od tega: beljenih tkanin cca 148.000 m^ ali 34-000,- do surovih tkanin cca 504.OOO n ali 86.000,- do Realizacija izvoza je bila v I. tromesečju potemtakem dosežena z 92 do 93 vendar jo z ozirom na predviden pospešen izvoz v II. tromesečju pričakovati, da bo plan v poletju presežen. -h + + + + + + + i + + + + + + + + + + + .+ + + + + +.+ + Ladislav Rozin ppl Odločilno gospodarsko vprašanje vsake dobe in vsake države je produktivnost dela. Dinamika ekonomskega razvoja in še posebej stopnje, rasti življenjskega standarda je neposredno odvisna od stopnje rast:'1, produktivnosti dela. V tem .smislu je'stopnja rasti produktivnosti dela tudi merilo uspešnosti ekonomske in socialne politike, kise v določenem sistemu uveljavlja in izvaja. Produktivnost dela ni pomembna samo zä tehnologe, ki uvajajo novo tehniko proizvodnje, niti ni merodajna, samo za tiste, ki hočejo znižati.proizvodne stroške.. Glavni cilj Večanja produktivnosti .dela je v tem, da se s povečanjem življenjskega standarda doseže hitrejši družbeni napredek, Z. razvijanjem produktivnosti deala raste družbeno bogastvo, krepi se materialna baza, ki omogoča naglo razvijanje socialistične družbene ureditve, znotraj nje pa razvijanje in oblikovanje socialističnih proizvodnih in družbenih odnosov. Vsi ukrepi „ ..ki so namenjeni povečanju ravni produktivnosti dela, so torej členi v verigi dinamičnega procesa gospodarskega H H in družbenega razvoja. Vsi ukrepi, ki pa so storjeni brez upoštevanja tega tako važnega faktorja, pa lahko samo slabijo te tako važne cilje našega razvoja* Produktivnost dela se odraža v vsaki količini vloženega dela za neki proizvod. Njena raven . je stalno spreminjajoča, ki pod vplivod vrste činiteljev nenehno raste, ali pa pada. Rast produktivnosti ni avtomatična. Odrejajo jo zavestni napori proizvajalcev in ima predvsem v pogojih družbene lastnine proizvajalnih sredstev in v pogojih družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja daleko-sežne družbeno-politiene posledice. Zaradi tega jo tudi v družbenem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije povdarjen pomen sodobne tehnike in tehnologijé kot eden glavnih činiteljev rasti produktivnosti dela. Zato je notranja organizacij:, podjetja in v zvezi z njo tudi način njenega poslovanja prvorazredni faktor produktivnosti dela. Organizacija, oziroma organizacijska struktura'naših podjetij na splošno ne zadovoljuje. Ali j.e zastarela, toga., neokretna, navadno je prirejena potrebam navzven, prèmalo pa je usmerjena notranjemu življenju, analizam, pripravi dela, izboljšavam pogojev dela in poslovanja na. sploh. Zato ti pogoji v povprečju zmanjšujejo produkti’ nost dela, izpad lahko ustvarijivega nivoja, ki bi ustrezal tehnični opremljenosti naših podjetij in strokovnega znanja naših proizvajalcev.• Izredno, koristen za ocenjevanje dinamike produktivnosti dela i in činiteljev, ki jo-odrejajo, je analitičen študij produktivnosti dela po delovnih operacijah in delih proizvodnega procesa. S primerno razčlenitvijo proizvodnega procesa lahko dosežemo visoko stopnjo primerjanja. Razčlenjeni podatki o produktivnosti dela pa ekonomske enote in podjetje kot celoto neposredno opozarjajo in opominjajo na nepravilnosti v poteku tehnološkega procesa in organizacije ter poslovanja na sploh. V naših osnovnih ekonomskih enotah se tehnična produktivnost evidentira in primerja že dalj časa. Ti rezultati nam kažejo porast v primerjavi s preteklim letom. Tu jo izražena v indikatorjih (pokazateljih) le fizična produktivnost dela, ki pa ni in ne more biti več merilo dobrega gospodarjenja. Po teh merilih in z njihovimi primerjanji navzven z ostalimi podjetji., naše ekonomske enote, predilnice, tkalnice in oplenenitil-nice, kljubujejo naporom ostalih podjetij in sé lahko reče, da stojimo v vodilnih vrstah. Kako in s kakšnimi napori se to doseže, je problem zase. Po vseh pokazateljih, ki smo jih naj podlagi analiz evidentirali, pridemo do zaključka, da so normativi vloženega dela, ki šo bili korigirani v odgovarjajočo: odnosu napram izvedeni modernizaciji proizvajalnih sredstev i da se je absolutno izogibalo nekim nemogočim posegom napenja- n ja ali povečanja, norm, ker so se taka-gledanja :£c davno co nila kot samo škodljiva. Drugače povedano, da so bile investicijske naložbe tudi plod proste produktivnosti dela. To pa se lahko pojmuje tudi, da smo prešli na pravilne standardne pozr-.cije, saj nam je vendar jasno, da'-se's spreminjanjem pogojev dela, z izpopolnjevanjem proizvajalnih sredstev spreminja tudi organizacija dela-. Vsekakor pa so vsi rezultati pogojeni .z zalaganjem in z napori neposrednega proizvajalca. V tem slučaju govorimo o ravni produktivnosti dela, ki je odvisna od stopnje tehnične opremljenosti. Produktivnost gledana samo na tej podlagi pa ne more biti naš ‘cilj, kajti nujno je vezana »samo na določen faktor,in ji brezpogojno sledi stagnacija. Taylorjeva '’Znanstvena organizacija” je doživela in ,še danes doživlja kritiko predvsem zato, ker je. k problemu produktivnosti dela pristopala predvsem iz omenjenega stališča. Podatki 'tehnične produktivnosti se torej ne nanašajo na celotno podjetje z vsemi odgovornostmi in dejavnostmi, temveč le na osnovno dejavnost ali celo na posamezne grupe obratov ali faze dela, ki obstojajo v podjetju; Samo takšni podatki oziroma morila pa abstrahirajo oziroma izključujejo konkretne družbenoekonomske odnose in njih vidljivost ter osnovo za splošno oceno gospodarjenja v podjetju. Vsled tega je nujno potrebno vsaj v našem slučaju preiti tudi bolj vestno še na ostale ekonomske činitelje produktivnosti dela, ki prav tako vsak na svoj način vplivajo na rast in dinamiko produktivnosti. V mislih imam tržišče, cene, posebno pa'zunanje tržišče. Važno je namreč, da podjetje potem, ko je ugotovilo doseženo raven produktivnosti dela, ugotovi tudi,kateri izmed činitel jev so v nekem razdobju odločilno vplivali na oblikovanje dosežene ravni tor s primernimi ukrepi uravnava, njihovo delovanje. Praksa nam pokaže, da je to izredno težko. Zavedamo se, da nam je z razvojem industrije postalo naše domače tržišče razmeroma majhno. Nujno nam je potreben izvoz, zunanje tržišče pa je zahtevnejše in seveda zahteva določeno napore. Kljub temu pa smatram, da, če je že potreben določen napor, da se sila za premostitev tega napora bolj enakomerno razdeli. Tu mislim predvsem na dosedanje delovanje eksportnih ustanov. Njihova vloga kot posrednika med inozemskim kupcem in proizvajalcem je dokaj enostranska in ne temelji vselej na realnih potreba,h tako tržišča, kot proizvajalca. Hočem povdariti, da jih pri njihovem delovanju vse preveč zavaja misel: ”ti moraš izvažati" ne glede na pogoje, pa naj si bodo to ekonomskega ali tehničnega značaja. Takšna gledanja pogojujejo, včasih nemogoča gledanja in zahteve v asortimentu in količini, posebno pa še o rokih dobave. Nenadni vpadi v proizvodnjo imajo za posledico desorganižacijo, nepravilno iz- - io - korišcanje strojnega parka, povečanje zastojev, zmanjšanje ali . : povečarije obsega posluževanja, pomanjkanje, reprodukcijskega materiala in utenzilij in niz ostalih slabosti, ki se kopičijo 'v rezultanto negativnega faktorja, katerega posledica je padec produktivnosti. S tem se hromijo medsebojni odnosi, zaostrujejo določeni pogledi in postavljajo na nižji nivo individualnega gledanja na uspehe v proizvodnji. Če je vprašanje produktivnosti' treba postaviti tako, da z obstoječimi•materialnimi, tehničnimi, kadrovskimi in organizacijskimi ‘silami preidemo čim hitreje do povečane, ali pa cenene proizvodnje, da z racionalnim izkoriščanjem teh faktorjev pridemo do .boljših rezultatov, potem je naravno, da se vse ostreje pos'tavlja tudi vprašanje odnosa med znanostjo, moderno tehnologijo in proizvodnjo. Mislim pa, da je nujno, da postavljamo v isti meri in istočasno enake odnose tudi v komercialne službe notranjega in zunanjega tržišča, pa najsi bo to v pogledu kadrov,, ali dinamike poslovanja. Smatramo, da je za vsako dobro organizirano proizvodnjo, visoko produktivno proizvodnjo in njeno razvojno pot prepotrebna skrbna analiza tržišč, ki naj bi se odražala v asortimentu, količini, kvaliteti, sploh potrebah potrošnika, perspektivnih potrebah in podobno. ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ + + + + + + + + + + ++ + + + + ++ + + + + ++ + + + + ++ + + + + ++ + + + + ++ + + ++ -r-f- 4444 44 4*++4- 44 +44*4* 44 *4444 44 4444 44 444-f- 4+ 4444 44 44-44 44 4444 4444 4444 4444 4444 4444 4444 4444 Karel Kravcar klOVA AVTOCESTA Ko smo zadnjič pisali o gradnji nove moderne avtoceste Naklo -Ljubelj, nam nekatere stvari niso bile še popolnoma jasne. Danes bi v zvezi s tem mogoče lahko že malo več in bolj konkretno napisali. Prvo kar lahko povemo, je to, da se cesta v letošnjem letu ne bo samo začela graditi, ampak mora biti tudi letos že dograjena. Kljub tenu, da se bo na vseh odsekih začelo graditi šele koncem maja, izvajalec zagotavlja, da rok‘dograditve ostane ne-izprenenjen, to je do konca leta 1963. Dolžina celotne trase znaša nekaj nad 20 km. Na celotni trasi bosta samo dva priključka, in to 'eden,na Bistriškem polju, kjer bo glavni odcep za Tržič in Begunje, drugi odcep na v Podljubelju nasproti zadružnega doma. Odcep za Tržič bo speljan po pobočju nad'kolodvorom za stavbo' varstveno-vzgojne ustanove, mimo kurilnice na sedanjo kolodvorsko cesto, ki pa bo na vsak način v sedanjem stanju preozka* Prvotno je bilo predvideno, naj bi nova e Id V O Pi. 1 Cl Ü b O li J sredini Bistriškega polja. Kajnovejša varianta, ki so jo predložili urbanisti, ki delajo na. urbanističnih programih mesta Tržiča in bližnje okolice pa je, naj bi cesta potekala nad ko-* pališpem in naprej po robu. V Bunejcu bi se približala stari trasi -in se zopet oddvojila, kjer naj bi nato.potekala po robu nad Loko, vas Kovor bi pustila na desni strani (nemška trasa' ravno obratno). Cesta naj bi šla tik pod kovorsko šolo. V vasi Kovor bi presekala globoko grapo, katera pride zasuta. Do sredine poti med Kovorjem in Zvirčami bo potekala po spodnji terasi, potem pa se dvigne in poteka po robu zgornje terase ter pusti vas Zvirče na desni strani. Na takoimenovano nemško traso pride šele v gozdiču južno od Zvirč. Nova predvidena trasa je- ugodnejša z ozirom na teren, nekaj cenejša, vas Kovor pusti skoraj nedotaknjeno, sedanjo cesto ni treba nikjer prečkati ali prestavljati. Novozgrajeni vodovod ne bo treba prekopavati v približno 800 m dolžine,.Bistriško polje ne bo presekano po sredini, ker bo tekla cesta po robu. Končno pa bo cesta tudi iz turističnega vidika bolj zanimiva. Na celotni trasi bo porušenih 9 stanovanjskih hiš.. Od prvotno predvidenih treh tunelov bodo po vsej verjetnosti gradili samo enega in to v bregu nad našim Delavskim domom. V Bistrici nad Brodarjem in na Zalem Rovtu nad mladinskim, domom pa bodo po vsej verjetnosti napravili usek; seveda je to odvisno pd tega, .kaj bodo pokazale raziskave terena. Od Zvirč do Bistrice bo, 5 podvozov, kjer bo možno pod cesto z vozili ali peš preiti iz ene na drugo'stran ceste; Ti podvozi bodo 5 metrov široki in 3,5 do 4 m visoki. Cesta od Naklega do Tržiča bo zaenkrat dvostezna, vsi objekti pa bodo delani za štiristezno cestišče. Na-obeh straneh ceste pa je' predviden takoimenovani "polžev pas", kjer bodo vozila po potrebi lahko tüdi ustavljala. Ker od Čegeljš do Podljubelja nova trasa ceste večkrat sovpada na sedanjo obstoječo cesto, bo treba graditi obvozne ceste tako, da bo možen prevoz z lažjimi vozili do vseh hiš. Potrebno se bo še pogovoriti s podjetjem "Petrol" iz Ljubljane, ker namerava to podjetje graditi bencinsko črpalko šele v vasi Podtabor, vsled česar bi bil na. ta način. Tržič brez črpalke, čeprav ima preko 500 motornih vozil brez mopedov. Če pa računamo še na povečan maloobmejni promet, je na vsak način nujno, da na Bistriškem polju dobimo moderno bencinsko črpalko. Kot vidimo, bo letošnja gradbena sezona zelo pestra, saj se bo gradilo v takozvanem nednàródnem merilu. . -...Spet nekaj Dve stvari sta v našem podjetju, ki ljudi najbolj vznemirita in vrž e -ta iz enakomerne vsakdanjosti in to sta tariffe in stanovanja. Popolnoma razumljivo: človek se poganja za tistim, kar potrebuje, kar si. želi in s čemer/bo lahko izboljšal življenjske pogoje sebi in svoji družini. Ho moremo z gotovostjo trditi, kateri od obeh problemov je bolj pereč; vsekakor se menjavata v vodstvu in aktualnosti. Upam si trditi, da je malokdo popolnoma zadovoljen 3 svojim stanovanjem in čeprav je to novo stanovanje. Poglejmo na primer 48 enakih stanovanj v 16-stanovanjskih stolpičih. Pogoji so za vse stanovalce isti, do.čim so si ljudje tako različni medsobcj, imajo različne, zahteve in potrebe. Prilagoditi, so jo bilo treba situaciji in stanovanjskim površinam, različno želje pa še vodno ostnnoj/o. Govoriti o zadovoljnosti s starimi stanovanji jo poglavje za sobe« Za marsikatero izmed starih; stanovanj je treba imeti dobro mero potrpljenja in skromnosti. Mnogim so se stara stanovanja priljubila, ker jih že uporabljajo dolgo vrsto let, morda že od svojo mladosti. Vendar je treba, tudi tem ljudem nuditi možnosti, da se. njihova stara, stanovanja pomladijo, in če že ni drugih možnosti, .da so preskrbljena vsaj z najosnovnejšimi higienskimi napravami* ..Prav za te stvari je podjetje pokazalo, zanimanje. Žo lani jo bil sprejet sklop, da so s kar najmanjšimi 'stroški napravi velika usluga ljudem, ki še, nimajo v hiši vode in sodobnih Stranišč. Od odobrene predračunske vsoto ' din 13,037*714*- jo bilo v lanskem letu porabljenih din 4»579*781,-, za letos ostano še din 8,657*933*- V teh vsotah so zapopadona tudi .sredstva lastne udeležbe .posameznih hiš in kreditov, ki so jih hišo najele. Občuten pa jo prispevek podjetja, ki znese s kreditom din 11,345*981,- Za razna popravila na starih stanovanjskih objektih, čeprav so nujna, lotos ne bo na razpolago finančnih sredstev. Za v'naprej pa so bo treba spoprijazniti z dejstvom, da so staro hišo nò morejo vzdrževati s preostalifc ostankom najemnin, ampak jim bo potrebna finančna pomoč, če hočemo, da no bodo propadlo, Toga pa soveda ne smemo dopustiti, če.nočemo še poslabšati stanovanjskega položaja« To novih stanovanjih so potrebo še vodno velike. Imamo vloženih čez 200 prošenj za stanovanja, oziroma za zamenjavo stanovanj in od toga jp vsaj četrtina primerov ros nujnih. Pogled na razmero v Delavskem domu nam k gornjim ugotovitvam.pristavi še krepki klicaj, Našo podjetje jo v povojnih lotih zgradilo razmeroma dosti stanovanjskih' objektov, za kar nam druga t rž iška podjetja lahko po eni strani zavidajo, -po drugi pa nas imo, jo lahko za zgled« Z ozirom na'potrebe in prav nič rožnato stanovanjsko situacijo pri nas pa z dosedanjimi uspehi ne smomc- ostati zadovoljni. Še./in šo .bo treba nabirati finančna sredstva in še nekaj časa so bo treba odrekati marsičem na račun gradnje stanovanj. Blok v Preski jo v grobem stanju prezimil, Dovršitveni rok pò'pogodbi je mesec september.in če no bo kakšnih izrednih ovir, bó gradbenemu podjetju, z lahkoto uspelo stanovanjski blok dovršiti. Spot se bo 20 stanovanj-in 10 garsonior pridružilo našemu stanovanjskemu fondu, s katorin razpolagamo, P© vselitvi toga "bloka jo v planu, da takoj pričnomo z doli na drugon bloku in ga spravimo v grobom stanju so lotos ped stroko; Ta bi stal na mostu, kjor stoji stanovanjska baraka št, 18# v Preski,- - Še ona oblika ponoči jo,'ki jo'naše podjetje prispeva za rošovanjo stanovanjskega vprašanja, To so zelo ugodni krediti posameznikom, ki si gradijo svojo stanovanjsko hišice, ali si gradijo svoja stanovanja s povečave ali nadzidavo hiš, Ta peneč ni nnlonkostna in se z njo prakticira šo trotjo loto, V letu 1961» jo bilo dodeljenih 3»000,000;-din kreditov, v lotu 1962, dp.n 5»S,00,000,- in lotos šo nadaljnjih 7,650,000,- din, Čo še govorimo o stanovanjih, ne smono mimo Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, katerega predlog je sestavila posebna komisija in je izobešen, da se vsi Člani kolektiva z njim seznanimo in skušamo s pametnimi predlogi izpopolniti morebitne pomanjkljivosti. Centralni delavski svet bo o Pravilniku razpravljal na švčjen prvem., /zasedanju. Sodaj pa skušajmo najti nolcaj pametnih zaključkov na neprijetno in kočljive temo o stanovanjskih problemih. Ugotovitev, da je ponudba manjša od povpraševanja, drži. Najhitrojša in najuspešnejša rešitev bi bila edino-v okviru komune z gradbeno akcijo vseh trž-iških podjetij in Občine, Stolpnica šo no bo rešitev in zato o njej kdaj drugič kaj bolj podrobnega.. Starin hišam bo ponagano s pametnejšo delitvijo stanarine., o čemer šo razpravljajo na občini. Kljub tenu izboljšanju pa bo marsikateri hiši potrebna šo dodatna finančna pomoč, kar bo treba pomisliti, ko so bo sestavljal plan družbenega standarda za prihodnjo loto. 4- 4* + 4* 4* 4" 4- 4- 4" 4" 4* 4* 4" 4- 4* .+ -H- + '+.•.+' + 4- 4- 4* 4-4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4-4-4- 4-4-4- + 4-4-4-4- 4* 4* '+ 4* + + + 4- 4- 4* '4* + + + + - + + + + + .+ + ++•+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 4- + + + + + 4- + + + + 4- + +++ +u + 4- 4- 4- ' 4- 4- WEZG0DE V mesecu marcu smo imeli nekoliko več obratnih nezgod, kot v prejšnjih dveh mesecih, 9 sc jih jo ponesrečilo pri dolu, 5 pa na poti na delo; Doroa Kiti 1 j, delavka v česal niči si je poškodovala palec desno nogo, pri čemer ji jo: padel na nogo lesen valjček od česano preje. Vzrok - zaradi naglice pri dolu, Štefka Kokalj, tkalka* Na poti na' delo jx '30 iz dimnika priletela saja v levo oko, vslod če-saj jo morala ponesročenka iti v bolniški stales, Frančiška Pangeršič, delavka v progledovalnici blaga jo prav tako na poti m. delo padla in si poškodovala hrbet, Veronika Urbano, podvijalka v predilnici si jo poškodovala levo nogo, ko j-c šla v tkalnico po cevke. Vzrok - zaradi spolzkih tal. Franc Perico, delavec v rahljalni-ci bal. Pri izpadu jermena iz transmisije je ponesročoneo zlezel na stroj, da ga jo ponovno nataknil na jormonico, po ton pa je skočil iz stroja na tla tor si pri ten poškodoval desno nege v gležnju. Vzrok - novaron način dola. Marija Česon, tkaika go jo pri snemanju cevko lk čolnička uro- ■ zala s picSovine v paioc desno roke»'To pa so ji jo; nato ogno— jilc. Vzrok - siala cevka.- Marta Spenda!, tkalka. Pri. pritrjevanju uteži na tkalski stroj ji je ie-ta padla ria; pa-. le c .leve nogo» Vzrok - za rail motenj v tehnološkem procesu, delom pa zaradi naglice pri delu, Janez Japp. moje;er tkalnice. Jfa poti ife deio mi; je iz dimnika padla sa ja v desno oko. Hunar Frančiška, tkalka si je pri po.služevanjn tkalskega stroja zadrla od prs:iikav šago.. v palec desne -roko. Kot. Česnovi, so je tudi njoj po nekaj -dneh ogno-jilo, da jo ‘noralo., oditi v hol»-' ; niški stalož. Vzrok - izrabljen prsnik» Vinko Novak, mojster tkalnic o so., jo 'pri popravljanju vilic pri tkalskem st.roj.u poškodoval sredinec leve reko in to v trenutku, ko jo nototo proddolav-‘ka zagnala stroj. Vzrok - zaradi nepazljivosti proddolavko. Stano Vidic,■kurjač kalorične kotlarne.. Ko je sol na kotol, da hi provoril vođokaze, so mi jo na stopnicah udrlo, pri tpn -pa sc jo ujci na roke teraso pri tea udaril na love stran prsnega koša» Vzrok - slaba acni a 2 a stopnic :... . od strani Tovarno parnih kotlov iz Zagreba* V Minka Tišlcr, c1 s Javka na krilnih, st,rojih je. aed ohratcvanjoa čistila krilni stroj,-'-pri tea pa ji jo zobati. kolo. od vretena zgrabile kazalec' desne roko. Vzrok - za ra di kršen ja predpisov, -ki prhvij o, da so strojev no d Obratovanion no sae cistiti! !Ì Kaj več o najvažnejših predpisih kdaj drugič ! ’ Xodiovfh'! V protoklen nesocu j-e noJ-Q.p.òds jetjo sklonile pogodbo c.dolov-non razmerju z ena j stipi, delavci, Ti; .st: . Idi . • • J ''' Masko’ Pavšek, - -v opl-cnopitlinico. S t j epa n Stub 1 jar - v giadb.grupo. .Marjan Japolj - v gradbeno grupo' Franc Janc - v gradbeno, grupo Anton Romšek - v gradbeno grupo Ivanka Janc - v predilnico Alojzi ja Moho ri č - v" p rodilni ca Marinka Praprotnik '- v prodala.-■■ Ana Zupančič X v pro'dìlnióo1 Greta Mlinar - v predilnico Vinko Bečan - v predilnice- Odšli pa so iz podjetja p. -v poke j: -- ■ Vera Hladnik - iz . predilnice Francka Fajfar - iz predilnice| Franc Porč - iz tkalnico Francka Oman -' iz'tkalnice ; -.‘•na odslužen je kadrovskega re's,ka pa so odšli: Janoz Kenn - iz gradbeno g.rupc| Milan Slatnar - iz mizarske delavnico Dragò Praprotnik - iz gradbono| \" j grupo Stanko Pjovčović - iz gradbene grupo Janoz Truden - iz mehanično delavnice Janez Karpucclj - iz mehanične] delavnice Pavel Žos - iz mehanično-del. Anton Mokcrcl - iz oloktrodelj 'Franc Poraid - iz tkalnice 'Ferde Demšar - iz tkalnice Vili Kokalj - iz predilnice - pravilna odpoved: Marija Rajgelj - iž tkalnice-Karl Zabavnik - iz žabo jamo | - invalidsko prenoscona k Peko: Ana Hribar iz prodilničo - v preizkusni'dobi: Vinko Bečan - iz predilnico. GIgÀFJE KEEP I IH ÖHBAHJA CLWEKA PEI MOGIE Z aktivnim poznavanjem športnih, panog si ve Sano nežnosti radostnega udejstvovanja in aktivnega počitka«. Za slehernega Slovaka- mladega in starega - pomoni telesno gibanje "biološko potrebo. Bos je, da vsakdanjo dole kropi organe, vondar no v taki nori, kot rodna telesna vadba« Predvsem tistim, ki sc na talcih. delovnik 'mestih,,kjer dole zahteva nalo gibanja, je nujne potreb— ; na vadba v preston času» Smoter telesne vzgojo ni sane v ten, da bi so človek naučil varne plavati, hitro toči, lope telovaditi, ali zmagovati na športnih tek-nah. V bistvu gro z a ponoč človeku pri njegovem psihofizičnon razvoju, pridobivanju' gibalnih izkušenj in ohranjanje prepotrebnih sil pid vsakdanjem delu. Znan je izrek v Eiodioini: "funkcija razvija organe", kar bi drugačo rekli - gibanje-krepi in ohranja človoka pri nočeh. Sponnino so reko ali nogo, ki jo bila zaradi zlona v mavou, nišico in vezi so: zaradi dolgotrajnega mirovanja velike izgubile tako v velikosti, kot noči in prožnosti - reka ali noga jo trda, lo z vztrajno vajo po daljšem obdobju pride takšen organ zopet do stanja in sposobnosti, ket jo bil pred vložitvijo v mavoc. Vsi so moramo-zavedati, da lahko.pričakujono uspešno dole same od tistih delavcev, ki so zdravi, telesno razviti, sprotni, in utrjeni. Fina vsakdo pogoj «v za uspošno dolo. Kdor jo preživel mladost "brez telesno vzgojo, kdor se ni okrepil In si ni pridobil gibalnih izkušenj, bo delal slabo, ker ima "okorno glavo in okorno roko" /pomanjkljivo razvit osrednji živčni sistem/. Kdor se jo v mladih letih navadil na gostiln«;, namesto na športno igrišče, bo pri delu nezanesljiv, verjetnost, da bo večkrat manjkal, ali da so bo ponesrečil, jo večja. V športu vzgojeni ljudje ifaajò veliko znanja o ton, kaj je telesni zmogljivosti, delovni preciznosti in varnosti v prid /spočitost, treznost j dobra hrana in dovolj gibanja/ in kaj v škodo. Zate so dobri gospodarstveniki in vsak'pravi proizvajalec zaintoro-sirarli na ten, da o omogoči delavcem in nameščencem zdrav način oddiha in nzvddri^ /zato gradnja igrišč in prostorov za vadbo ob podjetjih, stanovanjskih Skupnostih in naseljih, zasledimo tam, kjer je res poznavanj s vrednosti razvedrila v športu/. Bolcvnh zmogljivost je v veliki mori odvisna od tega, kako preživijo ljudje bvoj prèsti čhs, naj bi bo to v odmoru,mod dolom, po dolu, ob ■ nedeljah in praznikih' in na letnih dopustih« Prihodnjič- pòcjen in haloga letnega TS.-.-Z-.-rrrrr":trm— a •itt.Vz; fr-nfei.-.m.;,, .. .nl-.T"W-i— Glasile'delovnega kolektiva Bombažne predilnico in tkalnico Tržič. . Ureja uredniški c Tber: Vida Golič, Borca ."ralj,'Mate Mežok, Eikc Prošek.', ing» .Lado y Halužan in Prano "logliČ. tedenskega in dnevnega oddiha. -------- —L..-.!, ,1 . .. sa—— tas— sobs ■ Glavni urednik: Nace Pir j ovco. Tohn» urednik: Prane Šarabon» Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Bonatc Senic. # Tiska Center za izobrazbo BPT Tržič v nakladi 1;500 izvodov. Izhaja vsak mesco. REPUBLIŠKI ZBOR, KAKO IN KOGA B OHO KAHNI NI RALI: IN V OLILI NaKaja.no so v obdobju intenzivnih priprav na izbiro kandidatov in sanih volitev v občinsko, republiško in zvezno.skupščino. S sprejot-jon. novo. ustavo so je volilni si st en nekoliko sprononil, zato van 'skušano orisati način izbiranja kahdidatov in Volitev* Spodnja slika to shematsko ponazarja* V ton času na Zborih delovnih ljudi, ki jih sestavljajo delavci po posameznih podjetjih tor ostalih-Gospodarskih organizacijah in ustanovah predlagajo kandidate za Občinski zbor delovno skupnosti* 7 tr-žiški občini je troba prodiagati ..za ta zbor 23 kandidatov- odbornikov. Od toga jih je iz našega kolektiva 6, ki nas bodo zastopali v Zboru delovnih skupnosti, ki bo skupno z Občinskim zborom tvoril Občinsko skupščino. Ti so: Ivana Žurga, Janez Klemene, Rudi Hafner, Lori, Zaletel,-Tino Tomazin in Marjan Šarabon. Vsi jih dobro poznane, zato jih: bomo -tudi izvolili na volitvah po posameznih volilnih enotah, ki-bodo 24# maja 1963# Na Zborih delovnih ljudi so predlagajo še kandidati: - za Zbor' delovnih skupnosti v Republiški skupščini, lei sc doli na štiri zbore s po 62 poslanci# Za nas delavce v gospodarskih organizacijah sta važna Gospodarski zbor, v katerega kandidira Ivanka Su Iga j .in Organi zaoijsko-polit j čni zbor, v katerega kandidira .Viktor Švab, Oba sta člana naš ega kolektiva. Ta dva zasto- OBCINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ' ZBOR j OBČINSKI ZBOR i. NEL. SKUPNOSTI , : ; j ■ 1 ■-afte.- ; ■ ; 'j ■ “ i ! ZBOR j VOLILOEV j b ■ ■ •■ j KANBIBIRA: S - • 1 - i ZBOR NE L CVNIH . SKUPNOSTI KANBIBIRA: r-n-.' , ,, 1 j ... ■ ..... J. > r 1 ZBORI NEL OVNIH SKUPNOSTI -! ZVEZKI PROSVET- ! SOCIAL- j ORGANI- | ZBOR GOSPO- NO -j NO ■ j ZACIJSKO j ■ BARSKI KULTUR- i ZB RA V - j POLI- NI 1 st veni Stični. Ì - ZVEZNA SKUPŠČINA - . i te te > O te co ca te W O M I g m i d w I m o ! t-3 CO I <=i d ha ! M d 0 1 ! tS3 'I d II O ü te hi lì tO M h) C t: te) to te te M Ö C0<< KH h—.. i-N . M te O M i (S3 Ul j Ö O te ^ I > . I Ul te ! H3 d ! ; te d ! M H i 0< [S3 ES g ui d kS te d r/Kte orodlcgcv ; o spremembah» številna jo bila tudi udeležba na' predavanjih o VII» Kongresu ZB£T, ki sac jih z zanimanjem spremljali. V okviru proslav bližajočega-. so.nam Dneva mladosti in rojstnega, dne Maršala Tita bc izvedel naš-, aktiv lasten program» Določili sme že dan, in sic or 11« maj» Takrat bomo v organizacijo Zvezo, mladino sprejeli neve člane, kar bo .združeno s kratkim kulturnim programom, Tok cm maja predvidevamo tudi več športnih tekmovanj z ostalimi aktivi v podjetju in izven n joga» ... Stojimo prod važnimi nalogami;, za katero so moramo še pesoboj pripraviti. To so pripravo na volitve, v novo Zbore delovnih skupnosti, izbiranje kandidatov za novo svet e ekonomskih onot, zvezno mladinsko akcijo in drugo» Ponosni smo lahko, da' kandidira za Zbor delovnih skupnosti tudi mladinec iz tkalnico* kar jo nedvomno lopo priznanje in vzpodbuda za naprej. v , . ■ , .\ p . '. ; Pri izbiranju mladineov, ki naj bi v prihodnjo zastopali mladino v prodstoječih volitvah v obratne delavsko sveto, moramo temeljito razpravljati in dolati, da bi le tako predlagali pravo člane, ki bodo sposobni in voljni dolati. Naj.omenim samo še mladinske delovne brigade, ki dokončujejo "Cesto bratstva in enotnosti", kjer moramo delati na tem, da bi se te -akcije, udeležila..tudi mladina BPT. Pozabiti ne smemo tudi na idejno-politično delo z mladino, odpravljati napake in slabosti, ki se še pojavljajo-» Kot vidimo, j d; halog dovolj, za uresničenje''ph bo treba dosti volje pri nas vseh, če hočemo izvršiti'vse to» .-,v 1 , +£+ 4$4 4-+4* 444 4 4 4 - _4 Od pripravljalnega odbora za proslavo Tedna »ladpsti smo dobili okvirni program prireditev, ki so bodo vršilo v počastitev. Dneva... mladosti in rojstnega dne Maršala Tita, Da bi bilo posamezne prireditve čim bolj množične, vas seznanjamo s-tem programom: Od 5* No 8» maja medšolsko tekmovanje v atletiki, izvedo ob’sodelovanju z osemletkami Občinska športna zveza* 10» maja revija mladinskih pevskih, zborov* izvode Občinski svet svobod* • 12» maja ekipno atletsko prvenstvo osomlotlc - Občinska športna zveza v sodolcVanju s šolam« Istega dno ob 13» ürl štafeta 'mladosti /pet lokalnih. štafet/. Tehnične izvode občinska športna zveza , vsebinsko pa’ Obč. kenito ZMS. 15* na ja strelsko prvenstvo mladinskih in pionirskih ekip. z zračno puško, izvedo S3- Š, A, Kost ja« Oo 15* do 18, maja kegljaški turnir, izvedo Kegljaški klub» 16, oaja ekipno prvenstvo z malokalibrsko puško, izvedo S3 Š* A, Kostja, 17* na ja 'tekmovanje ekip v naniznon tenisu, izvedo TVD Partizan Križe, Propagandno streljanje z vojaške puške - Strelska družina, 1.8, na ja propagandna rokometna tokna noci TYP "Partizan” Tržič in- Križci 19* mja tekmovanje' ekip v šahu in simultanka - Križe, Mladinski odsek pri Plnainskon društvu organizira plezalno turo. Sodeča odbojka mod ni adini invalidi iz Tržiča in .' 'Kamnika, Od 20, do 21» naja nogometni turnir ~ izvede Nogometni klub‘Tržič, .21, maja prijateljska rokometna tekma ned TYP "pa rti za n" . . iz Tržiča in Križami, 22» mja tek pc ulicah Tržiča, izvedo Občinska športna zve-• za. ■ 23* maja ■ prvenstvo v naniznon tenisu - izvedo Partizan iz Križev, Tekmovanje s skiroji, kolesi in mopedi - AMD Tržič • ' Oddaja "Pokaži kaj znaš" - Obč. komite ZMS 24» na ja Otvoritev avtedroma — AMD Tržič Svečana akademija v počastitev Titovega rojstnega -■ dne. .* • 25« . maja Parada mladosti. Sodeluje jc organizaci jo ZHS, šc-1 g, pionirsko organizacijo, športna društva itd. . p# paradi bc na Trgu-svobodo predvolilne zborov,a- • '■■■-. njo mladino. Od 21* do 27* maja razstava Fcto-kluba - izvode Fctc-klub Tržič. ttt 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- 4*4-4- 4-4-4- + 4-4-4- 4- 4-4-4- 4- ■ 4-+4- 4-4-4- • 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- 4- 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- 4-4-4- ttt 4-4-4- +4*“ t±. OPRAVIČILO BRALCEM Upamo, da niste hudi na nas, če ste.ugrizli v kakšno prvoaprilsko šalo, ki se je vrinila v 3. številko našega časopis... Najbrž niste preveč željno pričakovali posebne številke, čeprav so hila marsikomu ob mislih na pivo suha usta. Televizija pri nas zaenkrat še ni toliko napredovala, da bi lahko gledali barvne slike, možno pa je, da sodelujemo na modni reviji, čeprav bi izgledali malo čudne pojave oblečene v rjuho. Naj ne bo hud tisti,, ki se je na tihem pripravljal na to revijo, saj ni bil osamljen; tudi novinar "Glasa” se je v zadnjem hipu premislil in ostal doma. Šeenkrat oprostite. HAGRAIMA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRÌZANKA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADITA NAGRADNA KRIŽANKA KRT Ž tht ‘ N * G 'P' DF ' VODORAVNO; 1. ' Običaj. 7* Hinchcd 13. Zelo trda. kovin'',. 14* Pohorju v Makedoniji» 15. Pristanišče, ob ustju Enea v Zali A Nončiji* 16. Priprava za ribolov. I7. Pritok Gerönne v Prane:., jin 18. Portugalsko otočje v Atlantiku. 19i Pritrdilnica. 2'0. Sl ovonska • k rat i~ ca za USA. 21. što-rast človek, neroden. 22. Izdelek iz nloka, 2 3 . S rb oh nana šk i p re d--, log.. 24. Doli prsnega koša. 25-' Vrsta psa* 26. Prebivalec Male Azijo. '27- Ribo severnih noriji 28. ITenški filozof, zbiralec, narodnih pesni /j ohann-G ot t f ri e d/. 30. Hudič. 3I. Ime pisatelja Horlingwàya, . 32. Orientalska, pesniška oblika. NAVPIČNO; TI Ionski filozof /Teorija o "nadčloveku"/. 2. Oborožena sila države. 3. Vodni sesalec* 4- Angleška posest v Arabiji.' 5* Okrajšava za našo denarno enoto. 6. Vzklik. 7- Priprava za kuhanje. 8. Vrtna eletlier 9. Podzemeljski hodniki. 10. Nekdanji turški veleposestniki.'11.•Pre’-log, 12. Vzdrževanje deželo z lastnini sredstvi - brez uvoza. IS. Gorski greben v osrednjih Združenih državah. Anorike. 18. Hoške ine. 19* Drag nakit za na čelo. 21. Ruski šahovski velemojster. ■ 22. Dan v tednu. 24. Rudnine. 2-5*-Hiša z več stanovanji. 26. Bodica. 27, Kurir /dvojina/ 29--Konični znak za erbij. Kratica za Zvezo mladino./30/. Rošitvu oddajte najkasneje do I5, naja v Uredništvo Tekstilca v Center za izobrazbo. e o o o 00 00 00 00 o o o o ! 1 2 3 h 5 é , ; 7 & 9 -■ . K) 11 12 ■J 3 Ih n — \*v*’v .• % ■ 17 I- -, ■ sf&rl- IB 19 P0 21 •v v. v.* 22 23 v, ih 2.5 24 27 29 29 1 . 3o 31 32 —— ~ REŠITVE NAGRADNEGA MAGIČNEGA LINA . Izžrebani so bili sledeči; 1, nagrada Jelka Perko 2. nagrada Cilka Moglič 3» nag ra la Anica Ulčnik Nagrado lahko dvignete v Uredništvu Tekstilca v Centru za izobrazbo* ZA ŠALO ZA ŠALO ZA ŠALO ZA ŠAL' - 0 kako lop regrat inaš, kje pa si ga. dobila ? " U f ab rk ! . -Ali ti ga je katera prinesla, pa j'c drag, kajne ? - No, še- profit imam od njega, ker sen ga na šiht nabrala. '+ + + T , + 4“ + +4-4- + + + + T*f +++++ +++++ +++++ ++-*-■? +++ +++' ++4- +v" ~L -L A- Depo 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1963 658(497,12)(085.3) z c- HM N« 4001967,4 COBISS e Glasilo delovnega kolektiva BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ