hoja^
glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana
Številka 1
Leto 1986
• HOJA POVEČUJE PROIZVODNJO POHIŠTVA IZ MASIVNEGA LESA
POMEMBNA POSLOVNA ODLOČITEV_______________________________
Predolgo smo vztrajali pri proizvodnji obešalnikov s pičlim finančnim izkupičkom
Povečanje zmogljivosti galanterijske proizvodnje s poudarkom na predelavi masivnega lesa v drobno pohištvo so z rekonstrukcijo Galanterije v Podpeči pred vrati. Investicijska ihta je v zadnjem obdobju v lesni industriji Slovenije popustila zaradi splošne gospodarske situacije in precej stihijskega razvoja v preteklosti, ki vodi marsikatero temeljno organizacijo in tudi delovno organizacijo v rdeče številke. Uspešnost poslovanja lesne industrije nazaduje, lesarstvo postaja problematično v družbi kot panoga.
V Hoji povečujemo zmogljivosti ravno v obdobju zmanjševanja fizičnega obsega proizvodnje finanl-nih izdelkov zaradi omejene in zmanjšane kupne moči vključno z realno pričakovanim in možnim kreditiranjem nakupov doma in v zadnjem obdobju visoko nerentabilnem izvozu, ki se je zmanjševal zaradi dohodkovne nezanimivosti.
Seveda se giblje ciklus spreminjanja naše zakonodaje hitreje od ciklusa izgradnje tovarne od idejnih zamisli do začetka obratovanja (čeprav ne moremo biti zadovoljni z našo dinamiko) in v tem pogledu ugotavljamo, da bomo le imeli povečane zmogljivosti v času dohodkovno stimuliranega izvoza.
Če ugotavljamo, da je (bo) izvoz enako dohodkovno zanimiv, kot prodaja na domačem trgu in konvertibilni izvoz enak klirinškemu, potem bo rentabilnost podpeške proizvodnje v rokah zaposlenih delavcev v DO Hoja. Pri tem se vprašamo o stopnji definiranosti proizvodnega programa in komercialne obdelave trga za proizvodni program, ki ga bo možno proizvajati na novi tehnologiji. Bližje bomo temu programu, večja bo verjetnost v doseganju produktivnosti, kakovosti dela in v končnem merilu želeni finančni uspešnosti. Zadnje nagibanje na ameriško tržišče, to je k izvedbi programa lesne industrije Slovenije za izvoz v Ameriko (poleg letvenega programa in proizvodnje
Na 6. in 7. strani:
Program ukrepov za učinkovitejše poslovanje DO Hoja
obešalnikov) pomeni pomembno poslovno odločitev, ki bo omogočala postopoma in hitrejše zmanjševanje sedanje serijske proizvod-
nje obešalnikov in porabo najkvalitetnejšega lesa za izdelke, ki smo jih dolga leta prodajali po nižji ceni od drugih izdelkov iz masivnega o
lesa v izvozu. Realizacija tega programa je seveda pogojena z dopolnitvijo tehnologije in se pri tem lahko vprašamo, zakaj smo toliko časa vztrajali pri proizvodnji obešalnikov s pičlim finančnim izkupičkom. Sprememba programa je vsekakor boljša danes kot jutri. Z izgradnjo novih zmogljivosti bodo dani osnovni pogoji za prehod na proizvodnjo kakovostnejših in finančno uspešnejših izdelkov.
CIRIL MRAK

• NAMESTO UVODNIKA
ČAKAJO NAS VELIKI NAPORI IN UČINKOVITE AKCIJE
Volitve v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so končane. Volili smo člane samoupravnih organov, člane družbenopolitičnih skupnosti, izvoljeni so delegati, imenovani funkcionarji, vlada je v celoti formirana na vseh nivojih.
Za nami so kongresi družbenopolitičnih organizacij, med vsemi najbolj odmeva mladinski kongres. Vemo torej, kakšne funkcije in vlogo imamo. Potrebne bodo še akcije ter pristopiti k delu in reševanju tekočih nalog za doseganje postavljenih ciljev.
Pa vendar nastane vprašanje sprejemljivosti posameznih ciljev in poti za doseganje teh ciljev.
Na gospodarskem področju govorimo o pogojih gospodarjenja. Lesarstvo se je znašlo v težavah zaradi nepravilnega dosedanjega razvoja, situacija pa se je poslabšala proti koncu preteklega leta in v letošnjem letu zaradi ekonomske neučinkovitosti v izvozu tudi zaradi spremenjenih domačih predpisov.
Na kulturnem področju poteka »še vedno« jedrska vojna zaradi za Slovenijo in slovenski jezik v Sloveniji nesprejemljivih skupnih šolskih jeder.
Na razvojno tehničnem področju poteka polemika o upravičenosti določenih večjih investicij in jedrska vojna zaradi predvidenih gradenj jedrskih elektrarn. Izpostavljamo se velikim rizikom razvojnih tehnologij, ki so investicijsko zelo požrešne in ekološko nevarne za človeka in vsa živa bitja.
Nekdo je rekel v Cankarjevem domu o umetnosti gradnje jedrskih elektrarn: »Raje umrem v temi in revščini od naravne smrti, kot pa ob luči in bogat od radioaktivnega sevanja.«
Človek se z bojaznijo sprašuje, ali nam grozi ponovitev Černobila in to v množini.
Tudi v Hoji ne manjka pretresov. Vprašanje je, če se jih dovolj zavedamo. Zaskrbljujoča je stopnja rentabilnosti poslovanja, kot posledica učinkovitosti zaposlenih v DO, fizični obseg proizvodnje se ne giblje v želenih okvirih, delež izvoza y celotnem prihodku se je zmanjšal, smo pred aktiviranjem nove investicije, izredno je pereča kadrovska problematika, skratka, problemov ne manjka. Od vsega je najbolj zaskrbljujoča premajhna prisotnost in angažiranost pri reševanju problematike.
Program ukrepov za izboljšanje poslovanja je v javni obravnavi in vpije po izvajanju. Za izvajanje programa bo potrebnih tudi dovolj ambicioznih ljudi. Pridobivanje ustreznega kadra je še kako aktualna tema in pogoj za uspešno poslovanje delovne organizacije.
Zato bodo potrebni v prihodnje veliki napori in učinkovite akcije, da se bo kolo razvoja gibalo po pravi poti, s potrebno hitrostjo in želeno učinkovitostjo.
UREDNIK
--------:---------0
GRADBIŠČE V PODPEČI
V Galanterji rastejo novi prostori za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa. Objavljamo štiri posnetke s tega pomembnega gradbišča
• KAKO GOSPODARIMO V UNILESU
ZASKRBLJUJOČI ZAKLJUČNI RAČUN
Vseh izgub lani je bilo prek dve milijardi dinarjev, pri čemer sta imela polovico izgub Meblo in Marles_____________________________________________________________________________________________________
Delavski svet SOZD UNILES, ki je sredi aprila zasedal v eni od najmanjših članic SOZD v IZTOK-u v Mirnu pri Novi Gorici, je posebej ocenil poslovanje njenih članic v preteklem letu in potrdil zbirni zaključni račun SOZD. Zbirni zaključni račun za I. 1985 je izkazal poleg ostalega (glede na leto prej):
-	67 % povečanje celotnega prihodka
-	75 % povečanje čistega dohodka
-	93 % povečanje razporejenih sredstev za osebne dohodke
-	43 % povečanje poslovnega in rezervnega sklada
in skoraj šestkratno povečanje izgub. Osebni dohodki naših delavcev So bili zato dosti nižji od republiškega povprečja in na dnu lestvice naših gospodarskih panog.
Ne glede na to, da so rezultati posameznih delovnih organizacij zelo odstopali od gornjega povprečja, lahko ugotovimo, da je to verjetno najslabši zaključni račun, odkar obstaja SOZD, prav tako pa tudi najslabši rezultati delovnih organizacij, ki so danes vključene v našo SOZD od njihovega nastanka.
Vseh izgub je bilo prek 2 milijardi N din, pri čemer sta imeli polovico izgub Meblo in Marles. Z izgubami pa so poslovale še nekatere TOZD v Lesnini, Novolesu, Liku, Hoji, Iztoku in Javorju. Vse izgube so bile sicer v celoti pokrite z lastnimi rezervnimi sredstvi, z rezervnimi sredstvi poslovnih partnerjev in delno tudi z rezervnimi sredstvi SOZD. Pri tem pa so bila ta sredstva, kakor tudi druge rezerve, v celoti izčrpane in bo zato pokrivanje izgub v bodoče mnogo težje.
Izgube v I. 1985 niso za našo SOZD nobena posebnost, saj so enake pestile tudi ostalo slovensko oz. jugoslovansko lesnopredelovalno industrijo.
Kako to, da imajo lesarji naenkrat tako velike izgube, ko pa so vso povojno razdobje dobro poslovali in se normalno razvijali?
Razloge za tako stanje bi lahko strnili v naslednja dejstva:
-	znižanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje
-	draga najeta obratna sredstva za financiranje poslovanja
-	neugodni instrumenti, ki so krojili dohodkovnost izvoza, in
-	prepočasno prilagajanje zahtevam domačega in predvsem tujega trga po manjših serijah, visoki kvaliteti, oblikovnosti in poslovnosti.
Zaradi močnega upada individualnega in splošnega standarda je doma vse težje prodajati. Investicije upadajo, pogoji za potrošniško kreditiranje individualnih kupcev so tako zaostreni (60% udeležba, prek 70 % obresti), da prebivalstvo kupuje le še za gotovino. Zmanjšano povpraševanje na domačem trgu je predvsem povzročilo, da se je fizični obseg proizvodnje znižal v celoti za 7,8 % in pri proizvodnji pohištva celo za 14,6 %. Pri enakih stalnih stroških kot prejšnja leta, ko je bila proizvodnja in domača prodaja dosti večja, je to dejstvo najmočneje prispevalo k tako neugodnim rezultatom.
Visoka inflacija nam je v zadnjih letih močno razvrednotila lastne poslovne sklade za financiranje obratnih sredstev. Če so nam ti pred leti pokrivali še prek 50 % potreb po obratnih sredstvih, nam danes krijejo le še 14 % teh potreb. Razumljivo je, da smo morali razliko obratnih sredstev »kupovati« v bankah po zelo visokih obrestnih merah in smo samo za razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi dali prek 4 milijarde N din, kar je dvakrat več kot znaša naša celotna izguba.
V 1.1985 smo izvozili za 80 milijonov dolarjev in uvozili za samo 27,6 milijonov dolarjev, kar je prav toliko kot leto poprej. Kar 93 % našega izvoza je usmerjenega na konvertibilna tržišča, kjer zaradi velike konkurence zelo težko dosegamo atraktivne cene. Izvozimo 22 % naše celotne proizvodnje in celo 44 % proizvodnje pohištva, kar pomeni, da ima izvoz veliko težo pri ustvarjanju dohodka. Ker so nam bili zunanjetrgovinski instrumenti nenaklonjeni, smo velik del izgube »prigospodarili« prav zato, ker dosegamo z izvozom na konvertibilne trge mnogo nižji dohodek kot pri prodaji na domačem in na klirinškem trgu. Predvsem v II. polletju 1985 je drsenje tečaja dinarja do drugih valut zaostajalo za našo inflacijo. Velike težave smo imeli tudi s kreditiranjem izvoza, predvsem izvoza v ZDA, kjer so močno porasle obrestne mere, pa tudi teh nekaj ugodnejših kreditov ni bilo vedno dovolj, tako da smo morali za pokritje izvoza najemati dodatna zelo draga kreditna sredstva.
Lahko bi rekli, da se je v tem letu dohodkovnost izvoza še bolj zaostrila. Novi devizni sistem, ki velja od 1. januarja t. L, so podprli vsi, samo aktivni izvozniki ne. Ta nam je odvzel devize, s katerimi smo pretekla leta prosto razpolagali, in onemogočil devizno dohodkovno povezovanje s poslovnimi partnerji, kjer smo lahko pridobili še kakšen dodaten dohodek za pokrivanje proizvodnih stroškov, nastalih pri izvozu.
Z izvozom ustvarjene devize moramo sedaj prodajati poslovnim bankam in zanje dobimo dinarje po dnevnem tečaju. Kljub napo-
vedani politiki aktivnega tečaja dinarja do tujih valut in deviz je ta aktivnost sedaj taka, da le. pri nemški marki, avstrijskem šilingu in italijanski liri dosega tečaj našo stopnjo inflacije, pri ostalih valutah pa ne. Predvsem je tečaj ameriškega dolarja porasel v dinarjih v enem letu le za okrog 30 %, kar pomeni pri okoli 80 do 100 % letni inflaciji ogromen izpad v dohodku tistim, ki izvažajo v ZDA oz. na dolarske trge. Takega izpada dohodka, ki nastaja glede na leto prej med 30 % povečanjem prihodka in 80 do 100 % povečanjem vseh stroškov, davkov in osebnih dohodkov, seveda ni mogoče nadomestiti s produktivnostjo.
Tudi zvezne izvozne vzpodbude, ki znašajo nekaj odstotkov na uradni tečaj (različno po izdelkih in državah), so se v novem »sistemu« prepolovile, republiške pa so kar ukinili. Izvozne kredite plačujemo sedaj po 51-71 % obrestni meri letno, kar je tudi veliko več kot prejšnje leto. Stroški teh kreditov so posebno visoki v izvozu v ZDA, kjer čakamo na plačila tudi do eno leto.
Predvsem zaradi tako neugodnih izvoznih rezultatov smo samo v naši SOZD ustvarili v prvem četrtletju 1.1. prek 3 milijarde N din izgube (kar je 50 % več kot celo prejšnje leto). Izgube so pridelale tudi tiste DO oz. njihovi TOZD, ki tega pojava v svojem poslovanju do sedaj sploh niso poznale, kot n. pr. Novoles, Javor, Hoja. Ne upam si zapisati, kolikšna bo izguba na koncu leta, če se bo tako stanje nadaljevalo in kako naj se pokrije!
Tako »delovanje« novega deviznega sistema povzroča pri (zaenkrat še) nezmanjšanem izvozu katastrofalne izgube in seveda tudi vse posledice, ki izvirajo iz njih (nižji OD, težave z likvidnostjo, zmanjšane možnosti razvoja itd.).
Na posledice slabega delovanja novega deviznega sistema smo opozorili vse najodgovornejše organe v republiki in federaciji, ki so sicer obljubili popravke v korist izvoznikov, do danes pa storili še zelo malo.
Če se bo tako nagrajevanje konvertibilnega izvoza nadaljevalo, potem se štiri desetletja uspešnim lesarjem približujejo najbolj težki časi.
Seveda pa moramo ne glede na vsesplošna neugodna domača gibanja in na izvoznikom nenaklonjen novi devizni sistem marsikaj postoriti tudi sami, da te katastrofalne rezultate vsaj malo ublažimo.
Predvsem moramo mnogo več napraviti v preobrazbi nekatere naše velikoserijske proizvodnje v proizvodnjo manjših serij visoke kvalitete in oblikovnosti, pri katerih izdelkih se dosežejo tudi višje cene. Rezerve na področju boljšega splošnega gospodarjenja niso nikoli izčrpane in tu se da hitro tudi največ iztisniti. Prisiliti moramo dobavitelje, ki nas oskrbujejo s surovinami in repromateriali, da nam s pretiranim porastom cen ne bodo še nadalje odvzemali velik del dohodka. Gozdarjem, kemičnim, kovinskim, tekstilnim in drugim tovarnam moramo preprečiti navijanje cen.
Moramo pa se bolje organizirati oz. doslednejše izpolnjevati dogovorjene funkcije na nivoju SOZD. Tudi tu so velike možnosti povečanja dohodka, ekonomske in socialne varnosti. Predvsem pri odpiranju novih prodajnih kapacitet in poti doma in v tujini je napravljenega premalo, da bi bila večja sigurnost v prodaji naše proizvodnje, pa tudi zato, da se dosežejo višje cene. Moramo več kot do sedaj napraviti prav na področju skupnega nastopa pri prodaji naših inženiring storitev (opremljanje javnih objektov in prenos tehnologije in sl.). Tu se da več zaslužiti kot z izvozom izdelkov.
Skupne nabave glavnih repromaterialov bi lahko prinesle velike koristi, ne samo v nižjih cenah. Zaenkrat so lepi uspehi pri skupni nabavi rezervnih delov iz tujine.
Čimprej moramo uresničiti skupno dogovorjene projekte v prodajno mrežo in proizvonjo.
Popolno funkcioniranje skupne interne banke lahko bistveno zniža stroške obresti, predvsem pa lahko v času hude nelikvidnosti, ki jo pričakujemo (zaradi velikih izgub), dosti lažje rešuje vse probleme plačilne sposobnosti. Tudi skupen nastop pri bankah in finančnih institucijah doma in v tujini bi lahko tako močni grupaciji in velikim izvoznikom, kot je naša SOZD, omogočil lažje in cenejše financiranje našega poslovanja. Bolje kot do sedaj moramo znati izkoristiti vse proste potenciale naših sredstev z združevanjem znotraj naših delovnih organizacij, posebej pa uporabiti velika sredstva, ki jih dajemo nerazvitim področjem (letno okoli 800 milijonov N din). Prav tako moramo izkoristiti skupne nastope na domačih in mednarodnih sejmih, ter druge skupne predstavitve za to, da dobimo več in boljše kupce.
Le s skupnimi izjemnimi napori, polno odgovornostjo pri izpolnjevanju načrtov na vseh ravneh naše organiziranosti in poštenim vrednotenjem našega izvoza s strani družbenih organov, se lahko izvlečemo iz težke krize, v kateri se danes nahajamo.
MARIJAN PLANINC
Nova dejavnost v DO Hoja: proizvodnja in obnova rezil
• PRODAJALNA ZA PRIROČNE IN MANJ PRIROČNE DOMAČE MOJSTRE
TOPLINA LESA, TOPLINA DOMA
• NOV PROIZVODNI ODDELEK
HOJA
IZDELUJE
IN
OBNAVLJA
REZILA
DO HOJA »TOZD Galanterija« Podpeč je odprla nov proizvodni oddelek za izdelavo in obnovo -popravila rezkarjev ter brušenje raznih vrst rezil, ki se uporabljajo v lesni industriji.
A.	IZDELAVA REZKARJEV: ■Rezkarje in garniture rezkarjev izdelujemo v HSS in HM kvaliteti. Pri obeh izvedbah so rezila nalota-na na rezkarjevo osnovo. Pri naročilu rezkarjev za strojno obdelavo lesa so potrebni naslednji podatki:
-	vrsta rezkarja (brazdni, utorni profilni, garnitura itd.)
-	kakovost rezkarja.HSS, HM
-	mere D (premer rezkarja) B (širina rezila) D (premer izvrtine)
-	število vrtljajev v vrt./min.
-	smer podajanja (istosmerno ali protismerno podajanje obdelo-vanca)
-	pomik v m/min
-	vrsta obdelovanca (vrsta lesa, plošče itd.)
-	po možnosti skica profila obde-lanca ali vzorec obdelanca
-	obdelava (prečna, vzdolžna, kombin.)
-	podatki o stroju (pomik ročni -mehanski).
Rezkarje izdelujemo D = do 200 mm premera ter B = do 100 mm širine rezila in sicer: utorne s predrezniki, spahovalne, brazd-ne, poševne ter profilne rezkarje po naročilu.
Danes pozna svet vsaj deset tisoč načinov za predelavo lesa. Les je izmed vseh za gradnjo primernih tvoriv najlaže obdelovati in oblikovati.
Vrhu tega je les lep, topel in živ.
Človek ga noče samo občudovati, temveč ga hoče tudi obdelovati. Pravi mojstri za predelavo lesa so delavci delovne organizacije HOJA, ki je pred kratkim odprla novo prodajalno z velikim skladiščem. Če boste v Hojini prodajalni na Kopr-
ski 92 povpraševali po oknih, opažnih deskah za stenske ali stropne obloge, roletah, trami-čevju za strešne konstrukcije, montažne vrtne ute, tapetniškem programu od sedežnih garnitur do sedežev za poslovne prostore, tem ali onim delom programa Hopo, zlepa ne boste dobili odgovora »nimamo«.
Če tisti hip stvari, ki bi jo radi imeli, ne bo na zalogi, jo bodo naročili. Posebnost Hojine prodajalne so tudi obdelane letvi-
ce. Od vaše spretnosti in domišljije pa je odvisno, ali bo iz njih nastal stolček, zabojček za časopise ali volno, priročna obloga ali pa bodo služile za odkrivanje in spoznavanje lesarskih veščin najmlajših. Od Hojine prodajalne do Naredi si sam je majhen korak. Korak, ki se visoko obrestuje.
Prodajalna HOJA na Koprski 92 je odprta vsak dan, razen sobote, od 6.30 do 14.20, v sredo in četrtek do 17. ure.
B.	OBNOVA IN POPRAVILO REZKARJEV
Izvajamo vsa popravila rezkarjev in rezkalnih garnitur, to pomeni, da na obstoječo osnovo rezila na-lotamo HM ali HSS ploščice in tako obnovimo rezilo.
C.	IZDELAVA PROFILNIH SKO-BELNIH NOŽEV V HSS IZVEDBI DO DOLŽINE 120 mm
D.	LOTANJE IN BRUŠENJE TRAČNIH ŽAG DO ŠIRINE 30 mm
E.	BRUŠENJE RAZNIH VRST REZIL ZA OBDELAVO LESA:
-	skobelni noži do dolžine 600 mm
-	krožne žage HSS in HM do premera 500 mm
-	rezkarji v HSS in HM materialu HSS = hitrorezno visoko kvalitetno jeklo
HM = material iz zelo trdih karbidnih delov
Za dodatne informacije se lahko obrnete na DO HOJA DSSS, Langusova 8, Ljubljana, tehnični oddelek, tel. št. 262-671, ali DO HOJA -TOZD Galanterija, Podpeč, tel. št. 766-001.
VLADIMIR SVETE
Kako čimbolj pravilno nagrajevati? Po delu in rezultatih dela! Po... in...
• SISTEM NAGRAJEVANJA PRIPRAVLJEN ZA JAVNO OBRAVNAVO
SPODBUDA ZA BOLJŠE POSLOVANJE
Dan je večji poudarek odgovornosti ter umskemu in fizičnemu naporu_
Uveljavljanje novega sistema nagrajevanja v tem obdobju nadaljnjega zmanjševanja realne vrednosti osebnih dohodkov in kupne moči in velikih potreb po zboljšanju uspešnosti poslovanja delovne organizacije je nekaj podobnega kot drezanje v sr-šenje gnezdo. Kljub temu smo se v HOJI odločili za spremembe glede na to, da je sedanji sistem v veljavi že dolgo časa in bo za to primernejše nagrajevanje pomemben stimulans v smeri uspešnejšega poslovanja delovne organizacije oziroma eden od ukrepov za učinkovitejše poslovanje DO HOJA.
V novem sistemu vrednotenja dela smo si postavili za cilj, da je potrebno bolje vrednotiti kreativna in težja fizična dela, manj pa rutinska in administrativna dela. To je sicer primerna načelna opredelitev, ki pa se lahko pokaže v praksi tudi kot dolga elastika. Tako je danega več poudarka na odgovornosti ter umskem in fizičnem naporu. To je doseženo v strukturi vrednotenja kriterijev zahtevnosti z zmanjšanjem deleža delovnih pogojev. Spremembe v vrednotenju zahtevnosti kriterijev so razvidne iz naslednje tabele:
Kriteriji zahtevnosti	Delež kriterija
Sedanji	novi
Šolsko znanje	20	20
Funkcionalno znanje	16	16
Programiranost (odgovornost) Vpliv na poslovanje	7 7	12 7
Umski napor	10	12
Fizični napor	10	12
Delovni pogoji	30	21
Skupaj	100	100
Vse delovne naloge se vrednotijo po metodologiji vrednotenja zahtevnosti dela, ki je usklajena s panožnim sporazumom in predstavlja neko kombinacijo panožnega sporazuma in dosedanje analitične ocene. Vsota vseh možnih točk je teoretično 1000, če bi vrednotili neko delovno nalogo po vseh kriterijih z maksimalno možnim številom točk. Praktično je možno doseči največ 682 točk za najzahtevnejše delo.
Vsa dela v HOJI so grupirana v 32 razredov, kar pomeni od sedanjih 27 povečanje za 5 razredov. Sedanji razpon 27. razreda proti 5. razredu, v katera so bila vsa dela sistemizirana, znaša 1:3,33 in se poveča iz 32. razreda proti 5. razredu na 1:3,92 po vrednosti osnovnih postavk oziroma izhodiščnega osebnega dohodka. Dosedanji teoretični razpon do 1. razreda 1:3,88 se poveča na 1:4,529.
Vse delovne naloge in opravila v DO HOJA so razvrščene v 260 področij dela. Pri tem je treba opozoriti na bistveno spremembo,
ki predstavlja poenostavitev samega vrednotenja in predvsem organizacijske prednosti pri razporejanju delavcev na več delovnih nalog in opravil z isto odločbo, in sicer z združevanjem sorodnih delovnih nalog z isto skupno zahtevnostjo v isto področje dela. Delavec z odločbo upravljavca zahtevnih strojev II. bo lahko opravljal dela na vseh strojih, ki spadajo po zahtevnosti in vrednotenju v to skupino, vendar z možnostjo napredovanja v upravljavca zahtevnih strojev I. oziroma v upravljaca najzahtevnejših strojev. Pri tem je potrebno poudariti, da bo moral delavec imeti tudi vsa znanja, ki so potrebna za opravljanje dela na teh strojih in jih predvideva zakonodaja v zvezi z usposobljenostjo za opravljanje del - izpit varstva pri delu in druge zahteve.
Združevanje delovnih nalog v področja dela je dokaj uspešno izvedeno pri proizvodnih delovnih mestih, kar pa ne velja za režijska dela. Zato bo potrebno razmišljati tudi o bolj splošnih nazivih, ki bodo omogočali večjo fleksibilnost v opravljanju širše palete del glede na dnevno potrebo, ne pa statično opravljanje dela na ozkem delovnem področju z veliko dinamiko obremenitve (razna računovodska dela, administrativna dela...) tudi pri režijskih delih. V prehodnem obdobju bi se morali režijci zapomniti in upoštevati, da delamo tista dela, ki so vsakodnevno potrebna za firmo in ne samo opredeljena dela z odločbo o ozki razporeditvi.
Univerzalna usposobljenost pomeni večjo učinkovitost režijskega kadra, torej relativno zmanjšanje deleža režijskih stroškov, večjo možnost napredovanja, ki je istočasno najbolj pravilna in ekonomsko utemeljena pot za povečanje osebnega dohodka.
Vsi zaposleni v HOJI veliko pričakujemo od novega sistema nagrajevanja. Pri tem ni nobena skrivnost, da pričakuje večina zaposlenih večjo vrednost na istem področju dela. Žal tega večina ne bo deležna, ker spremembe v vrednotenju v takem obsegu niti niso mišljene niti teoretično možne, poleg tega pa bi bili bolj enostaven postopek za doseganje takega cilja povečanje vrednosti točke. Povečanje točke je pogojeno z večjo maso OD, ki jo moramo najprej ustvariti. Velja poudariti daje sedanja vrednost točke previsoka pri sedanjih rezultatih poslovanja. Večjo maso za OD pa bomo ustvarili z učinkovitejšim delom, h kateremu morajo prispevati največ tisti, po številu manjšem številu področij dela, pri katerih vrednotenje relativno napreduje.
Pomembnejše spremembe v OD bodo deležni tisti posamezniki, ki bodo prevzeli odgovornejša, bolje vrednotena in plačana dela in bodo s tem prispevali k povečanju mase za OD, v kolikor bodo delo uspešno opravljali.
Za to lahko rečemo, da bo uspešnost sprememb v vrednotenju zahtevnosti dela v neposredni povezavi z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, ki se morajo odraziti v pravilni razporeditvi usposobljenih ljudi na vseh nivojih zahtevnosti.
• V
SPREMENJENIH
POGOJIH
NAŠEGA
GOSPODARJENJA
PROGRAM UKREPOV ZA UČINKOVITEJŠE POSLOVANJE DO HOJA
Iz analize poslovanja DO Hoja v obdobju od 1983. do 1985. leta in možnosti (pogoji) uspešnega poslovanja v prihodnje z dne 25.6.1986, ki sta jo obravnavala, dopolnila in sprejela ožji in širši kolegij kot vodilo za nadaljnjo obravnavo in bodoče delovanje, je razvidno, da bodo potrebne aktivnosti predvsem v naslednjih smereh:
1.	Povečanje produktivnosti in učinkovitosti vseh zaposlenih v DO HOJA.
2.	Zmanjševanje sedanjega visokega deleža obresti v celotnem prihodku.
3.	Prestrukturiranje proizvodnega programa z usmeritvijo na višjo stopnjo predelave in finančne učinkovitosti ter prilagajanjem programa, ki omogoča najemanje ugodnejših kreditov za obratna sredstva.
Končni cilj delovanja vseh aktivnosti je v doseganju stopnje poslovanja v višini potreb po naraščajočih obratnih sredstvih. Tekoče potrebe po obratnih sredstvih bi imeli v letu 1986 pokrite, če bi dosegli višjo stopnjo skladov v celotnem prihodku leta 1983 za 5,3 %, v letu 1984 za 6,6 % in leta 1985 za 10,3 % din, v kolikor bi seveda povečani poslovni sklad namenili najprej za plačilo plasmajev (namesto delno s krediti) in z razliko pokrivali naraščajoče fizične in inflacijske zaloge.
Ker tega dela skladov nismo ustvarili (v prihodnje jih bo pa potrebno) smo najemali kredite za obratna sredstva, ki pa so se odrazili v stroških za obresti leta 1983 4,5 %, leta 1984 5,1 % in leta 1985 8,1 % od celotnega prihodka. Delež teh stroškov se je gibal do leta 1981 od
I,	0 do 1,6 %.
Torej so naraščali stroški za obresti progresivno iz leta v leto zaradi nizke stopnje akumulativnosti in z naraščajočo stopnjo inflacije.
Delež obresti za obratna sredstva znaša v prvem trimesečju leta 1986 že 11,7 %, kar pomeni, daje potrebno iskati vzroke v zniževanju stopnje akumulativnosti na vseh tistih področjih, ki vplivajo na povečanje deleža obresti v celotnem prihodku.
Delovna organizacija bi bila stabilna, če bi uspela obdržati nekdanji nizki delež obresti okoli 1,5 do 2,0 %. Za doseganje tako postavljenega cilja pa bo potrebno zboljšati poslovanje na stopnjo, ki omogoča tekoče pokrivanje naraščajočih obratnih sredstev in najti vire za pokrivanje sedanjega manka.
Za izpolnitev prvega pogoja bi morali poslovati v letu 1985 z 10,3 % višjo stopnjo skladov od doseženih 1,7 %. Tako visokega povečanja skladov je razumljivo, da ni možno doseči samo z zniževanjem osebnih dohodkov v celotnem prihodku, saj se je njihov delež zmanjšal s 23,7 % leta 1979 na 14,5 % leta 1985 (delno zaradi spremembe strukture proizvodnega programa in povečanja produktivnosti dela kot posledica boljše tehnologije, organizacije dela in garanja proizvodnih delavcev in predvsem zmanjševanja realnih vrednosti osebnih dohodkov, ki so padli na približno 70% nekdanje kupne moči) in zmanjševanjem deleža materialnih stroškov z deležem okoli 61 %, ampak imajo pomemben delež tudi obresti za obratna sredstva (že
II,	7 %). Te je potrebno obvladovati tudi pri visoki stopnji inflacije, sicer nas bodo požrle. Zmanjševanje sedanjega deleža obresti pa pomeni trdo in disciplinirano delo v smeri večjega ustvarjanja sredstev in pravilnega namenjanja (beri pokrivanje potreb po obratnih sredstvih) tako ustvarjenih sredstev.
Možnosti izboljšanja poslovanja
1. Produktivnost dela
V analizi uspešnosti poslovanja DO Hoja za leto 1985 ugotavljamo, da bi lahko dosegli višjo produktivnost za 4 % z boljšim organizacijskim pristopom, ki se odraža v enakomerni zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Ustvarjanje pogojev za enakomerno zasedenost od komercialnih naročil, priprave pravilne tehnične dokumentacije, preskrbe, surovin in repromateriala in ostalih pogojev za nemoteno proizvodnjo pa je naloga predvsem določenih režijskih služb.
Povečanje produktivnosti za 4 % pomeni povečano stopnjo skladov za 1,5 % v celotnem prihodku.
2.	Optimizacija zalog
Zaloge materiala in žaganega lesa finalistov so se zmanjšale z 88 dni leta 1981 na 79 dni leta 1985, kar je razveseljivo, vendar so še vedno prevelike za 12,4 %. Žal pa naraščajo že drugo leto zaloge gotovih izdelkov, kar v veliki meri bremeni potrebe po obratnih sredstvih in tekoče poslovanje, v kolikor se prodajne cene ne povečajo za odgovarjajoče obresti za najete kredite. Iz strukture gotovih izdelkov na zalogi je razvidno, da naraščajoče prodajne cene ne dohitevajo obresti, kar pomeni slabši finančni izkupiček na dan prodaje, kot bi bil dosežen v primeru prodaje v mesecu proizvodnje.
Zmanjšanje zalog materiala in žaganega lesa pri finalistih (samo statičnih in nekurantnih zalog) za 12,4 % pomeni zmanjšanje deleža obresti v celotnem prihodku za 0,8 %, posebni učinki pa bi bili doseženi pri zmanjšanju zalog gotovih izdelkov, med katere spadatudi žagan les na žagah.
3.	Izboljševanje uspešnosti poslovanja
Izpolnitev pogoja produktivnosti in optimiziranja zalog pomeni takojšnje povečanje skladov za 1,5+ 0,8 = 2,3 %. Tako ustvarjena sredstva bi zmanjševala potrebe po najemanju kreditov za obratna sredstva, kar bi dodatno vplivalo na zmanjšanje sedanjega deleža obresti v celotnem prihodku za 1,4 %. Vrednost tega prihranka se stopnjuje iz leta v leto.
4.	Prestrukturiranje proizvodnega programa. Izbira proizvodnega programa, ki omogoča najemanje ugodnejših kreditov in večjo finančno učinkovitost.
Iz strukture proizvodnega programa Hoje za leto 1983 in dejanskih zalog v tem letu je razvidno, da se zaloge vrednostno zaradi inflacije (enake fizične zaloge) bolj povečajo od sklada za poslovni sklad zaradi inflacije. Razkorak se s stopnjo inflacije povečuje in znaša preračunano v deležih manjka v celotnem prihodku pri 44 % inflacije 3,0 % pri 53% inflacije 3,4% pri 80% inflacije 4,3%.
Zmanjšanje dejanskih zalog na optimalni delež manka zmanjšuie. To pomeni, da delovna organizacija, ki potrebuje za normalno poslovanje določene zaloge, z inflacijo izgublja, kar pomeni, da mora dobiti od družbe določeno vrednost ugodnejših kreditov izpod stopnje inflacije (država jih pokriva iz emisije), ki pomenijo kompenzacijo v zmanjšanih deležih obresti v izračunani vrednosti. Del teh ugodnosti je Hoja izkoristila z vsemi krediti za razliko med obračunano obrestno mero in dejansko stopnjo inflacije. Seveda nastane vprašanje, v kakšni meri smo izkoristili ugodnejše kredite oziroma koliko naša zakonodaja omogoča delovnim organizacijam kompenzacijo odliva zaradi inflacije.
Izračun pokaže, da bi morali v Hoji dosegati delež izvoza v CP okoli 50 % v letu 1985 (namesto 22) pri razliki v absolutni vrednosti obrestne mere 30 %, da bi zmanjšali stroške za obresti v višini ugotovljenega manka povečanih zalog zaradi inflacije.
Seveda se pri tem takoj postavlja vprašanje dohodkovne motiviranosti povečanega izvoza in vzroke danih finančnih ugodnosti pri izvoznih poslih, ki pomenijo prej nadomestilo v nižji ceni oziroma višjih stroških izvoznih poslov, kot pa nadomestilo za pokrivanje inflacijskih vrednosti zalog.
Izvozna uspešnost na konvertibilno tržišče v primerjavi z uspešnostjo na domačem tržišču je bila 15. 11. 1983. leta 102,4%, leta 1984 je padla na 93,9 %, prvo polletje 1985 na 87,0 %, drugo polletje na 77,6 % in leta 1986 še nižje, uspešnost na klirinškem področju pa se je gibala 141,3 (155,3; 133,7; - leta 1984); 134,5 in 115,0 leta 1985. (GV št. 25 z dne 4. 7. 1986)
Pokrivanje inflacijskih zalog lahko omilimo torej samo do stopnje zmanjšanja zalog na optimalne, sicer pa problem kot tak ostane in
pomeni tekoče povečanje manka obratnih sredstev zaradi inflacije (zmanjšan za prispevek DO k inflaciji), ki bi ga morali (manko) pokrivati z ugodnejšimi krediti.
Za leto 1985 ocenjujemo, da bi morali zmanjšati delež obresti iz tega naslova še za 2,5 %.
5.	Drugi ukrepi učinkovitejšega poslovanja
5.1. Selekcija sedanjega proizvodnega programa. Opuščanje kupcev, pri katerih se doseže najnižje (prenizke) cene, opuščanje proizvodnje izdelkov z visoko izgubo, in sicer:
-	opuščanje proizvodnje obešalnikov
-	opuščanje proizvodnje manj zahtevnih stavbeno mizarskih izdelkov standardnih dimenzij
-	opuščanje klasične tesarske dejavnosti, razen v kombinaciji z lepljenimi konstrukcijami
Pohištvo HOPO na bazi letvastega programa in sedežne garniture.
Ali bodo še naši izdelki v prihodnosti?
5.2 Uvajanje kvalitetnejših izdelkov z višjo stopnjo obdelave. Višja kvaliteta naj se odraža v spremljanju novosti na oblikovnem in konstrukcijskem področju ter uporabi sodobnih in kvalitetnih materialov.
Uvajanje masivnega in kosovnega pohištva, letvenega programa in proizvodnje rezil v Podpeči kot delno nadomestilo k sedanjemu programu in kot osnova proizvodnega programa povečanih zmogljivosti v novem delu tovarne.
Uvajanje proizvodnje visoko kvalitetnega stavbnega pohištva za specialne objekte po naročilu in specializirane proizvodnje notranje pohištvene opreme s poudarkom na notranjih vratih izven standardnih dimenzij in konstrukcij in predelnih stenah.
Proizvodnje lepljene konstrukcije in projekta stanovanjske hiše Hoja 900.
5.3.	Koriščenje prednosti v izvozu po kooperacijski pogodbi in ustreznem uvozu.
Zaradi blagovne menjave 80 % deleža izvoza odpadejo terjatve do kupcev in s tem v zvezi stroški kreditiranja plačil. Prav tako obstaja možnost takojšnjega uvoza surovin in repromateriala ter možnost povezovanja v reproverigi, v kateri se lahko pojavljamo kot učinkoviti dobavitelji kvalitetnih materialov za izdelavo izdelkov, v katerih se potem pojavlja Hoja kot kupec.
5.4.	Prodaja izdelkov kupcem, ki so tudi naši dobavitelji, z enakimi plačilnimi pogoji v obe smeri.
5.5.	Spremljanje prodajnih cen vsaj s stopnjo inflacije oziroma naraščanja proizvodnih stroškov z upoštevanjem pogojene povečane produktivnosti zaposlenih, sicer je potrebno napraviti selekcijo proizvodnega programa.
5.6.	Povečanje prodaje preko naše industrijske prodajalne. Pri tem je pomembna finančna učinkovitost in gotovinska plačila.
5.7.	Povečevanje izvoza in enakomerna rast izvoza zaradi konstantnega koriščenja ugodnejših izvoznih kreditov in stimulacij.
5.8.	Tekoča izterjava in skrajševanje plačilnih rokov.
5.9.	Zmanjševanje škarta v proizvodnji, stroškov za popravila na objektih, stroškov za reklamacije in napake v tehničnih izvedbah de-tajlev in uporabljenih materialov.
5.10.	Boljše izkoriščanje lesa in repromateriala.
5.11.	Izvajanje dodatne proizvodnje v Podpeči; proizvodnje, obnove in prodaje rezil; pohištvene opreme v Stavbnem mizarstvu v sodelovanju s Pohištvom PG; lepljenje lesa; proizvodnja raznih polizdelkov in izdelkov iz lepljenega lesa.
5.12.	Izbor pravilnega optimalnega tehnološkega postopka predelave in obdelave do končnega izdelka.
5.13.	Investiranje v pripravljene perspektivne proizvodne programe, v načrtovane investicije v okviru realnih možnosti delovne organizacije.
5.14.	Racionaliziranje vseh vrst režijskih stroškov.
5.15.	Zboljšanje kadrovske strukture zaposlenih.
5.16.	Uvajanje stimulativnega nagrajevanja in kadrovanje po sposobnostih posameznikov s poudarkom na strokovni usposobljenosti.
5.17.	Boljše izkoriščanje delovnega časa in povečanje učinkovitosti pri delu.
5.18.	Uvedba stimuliranja prisotnosti na delu.
5.19.	Pokritje dela manka obratnih sredstev iz preteklih let z odprodajo dela osnovnih sredstev kot kompenzacijo za investiranje iz obratnih sredstev, v preteklosti oziroma premajhne stopnje akumulacije.
5.20.	Povečanje izvoznih vzpodbud, ki bodo dohodkovno motivirale izvoz vsaj za 30 % od sedanjih cen (stimulacije, tečaj,, krediti...).
5.21.	Povečanje delovanja na področju inovacij.
5.22.	Povečevanje internega prometa v okviru DO.
5.23.	Obvezna oskrba finalnih TOZD z žaganim lesom.
5.24.	Planiranje prodaje, proizvodnje, prilivov in odlivov.
5.25.	Načrtno razvijanje kooperacijskih odnosov z drobnim gospodarstvom in obrtjo na vseh področjih (finala, vzdrževanje, intelektualne storitve).
REKAPITULACIJA POVEČANJA SKLADOV V CP
povečanje skladov %
1.	Produktivnost dela 4 %	1,5
2.	Optimizacija zalog (12,4 %)	0,8
3.	Uspešnejše tekoče poslovanje (manjše potrebe po kreditih)	1.4
4.	Prestrukturiranje proizvodnega programa, ugodnejši
krediti z ustreznejšo izbiro proizvodnega programa in zakonodajo, ki stimulira tako prodajo - upoštevane optimalne zaloge, ne pa vpliv naše produktivnosti na inflacijo	2,5
5.	Drugi ukrepi učinkovitejšega poslovanja (kratkoročnega in dolgoročnega značaja)	4,1
SKUPAJ - potrebno izboljšanje stopnje	10,3
Zaključek
Perspektivno usmerjena stabilna delovna organizacija mora poslovati v spremenjenih pogojih gospodarjenja pri stopnji inflacije 80 % s stopnjo skladov okoli 10 %, da lahko pokriva potrebe po naraščajočih inflacijskih zalogah in ne povečuje deleža obresti v celotnem prihodku. Za doseganje tega cilja bodo potrebni dolgoletni napori v izboljšanju tekočega poslovanja kakor tudi velika disciplina pri določanju namembnosti ustvarjenih sredstev.
UREDNIK SE POSLAVLJA
Kot urednik glasila HOJA imam priložnost, da se poslovim od sodelavcev v pismeni obliki. V HOJI sem bil zaposlen polnih 16 let na raznih področjih delovanja. Nazadnje sem bil v vlogi strokovnega sodelavca v štabni službi generalnega direktorja oziroma njegov pomočnik, kot so znali včasih (v določenih situacijah) nekateri poudariti. Bil sem član strokovnih kolegijev s svetovalno vlogo, odločilno so imeli seveda direktorji.
Svetovalna vloga je nekaj takega kot vse ali nič, mi je nekoč v razgovoru povedal neki strokovnjak, moj prijatelj (pa ne iz Hoje). Kadar gre firmi dobro, nisi nič, kadar gre slabo, tedaj si kar na lepem vse. To je tudi bila dokaj natančna definiranost mojega počutja v sedanji vlogi, saj sem te stvari doživljal na lastni koži. Seveda ne vzemimo vsega tega v celoti zares (vsaj ne ob slovesu), precej pa je na tem le resnice. Sicer pa je lepo imeti pomembno in vodilno vlogo (ki je za marsikoda tudi pokvarljiva) v dobro stoječi firmi, čeprav je te lepote in zadovoljstva v zadnjem času vedno manj.
Ob slovesu le ne morem mimo zakasnele rekonstrukcije galanterije v Podpeči, ki poteka sedaj v dokaj težki finančni in gospodarski situaciji. Pogoji gospodarjenja bi bili ugodnejši, ko bi se odločili za
rekonstrukcijo Podpeči takoj po končani investiciji v Polhovem Gradcu. Pri konci-
piranju te investicije smo imeli preveč opravka najprej sami s seboj. Temu je sledil pripravljalni čas, ki je pogojen z zakonskimi predpisi in dolgotrajnim postopkom (soglasja, denar) in sama izvedba (izgradnja), ki je sedaj v zaključni fazi. Tako bomo dosegli začetek obratovanja v dokaj neugodnih časih za lesno industrijo. Upamo le, da je spodnja točka intere-santnosti že dosežena in se bo (je) krivulja, ki pomeni realne možnosti uspešnega poslovanja, obrnila navzgor in bodo doseženi rezultati taki, kot je bilo zamišljeno pri oblikovanju investicije v samem začetku. Vsekakor se moramo zavedati, da se tudi v kriznih obdobjih investicije ne smejo ustaviti, in da bo naložba s primernim angažiranjem tudi upravičena.
Poleg drugih področij delovanja bi omenil samo še urednikovanje glasila Hoja. Kot urednik sem se trudil, da bi bili zaposleni v Hoji čimbolj informirani o dogajanjih in še bolj o predvidenih usmeritvah v bodoče. Kakovost časopisa se ne odraža v zbiranju informacij o preteklih dogodkih, ampak o napovedovanju in načrtovanju prihodnjega razvoja.
Vsem skupaj želim še veliko uspeha in prijetnega počutja pri delu tako v službi kot doma in še posebno pri branju lepe slovenske besede. '
CIRIL MRAK
• GOLDSTEIN V KNJIGI »PREDLOG 85«
PLAČE IN NAGRAJEVANJE
Če bi hoteli presekati vozel brezplodnega prerekanja o merilih, točkovanju in nasploh o nagrajevanju, bi se morali po mnenju avtorja knjige Predlog 85 najprej otresti treh temeljnih zablod:
1.	zabloda: s kolektivnim samoupravnim odločanjem vseh zainteresiranih je mogoče pravično in gospodarsko učinkovito nagrajevati delo.
Tak poskus smo v takšni obliki prvič izvedli prav v Jugoslaviji, toda življenje ga je demantiralo. Človeška narava preprosto ni dorasla takšni vrsti odločanja o lastnih plačah.
2.	zabloda: vsakemu posamezniku je mogoče natančno izmeriti rezultate njegovega dela, njegov prispevek v skupnem proizvodu kolektiva.
Absolutno eksaktnih meril ni, nikoli jih ni bilo in jih nikoli ne bo ter jih zaman iščemo. Možna je le relativna ocena, ki je v enem delu vedno podvržena relativnim človeškim merilom.
3.	zabloda: pravično nagrajevanje je sinonim za nagrajevanje po rezultatih dela.
Omenjena pojma je treba jasno razmejiti. Pravično nagrajevanje je znatno širši pojem od nagrajevanja po rezultatih dela. Vsebuje več sestavin, med katerimi nekatere sploh niso ekonomske.
• OD LETA 1979 DO LETA 1985
GIBANJE REALNIH OSEBNIH DOHODKOV
V drugi številki časopisa HOJA iz leta 1983 smo objavili ra- jo za celotno slovensko gospodarstvo. V spodnji tabeli prika-čunske vrednosti realnih osebnih dohodkov od leta 1979 do zujemo izračunane vrednosti do leta 1985 z manjšimi korek-prvega trimesečja 1983 v DO Hoja, podobna gibanja pa velja- turami v stopnji inflacije od upoštevane v prejšnjem članku.
OD Hoja	Cene na	Gibanje cen
Leto	din/mes.	Indeks	drobno	stroškov/din	Razmerje
1979	6.593	100,0	100,0	6.593	100,0
1980	8.018	121,6	130,4	8.597	93,3
1981	10.749	134,0	157,8	13.566	79,2
1982	13.493	126,0	129,4	17.541	76,9
1983	16.678	123,6	143,8	25.224	66,1
1984	25.690	154,0	153,0	38.592	66,6
1985	47.566	185,2	180,0	69.466	68,5
Najnižja realna vrednost OD je bila, če je izračun pravilen, leta 1983, in sicer 66,1 % vrednosti leta 1979, potem beležimo rahlo povečanje na 66,6 % leta 1984 in 68,5 % leta 1985. Prav tako je naraščala realna vrednost OD tudi v prvem polletju 1986. Velja poudariti, da poteka še ta skromna realna rast več ali manj v vseh zadnjih letih brez prave materialne računovodske osnove kot posledica naše učinkovitosti in danih pogojev gospodarjenja. Kot je bilo možno razbrati iz sredstev javnega obveščanja, so odgovorni predstavniki in organi popustili v obdobju volitev in bodo prijeli (že prijemajo) vajeti v roko v smislu omejevanja OD v okviru ustvarjenega dohodka in s primerno zakonodajo, ki bo (če bo) stimulirala ustvarjanje višjega dohodka.
Skokec v minimalni realni rasti OD smo si verjetno lahko privoščili kot družba tudi zaradi tega, ker smo uspeli reprogramirati (odložiti plačilo) zajetnega dela zapadlih kreditov v tem obdobju. S tem smo tudi odložili sprejemanje stabilnih pogojev gospodarjenja in preložili breme odplačevanja dolgov v naslednja obdobja.
Izračun tudi pokaže, da bomo dosegli kupno moč leta 1979 med leti 1997 in 1998, če bo realna vrednost OD naraščala od letos naprej po 3 % letno.
ČLANI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DO HOJA
• Galanterija Podpeč
Zupan Silvo Dvornik Asto Smole Marija
• Pohištvo Polhov Gradec
Božnar Srečko Bradeško Janez Debevc Franc
• Stavbno mizarstvo
Aleksič Drago Lunar Srečko Končan Dominik
• Žaga Rob
Ponikvar Milan Stražišar Jože Škof Jože
• Tesarstvo in žaga Škofljica
Ižanec Vida Kerenčič Janez Modic Janez
• Delovna skupnost
Ivančič Anton Mole Franc Polončič Pavel
• DISCIPLINSKA KOMISIJA DO HOJA
Jože Jekovec - zunanji član Radovan Križman - namestnik zun. člana
Marija Logar - predsednik Vida Ižanec - namestnik predsednika Člani:
Božo Rupar - čl. Rob Andrej Gregorič - čl. Rob Andrej Zabukovec - čl. Rob Rozi Svete - Galanterija Anton Alič - Galanterija Slavka Jarnjevič - Galanterija Ivan Hribernik - Pohištvo PG Anton Močilnikar - Pohištvo PG Martin Malovrh - Pohištvo PG Anton Gradišar - Stavbno mizarstvo Adem Hodžič - Stavbeno mizarstvo Anton Koren - Stavbeno mizarstvo Nikola Cindrič - Tesarstvo in žaga Marjan Ilič - Tesarstvo in žaga Stane Miklič - Tesarstvo in žaga Jana Ahac - Delovna skupnost Milan Kaplan - Delovna skupnost Milan Mavsar - Delovna skupnost
• SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO HOJA
Kramžar Jurij. Galanterija Podpeč Ogrinc Vladislav, Pohištvo PG Krek Anton, Stavbno mizarstvo Zgonec Slavko, Žaga Rob Ilič Marjan, Tesarstvo in žaga Rožanec Boris, Delovna skupnost
• DELAVSKI SVET SOZD UNILES
Kurent Ivan Černjavič Bojan Kolenc Jože Kozjek Rajko Zalar Jože
• SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD UNILES
Rožanec Boris
•	ČLANI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD
•	Galanterija Podpeč
Rutar Nežka Peternel Ciril Jovanovič Zuka
• Pohištvo PG
Kušar Vinko Koprivec Anton Ogrinc Vlado
• Stavbno mizarstvo
Lemut Stane Botoriič Sakib Keršmanc Anton
• Žaga Rob
Gradišar Viktor Peterlin Tone Zgonec Slavko
• Tesarstvo in žaga
Gale Franc Hitij Ana Miklič Stane
• Delovna skupnost
Balažič Anton Ciber Marija Bončar Jože
•	ČLANI DELAVSKIH SVETOV TOZD
•	Galanterija Podpeč
Levstek Igor Lenič Marko Bovha Tatjana Doles Franc Kavčnik Elka Suhadolnik Janez Anzeljc Jožefa Kogovšek Jože Ljubišič Vera Smole Stane Vidmar Ivan Čuk Ana Zalar Jože Smole Marija Paskvalis Mateja
• Pohištvo Polhov Gradec
Bradeško Janez Kržišnik Pavel Čamernik Franc Gerjol Franc Jerovšek Janez Jankovec Marija Kucler Lado Kavčnik Anton Božnar Srečko Kozjek Rajko Malovrh Franc Raztresen Franc Setnikar Ivan Završnik Janko Debevc Franc
• Stavbno mizarstvo
Perme Jože Bergant Franc Golub Drago Marcola Andrej Levstik Dušan Florovič Marija Škerič Šefko Karaš Božo Hrovat Henrik Kozar Milan Buh Peter Labernik Ignac
Hrvačanin Brane Tavželj Janez Arhanič Tone
• Tesarstvo in žaga
Bilbija Lazo Hitij Alojz Jovič Branko Jakuš Srečko Kuterovac Mile Menard Jože Novakovič Milorad Petrič Anton Por Drago Purkat Marjan Rugelj Janez Sečnik Janez Serajnik Franc Starič Ivan Žagar Tomo
• Delovna skupnost
Grm Anton Humar Savina Primc Zoran Komar Darja Krašovec Veronika Stanišič Stanka Bambič Darja Perme Jana Florjančič Katja Gorenc Alojz Urbančič Franc
IZVOLJENI DELEGATI V SKUPŠČINO DPS
• TOZD GALANTERIJA
1.	Šuštaršič Marjan
2.	Svete Rozi
3.	Jarnjevič Ana
4.	Peršin Janez
5.	Lenič Marko
6.	Vidmar Ivan
7.	Alič Anton
• TOZD POHIŠTVO
1.	Debevec Franc
2.	Kavčič Anton
3.	Burjek Helena
4.	Hribernik Ivan
5.	Malovrh Martin
6.	Kozjek Ivanka
7.	Dolinar Lojzka
•	TOZD STAVBNO MIZARSTVO
1.	Perme Jože
2.	Lunar Srečko
3.	Golub Stane
4.	Karaš Božo
5.	Marcola Andrej
6.	Donko Darko
7.	Berčon Benetka
•	TOZD TESARSTVO IN ŽAGA
1.	Levanič Duro
2.	Mavri Janez
3.	Modic Janko
4.	Mujič Enver
5.	Murselovič Ismet
6.	Repar Janez
7.	Zorčič Mirko
• DSSS
1.	Hribar Jože
2.	Ivančič Anton
3.	Krašovec Veronika
4.	Majcen Anton
5.	Mavsar Milan
6.	Miškec Nikola
7.	Šuštaršič Majda
•	IZVOLJENI DELEGATI V SKUPNO POSEBNO DELEGACIJO V SKUPŠČINO ZA IZOBRAŽEVANJE
•	»HOJA.. LJUBLJANA
1.	Černjavič Bojan
2.	Škrjanc Silva
3.	Trček Janez
4.	Keršmanc Anton
5.	Zupan Silvo
6.	Smole Marija
7.	Božnar Janko
8.	Peklaj Alojz
9.	Remic Borut
10.	Stanišič Stanka
• Izvoljeni delegati v Skupno posebno delegacijo v skupščino za zdravstvo
1.	Oblak Janja
2.	Štancar Alojz
3.	Kolenc Jože
4.	Dragulješč Milka
5.	Kramžar Jurij
6.	Trček Darja
7.	Kucler Andrej
8.	Madjaroš Bojan
9.	Ciber Marija
10.	Dolgoš Zdenka
• Izvoljeni delegati v Skupno združeno delegacijo v skupščino za stanovanjsko gospodarstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, SPIZ in zaposlovanje
1.	Murselovič Mustafa
2.	Zajc Marija
3.	Japelj Anton
4.	Dragulješč Miodrag
5.	Šrkbec Jože
6.	Ljubišič Vera
7.	Janša Slavka
8.	Marinko Zdravko
9.	Florjančič Katja
10.	Kavčič Franc
• Izvoljeni delegati v Skupno združeno delegacijo v skupščino raziskovalne dejavnosti, kulture in telesne kulture
1.	Pavlinec Milan
2.	Žagar Tomislav
3.	Marjanovič Vojislav
4.	Osredkar Ferdinand
5.	Smole Stane
6.	Svete Vlado
7.	Bradeško Janez
8.	Cvar Borut
9.	Košak Mihael
10.	Grilj Jure
• IZ NAŠEGA TISKA • IZ NAŠEGA TISKA • IZ NAŠEGA TISKA • IZ NAŠEGA TISKA
LETO KONGRESOV
Na zasedanju zbora združenega dela hrvatskega sabora je delegat Ivan Kovačevič zahteval, naj Jugoslavija sprejme zakon o »skupnem radijskem in televizijskem programu v srbohrvaščini«, da bo na tem področju »tako kot v JLA«, kjer se poveljuje v ekavščini, »ki jo vsi razumemo«. Predsednik tega sabora tega prenapeteža ni z ničimer opozoril, da daje protiustavne izjave.
Na nedavnem partijskem kongresu Črne gore je delegat Slobodan Brnovič poleg mnogih drugih nemogočih zahtev, zahteval tudi tole: vsi prebivalci Jugoslavije bi morali postati jugoslovanske narodnosti. Tisti, ki tega nočejo, naj postanejo držav-Ijamkakšne druge države. Po vsej Jugoslaviji bi uvedli srbohrvaščino, »tisto, ki jo govorijo v JLA«, dovolili še poučevanje angleščine, francoščine in ruščine, druge jezike pa prenehali uporabljati. Ves ta enotnostni red naj bi v Jugoslaviji uvedli centralni komite partije, vojska in milica.
Tudi tukaj obstaja zabeleženo dejstvo, da mu ni nihče vzel besede ali ga opomnil, da razglaša neumne, protiustavne in kaznive ideje, mnogo hujše od tistih, zaradi katerih nekateri sedijo po zaporih.
Kongresi se vrstijo v peklenskem ritmu. Komaj se konča eden, že vznikne drugje nov, svež in optimističen. V enakem tempu izginjajo v pozabo. Tri dni udarjajo s plazom besed, časopisi so polni poročil, govorov, izjav in citatov, po treh dneh je vsega konec, ljudje ne vedo več za kateri kongres je nazadnje šlo, niti kaj so na njem govorili.
Mladinski kongres je v vsem tem izjema. Vročične razprave, nasprotovanja in obtožbe v beograjskem SAVA CENTRU so 12. kongres jugoslovanske mladine dvignile visoko nad raven povprečnega zborovanja.
Tudi mladinski kongres, kot sploh ponavadi kongresi, je lažje občeval na abstraktni ravni, na ravni gesel, parol in idealov (enotnost, bratstvo, Titova Jugoslavija, socializem), vtežave pa je prišel, ko je bilo treba sestopiti v konkretnost in se dogovoriti o vsebini teh idealov.
(ODLOMKI IZ ČLANKA V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU:
»Naj gre ta kelih mimo mene«, knjige Cirila Zlobca »Slovenska samobitnost in pisatelj«, ki bo izšla jeseni v založbi Tržaškega tiska)
PRAVICA NARODA DO SVOJEGA JEZIKA
»Vsak narod«, je dejal Zlobec, »mora imeti možnost, pravzaprav pravico do šole v svojem jeziku«.
Gradjanin sveta Srbislav Jugovič, učitelj u mirovini mu odgovarja: »tako kot postavljate vi (C. Zlobec) to vprašanje, bi pomenilo, da so ljudje s tega govornega področja, ki jih je v Jugoslaviji več kot 18 milijonov, medtem, ko je vas Slovencev komaj nekaj več kot en milijon, krivi za to in takšno situacijo v naši državi. Vsakemu izobražencu, pa tudi preprostemu človeku mora biti jasno, da ima narod z 18 milijoni prebivalcev več književnikov in drugih umetniških ustvarjalcev, kot to zmore enomilijon-ski narod.
Torej se morate sprijazniti s tem, da se bodo otroci v Sloveniji in Makedoniji učili o znatno večjem številu književnikov s srbsko-hrvatskega področja, kot pa o svojih«.
Moram poudariti, da me je »državljan sveta« (psevdonim nima kaj prida duha in duhovitosti), povsem narobe razumel in
še slabše prebral. Njegov komentar me je prepričal, da o stvarnih, resničnih problemih govorimo lahkotno, laično. Strah meje ob misli, da še zmerom obstajajo takšni »državljani sveta« po naših šolah, čeprav se tolažim z upanjem, da jih je večina že v pokoju.
Zakaj se nam zdi, daje pozitivno, napredno in pametno prav tisto, kar v obdobju med obema svetovnima vojnama kritiziramo in prikazujemo kot veliko zablodo meščanske družbe in kot enega od razlogov, zaradi katerih je staro Jugoslavijo tako malo ljudi in narodov občutilo kot svojo pravo domovino?
V svoji zunanji politiki si prizadevamo za svobodo in neodvisnost vseh narodov iz vsega sveta, pa čeprav so številčno »manjši od Slovencev« in na mnogo nižji kulturni in civilizacijski ravni, toda doma bi zelo radi vse premešali kot »pasulj v loncu«, tako da bi se nihče več ne prepoznal. Ne terjajmo rešitve, ki so (če naj ponovim neko svojo izjavo ob prvem predlogu jeder), sramota za tiste, ki jih predlagajo, in ponižanje za tiste, ki so jim namenjena.
Za Slovence so programska jedra - celo njihova najnovejša verzija - zadeva, o kateri je že razpravljati žalostno. Nehajmo že enkrat z vsemi mogočimi kombinacijami, ker se že predolgo vedemo kot najbolj neodgovorni sejmarski mešetarji! Čas je, morda celo zadnji trenutek, da prepustimo besedo razumu.
... Mislim, da so nasprotja, ki nas omejujejo, eksistencialne, temeljne, civilizacijske, ekonomske, kulturne in značajske narave. Skratka: v krizi, ki nas je zajela, nas mučijo vsa dotlej latentna nasprotja.
Zavedajmo se namreč, da šteje zveza komunistov komaj 10 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva. In če mi ne bomo znali reševati nacionalnega vprašanja pravilno, se nam bo dogajalo, da bo prevzel skrb za nacionalno zavest kdo drug.
Skupna programska jedra so »jedra zla«.
Jezik, literatura, zgodovina, v precejšnji meri zemljepis in najbrž še kaj so, čisto preprosto povedano nacionalni predmeti in o njih se nimamo z nikomer kaj pogovarjati. In ne drugi z nami.
RAZMIŠLJANJA PISATELJA BOJANA ŠTIHA
U Državni založbi Slovenije pred slovenskim kulturnim praznikom.
(Kultura naj ne bo enodnevna muha, ampak vsakodnevna potreba).
Branje je kultura
Kultura je način življenja
Mladina od 10. leta do mature mora prebrati vse, kar je potrebno za oblikovanje osebnosti. Zgradba bralčevega občutka sveta nastane v tem obdobju, naprej se samo dopolnjuje.
Mature nimamo več, toda potreba po branju je ostala. Branje mora izhajati iz radovednosti.
Madžari so uvedli namesto zgodovine delavskega razreda nacionalno zgodovino.
Odseljevanje je dialektično doseljevanju.
{§}
11
• IZ GLASILA TOVARNE LEK IZ LJUBLJANE
ŽELITE, DA BI BILSVET BOLJŠI?
Znano je, da negativni občutki kot na primer zaskrbljenost, pripomorejo k hitrejši obolevnosti. Pozitiven odnos do življenja kot nasprotje negativnim občutkom, zelo pomaga pri premagovanju bolezni in drugih problemov. Vsak človek potrebuje »določene vzpodbude« za dobro počutje. Kaj je vzpodbuda? Reči nekomu na primer, da izgleda dobro, je vzpodbuda, ali reči nekomu, da ga imaš rad. Tudi to je vzpodbuda.
Včasih se nam stvari v življenju obrnejo popolnoma na glavo, nikogar ni, ki bi nam v najtežjih trenutkih pomagal. Toda, če imamo dovolj moči in volje, da se izkopljemo iz lastne »negativnosti«, tudi, če še s tako skromno mislijo kot lahko bi bilo še slabše, a hvala bogu ni. Presenečeni boste, kako se lahko stvari obrnejo na boljše. Tak pozitiven pristop oziroma pozitivno razmišljanje lahko prenesemo na vsa življenjska doživetja. Vzemimo za primer žensko, ki preživlja krizno obdobje v svojem zakonu. Ali naj pripomore k propadu zakona s tem, da še bolj udriha po svojem možu in s tem izraža izrazito negativen odnos do njega, ali pa naj o vsej stvari dobro premisli, izloči dobro od slabega, se osredotoči na prvo in zgradi pozitiven odnos do moža. Če se potrudi to uresničiti, bo ugotovila, da bo tudi njen mož postal p_očasi manj negativen do nje. Če se potrudita oba partnerja, bo odnos še lažje popraviti. So stvari v življenju, iz katerih je dosti težje pobegniti kot iz zavoženega zakona. Na primer bolezni, nesreča, hude denarne težave, ti problemi se ne nehajo kar sami od sebe. Naučiti se jih moramo obvladovati. Toda kako?
Odgovor ieži v našem pristopu k stvarem; če lahko premagamo naše negativne občutke -strah, živčnost, odpor..., lahko premikamo gore. Seveda ni lahko. Niti se to ne da naučiti čez noč. Pozitiven odnos moramo gojiti skozi vse življenje.
predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8
Negativnost moramo enostavno zamenjati s pozitivnostjo do vsega kar nas obdaja. Vsakdo izmed nas ima včasih negativne misli. Mnoge so posledica doživetij v otroštvu, mnoge posledica stresov, bolezni jn različnih tragičnih doživetij. Številni negativni občutki in vzorci so v naši podzavesti, za njihove vzroke ponavadi niti ne vemo. Ko je bolezen posledica naštetih negativnosti, je preobrat na pozitivno stališče lahko življenjsko delo, seveda s pomočjo raznih terapij, ki delujejo na nezavedni osnovi. Večina od nas pa lahko z lastno voljo odstrani negativen odnos. Vzemimo za primer osebo, ki jo je, kot radi rečemo, življenje povozilo. Svoj neuspeh pripisuje državnemu sistemu, slabemu šolstvu, neučinkoviti vladni ureditvi - čemurkoli, kar se ujema s podobo o samem sebi kot žrtvi. Če ta odnos tudi uradno prevzame kak državni organ, se bo negativni vzorec, ki dopušča nespoštovanje ali odpor do drugih ljudi in prenašanje krivde za svoj lasten neuspeh na družbene oziroma politične okoliščine, so tla plodna za negativne odnose. (Na ta način je postal rasizem politično opravičljiv.) Tudi zavist in pohlep postaneta tako zakonita osnova za sebične zahteve.
Postavimo zdaj vso stvar na nižjo raven, na raven posameznika: vzemimo nekoga, ki nikoli ne premore dobre besede za ostale ljudi, nič mu ni prav, v trgovini goljufajo, telefoni ne delajo dobro, mladi so danes nemogoči. ..
Vsi poznamo koga takega. Nekaterim je takšno večno nerganje težko poslušati, drugi pa se vse bolj vključujejo vanj. Na tak način postaneš, še preden se prav zaveš, nergač in zavistnež tudi ti. Previdno torej! Ali se vam zatrese brada, ko vidite krasno vilo? Ste med tistimi, ki mislijo, da so si jo lastniki pridobili na račun drugih? To je negativno razmišljanje!
Vsi imamo dneve, ko nam gre vse narobe. Včasih ne vemo ali bi se jokali ali smejali. Moj nasvet je, smejte se! Vaša nejevolja lahko pritegne nase le še več težav, predvsem zaradi odziva, ki ga vzbujate v drugih. Vzrokov za slabo voljo nam danes ne manjka: dinar ima vse manjšo vrednost, brezposelnost narašča, izvoz se ne povečuje kot bi se moral, cene bliskovito naraščajo, plače so nizke in še in še. Kar slišim vas kako pravite: no in, kako je to mogoče rešiti s pozitivnim razmišljanjem? Odgovor je lahko! Če hočeš spremeniti svet, začni pri sebi. Resnične spremembe se začnejo pri posamezniku.
Umetnost pozitivnega odnosa je izpostavljati, poudarjati
svetlo, pozitivno plat. Preseneča podatek, da veliko »negativcev« ne mara samega sebe. Napake, ki jih iščejo v drugih, so pogosto odsev njihovih lastnih pomanjkljivosti. Veliko tega izvira iz nemogočih pričakovanj, ki so nam jih zadali v življenju starši, učitelji, prevladujoče družbeno ozračje, meje posameznikovega razumevanja samega sebe in še in še. Takšni vplivi onemogočijo človeka, počuti se nemočnega, celo krivega pred samim seboj. Poleg tega pripomorejo k lastnemu nezadovoljstvu tudi reklame in televizija. Ni težko se počutiti nezadovoljnega s samim seboj, ko si soočen s skrbno izbranimi lepoticami v reklamah. Seveda ne veš kako izgledajo doma v navijalkah ali kakšno smetišče imenujejo dom. Z vsem tem navideznim bliščem ne preseneča podatek, da sta najbolj razširjeni lastnosti danes zavist in samoobrambni rek: saj se ne izplača. Oba sta negativna. V konceptu pozitivnega razmišljanja ni idealen pristop v tem, da bi skušali biti kar najbolj podobni slabim kopijam reklamiranega videza, temveč kako bi postali boljši mi sami. To je nekaj, kar nam reklame ne morejo dati. Po tem, ko ste odvrgli navlako negativno razmišlju-jočih navad, spoznajte svoje lastne prednosti in kaj lahko naredite z njimi.
Pravilo številka ena v smeri pozitivnega razmišljanja je sprejeti odgovornost za svojo lastno usodo. Sprejetje odgovornosti sicer ne bo olajšalo bremena težav, s katerim se vsakodnevno srečujemo, olajšalo pa nam bo reševanje problemov. Oseba, ki se zaveda meja svojih zmožnosti, ima dosti več priložnosti narediti kaj iz svojega življenja kot nemočen posameznik, ki zvrača vso krivdo na druge ljudi ali pa na sistem.
Pogosto začnejo ljudje razmišljati pozitivno šele, ko jim odvzamemo nekaj, kar se jim je zdelo samo po sebi umevno, na primer zdravje ali ljubljeno osebo. Takrat začnemo ponavadi razmišljati o duševni strani življenja. To morda pojasnjuje dejstvo, da so ljudje, ki so preživeli hudo bolezen ali tragičen dogodek v družini, čestokrat bolj srečni in umirjeni kot tisti, ki jim manjka samo nov avto ali nov pralni stroj. Tisti, ki so izkusili revščino, vedo, da v njej ni romantike, toda če jo primerjamo z mnogo hujšimi stvarmi, je živeti vsak dan s fižolom na krožniku le manjša motnja.
Seveda to ne pomeni, da se moramo z vsem sprijazniti. V nekaterih primerih pozitivno razmišljanje do življenja pomeni sprejeti življenje tako, kot je, v drugih pa vzbudi izziv za spre-
membe. Pomembno je torej dvoje: nadzoruj svojo lastno usodo in, če ti kaj ni všeč, to spremeni! Predebel? Shujšaj! Premalo denarja? Zasluži ga z dodatnim delom!
Pozitivno razmišljanje pomeni tudi prenašanje le tega v življenja drugih ljudi. Pri tem zadoščajo že majhne stvari. Verjemite, da je pozitivno delovanje ali odnos nalezljiv. Na primer, ko nekdo črni sicer uspešno osebo - klasičen primer družbene negativnosti - ne udrihaj po njej še ti, namesto tega poudari, da je za nekatere ljudi življenje na-vzen sicer neverjetno gladko, vendar ne vemo skozi kakšne težave so se morali prebiti, da so se dokopali do takega uspeha. Težave in borbe, ki seje negativci, potuhnjenci ne bi nikoli lotili. Pozitivno razmišljanje je uspeh s^im po sebi, deloma zato, ker pozitivcem noben napor ni odveč, medtem ko se negativci nenehno sprašujejo, ali se izplača in deloma zato, ker ti že vedenje o tem, kaj hočeš doseči, lahko pomaga, da to tudi dosežeš.
Ustvarjalna in pozitivna misel je vezana na ljubezen in željo dati življenju in ne nenehno jemati in zahtevati. Pozitiven odnos do življenja daje ponavadi tudi pozitivne rezultate. Večna zaskrbljenost je utrujajoča in z njo skoraj nikoli ne rešimo problema. Reševanja se lahko lotevamo z različnih zornih kotov odvisno od posameznikovega prepričanja: kakorkoli že, nedvomno je, da prijateljski, ljubeznivi in sproščeni ljudje privlačijo druge ljudi in dobro voljo. Prijaznemu nasmehu in prijazni besedi se je skoraj nemogoče upreti. Kaj je lahko še bolj pozitivno? Pozitivna misel je prav to: nasmeh, ki osvaja svet, prej ali slej se bo vrnil tudi k tebi.
(Iz glasila LEK Ljubljana)
predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8
BODICE
Pri vsej tej nesnagi v našem okolju ni prav nič čudnega,
da mnogi nimajo čistih računov.
* * *
V	trgovinah je vedno več praznih polic. Te čakajo na obljube.
* * *
Včasih smo potrošili več kot smo imeli, zdaj pa potrošimo več kot - nimamo!
* * *
Že zdavnaj smo ugotovili, da smo pet minut pred dvanajsto, a vse tako kaže, da se je ura ustavila!
* * *
Eni živijo od minulega dela, drugi od tujega dela, tretji
pa od slabo opravljenega dela!
* * *
Imamo nezakonito bogatenje, toda tudi nezakonito revščino.
* * *
Naše plane smo postavili na visoko raven: v oblake!
* * *
Izmed vseh delovnih časov nam najbolj ustreza skrajšani delovni čas!
* * *
Pred volitvami je bila v bazi gneča, po volitvah pa na položajih!
* * *
So tudi takšni, ki so včasih vzdihovali ob lopati, zdaj pa ob mikrofonu!
* * *
V	borbi proti zgrešenim investicijam bo treba ustaviti
proizvodnjo temeljnih kamnov.
* * *
Nekatere stvari so tako očitne, da je najbolje o njih molčati.
* * *
Profesionalci smo v zadolževanju, amaterji pa v odplačevanju.
* * *
Svetla prihodnost je tako daleč, da se raje oziramo v svetlo preteklost.
* * *
Tudi pri tako velikih količinah vin težko pridemo do resnice!
Sadje raste pri nas od spomladi do jeseni, potem pa mu cene rastejo do spomladi.
* * *
Podpisanih imamo mnogo sporazumov, a bi jih morali tudi prebrati.
* * *
Tisti, ki se pri nas učijo na napakah, bi morali plačati šolnino.
Pri iskanju poti je preveč - stranpoti!
* * *
Vedno bolj je obdavčeno delo. Mar ni že čas, da bi obdavčili tudi govorjenje!
* * *
Preveč govorimo in premalo odgovarjamo!
* * *
Delavski razred je najbolj bogat, kajti vse račune plačuje - on!
* * *
Kaže, da za dirko cen še vedno nismo določili, kje je cilj! * * *
Eni so tako redoljubni, da sleherni dan prihajajo z enako zamudo na delo!
Mnogi bi šli za devize na kolena, za dinar pa se še premakniti nočejo!
* * *
Veliko je zaposlenih, le dela jih bolj malo.
* * *
Lenuhi niso nič krivi, ker niso nič naredili!
* * *
Upravičeni so dvomi, kajti preveč je dvomljivih!
NASMEJTE SE
BREZ BESED
BREZ BESED
BREZ BESED
BRE^BESED
*
BREZ BESED

v
BREZ BESED
BREZ BESED
BREZ BESED
BREZ BESED
hoja
€

glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana
»HOJA«, glasilo kolektiva HOJA - predelava lesa, Ljubljana, Langusova 8 — odgovorni urednik: Ciril Mrak — uredniški odbor: Peter Hafner, Slavko Zgonc, Ciril Mrak, dipl. ing. Albin Metež, dipl. ing. Bojan Černjavič, Anton Gabrovšek, Silvo Zupan — naklada 1200 izvodov — oproščeno prometnega davka po sklepu pristojnega organa št. 421-1/72 — Priprava za tisk: Dnevnik — BEP. Tisk: Univerzam, Parmova 39, Ljubljana