KREDARICA BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU ISSN 1821-1070 Letnik X. št. 41-42 E-mail: kredarica@teamnet.rs Novi Sad, januar-maj 2011 LETNA SKUPSCINA DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA str. 2 PREŠERNOV DAN V SUBOTICI IN NOVEM SADU str. 5 OBISK KOMISIJE D Z RS ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Od 8. do 10. marca 2011 seje v Srbiji mudila Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo sestavljajo: Miro Petek (predsednik komisije), Samo Bevk (član komisije), dr. Laszlo Goncz (član komisije in podpredsednik komisije za narodni skupnosti), in Katja Jerman, svetovalka komisije. Prisoten je bil tudi Aleš Selan, predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru svojih aktivnosti so 8. marca obiskali Društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu, kjer so se srečali z vodstvom in člani društva. Društvo in njegove aktivnosti so predstavili Albert Kužner, predsednik društva, Milan Breberina, Elza Ajdukovič, Silva Martinec in Franja Mihevc. Na sestanku so bili prisotni tudi Jože Keček in Saša Ivane iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu ter Barbara Goršič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. KONCERT SVETLOBA IN ZVOKI str. 8 J■ U • fj Jhi3 A Ii J INTERVJU: MIHAJLO VLASOV str. 10 Z NADŠKOFOM STANISLA VOM HOČE VARJEM str. 11 VDS Kredarica V Novem Sadu so se gosti srečali tudi s predstavniki slovenskih društev v Vojvodini, in sicer s člani društva Slovencev Kredarica, Planika iz Zrenjanina, Emona iz Rume in Triglav iz Subotice na Ribarskem ostrvu v poslovnem objektu NLB Banke. ___________Naslednji dan so se srečali s I predstavniki slovenskih društev v (južni Srbiji: Kulturna skupnost France . _ - Prešeren iz Niša, Slovensko združenje j m M ^JP Jjl rasinskega okroga Lipa iz Kruševca, I U Slovenska kulturna skupnost borskega L^jfl^-iffrJ§Žft Ar jBl^, °kraja Drag° Čeh iz Bora, Slovensko i kulturna skupnost šumadijskega okraja Jernej Kopitar iz Kragujevca, Slovenska I kulturna skupnost timoške krajine Ivan ! Cankar iz Zaječarja, Slovenska kulturna j skupnost jablaniškega okraja Brata S predstavniki slovenskih društev v Vojvodini Jenko iz Leskovca, ter ob popoldanskih urah s predstavniki društev Slovencev Sava iz Beograda, Kula iz Vršca, Slovenac iz Pančeva in Društva slovensko srbskega prijateljstva Pohorje iz Loznice. Na sestankih so predstavniki posameznih društev predstavili svoje delovanje, izpostavili probleme, s katerimi se srečujejo, in zastavili komisiji svoja vprašanja. Predstavniki komisije so pohvalili delovanje društev in poudarili pomen delovanja slovenskih društev za Slovenijo. Zadnji dan obiska je v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu potekalo tudi srečanje z Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji, delegacija komisije pa je obiskala tudi Narodno skupščino Republike Srbije in se sestala z Odborom za odnose s Srbi zunaj Srbije in s člani Skupine srbsko-slovenskega prijateljstva. Tekst: Barbara Goršič Foto: Milorad Cvijanovic LETNA SKUPSCINA DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA Dne 23. februarja 2011 je na svoji redni skupščinski seji Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada med ostalim sprejelo novi statut društva, izbralo 20 skupščinskih delegatov, ki bodo v naslednjih štirih letih v skupščini društva predstavljali vsak po 20 članov društva, ter izbralo novo vodstvo društva s štiriletnim mandatom. Skupščinski seji je predsedovalo delovno tričlansko predsedništvo: Albert Kužner kot predsedujoči ter Silva Martinec in Mihajlo Vlasov kot člana predsedništva. Po enoglasnem sprejemu novega statuta društva, ki gaje najprej obrazložil Albert Kužner, so se prisotni seznanili z ižčrpnim štiriletnim poročilom (obdobje od leta 2007), o dejavnostih in aktivnostih društva, ki gaje podal Srdan Radakovič, dosedanji predsednik izvršnega odbora društva. Kot dopolnitev poročilu je Silva Martinec, sekretarka društva v omenjenem obdobju, podala štiriletno finančno poročilo. Oba sta se zahvalila za finančno podporo in nesebično sodelovanje tistim, brez katerih življenje društva ne bi bilo možno: Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Delovno predsedništvo Slovenije, Slovenski izseljenski matici, Avtonomni Pokrajini Vojvodini - Sekretariatu za predpise, upravo in nacionalne manjšine, Mestni upravi za kulturo Novega Sada, NLB Banki - ekspozitura Novi Sad ter Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu. Silva Martinec je poudarila, da je veliko dela in aktivnosti bilo zelo uspešno opravljenih v omenjenem štiriletnem obdobju, daje društvo dobilo vrsto pohval, priznanj in plaket, tako v matici kot tudi v Srbiji in da upa, da v naslednjih letih bo društvo tudi tako uspešno predstavljalo Slovenijo zunaj njenih meja. Poudarila je tudi, da je zelo pomembno vključevanje mladih v aktivnosti, delo in vodstvo društva, ker so oni prihodnost in pozvala mlade, da se na vseh področjih, v kolikor imajo možnosti, vključijo v življenje društva, na ta način ohranijo svoje korenine in stike s Slovenijo ter na najboljši način predstavljajo Slovenijo v tujini. Kot je omenjeno, je na tej seji Društvo Slovencev Kredarica izbralo 20 skupščinskih delegatov: Milan Breberina, Franja Mihevc, Jožef Hertl, Angela Arandelovič, Brigita Pušibrk, Dušan Vujoševič, Tajnšek-Cvijetič Ivana, Karmela Stanisavljevič, Olga Milarič, Dejan Polanec, Marija Lovrič, Josip Vogrinc, Helena Bireš, Tamara Kliček, Elizabeta Berček, Slavko Černivec, Milica Cvejič, Zdenka Lukan, Ernest Pipan, Milorad Cvijanovic. Na koncu seje je skupščina društva v novi sestavi izbrala tudi novo vodstvo društva. Za predsednika društva je izbran Albert Kužner, za sekretarko društva Silva Martinec, za predsednika upravnega odbora Ivan Zavrtanik ter za člane upravnega odbora Elza Ajdukovič, Katja Juršič-Huzjan, Maja Cvejič, Mihajlo Vlasov, Milan Bireš, Dorde Veselinov in Ljubiša Dobrosavljev. Tekst in foto: Milorad Cvijanovic Prevedla: Silva Martinec 2 Kredarica LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA ŠTIRILETNO POROČILO O DELU DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA Spoštovani člani Društva Slovencev Kredarica! Po proslavi 10-letnice obstoja društva v letu 2007, ki je imelo takrat malo čez 1000 vpisanih članov, sem bil na zboru društva izvoljen za VD predsednika izvršnega odbora v tedanjem vodstvu. Kot posebni svetovalec je postal g. Albert Kužner, dotadanji predsednik društva, s katerim sem sopodpisal zapisnik o primopredaji. Bivši predsednik je ostal v odboru kot oseba kontinuitete in seje to pozneje pokazalo kot zelo dobra poteza. Na tej seji je izbrano vodstvo skupaj s predsednikom društva v statusu vršilcev dolžnosti, pozneje so potrjeni kot uradni predstavniki. Ostalo je odprto mesto sekretarja društva, kar je potem bilo hitro rešeno. Moj posebni spomin in ponos na ta začetek je, da sem potegnil slovensko zastavo iz omare društva ter jo obesil na vrata društva. REDNA DEJAVNOST Za uspešno izvajanje naših nalog, kot najstarejšega in še najmočnejšega društva v Republiki Srbiji in po priznanju izven naših meja visoke uspešnosti nasploh, je treba poudariti tiste, ki so s svojimi dotacijami prispevali: - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu; - Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki sofinancira dopolnilni pouk slovenščine; - Slovenska izseljenska matica; - APV - Sekretarijat za predpise, upravo in nacionalne manjšine; - mestni upravi za kulturo Novega Sada; - NLB banko, ekspozituri Novi Sad; - pomoč glasbene mladine Novega Sada ter RTV Novega Sada; - donatorje, člane in prijatelje društva. V tem multiaktivnem življenju društva skozi štiri leta lahko naštejem vse večje redne dogodke: - odhodi na Srečanja v moji deželi in Slovenski izseljenski matici; - nastop zbora vsako leto v Subotici; - tradicionalni letni Koncerti slovenskih pesmi in poezije z udeležbo slovenskih društev iz Srbije in nekaterimi imenitnimi gosti iz Slovenije in Srbije; - izid in predstavljanje druge zgoščenke zbora na zadnjem koncertu; - proslave Prešernovega dne oziroma kulturnega praznika Republike Slovenije; - tretja in četrta bienalna razstava naših članov in posebnih gostov (slikarstvo, fotografija, numizmatika, filatelija, kolaži, stare obrti in eksponati, minerali, graverstvo, modni dizajn, čipka itd.); - odhodi vsako leto naših slikatjev na likovne kolonije; - Miklavževanje za najmlajše; - božične in velikonočne maše z gospodom nadškofom Stanislavom Hočevarjem. Med izjemne dogodke, ki smo jih organizirali in realizirali kot projekte pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, so bili: - nastop zbora v Šentvidu pri Stični, na taboru slovenskh zborov; - koncert pianistke Marine Horak v Novem Sadu v mestni hiši; - koncert folklornega ansambla Gartrož iz Nove Gorice v Sinagogi; - koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice v Sinagogi; - koncert narodne glasbe Marjetke Popovski iz Izole. Nadalje, v Novem Sadu smo sprejeli in organizirali koncerte, okrog 20, če naštejem samo nekatere: - Big Benda Nova iz Nove Gorice, dvakrat, v študiju M; - zbora Ipavska iz Vipave v Sinagogi (zmagovalca 44. Mokrančevih dnevov); - veliko, mogoče tudi največjo javno predstavitev društva do sedaj v radijski oddaji RTV Ljubljana Koncert iz naših krajev (v direktnem prenosu) z udeležbo zbora in orkestra; - Turizem brez meja - glasbena in filmska prireditev z udeležbo starejših slovenskih in srbskih pevcev; - koncert SZ France Prešeren iz Skopja z udeležbo našega zbora; - LPZ Medvode z nastopom našega zbora. Organizirali smo tudi: - koncert pihalnega orkestra ALPLES - Železniki v študiju M ter naslednji dan nastop na prostem v Zmaj Jovini ulici teh mladih pihal, ki jih je bili okoli 40, oblečenih v prekrasne slovenske noše in pod praporjem, za kar je bilo potrebno tudi ustrezno policijsko dovoljenje; - pomoč študentki Dijani Lukič pri pisanju diplomske naloge Slovenci v Vojvodini, kije dobila tudi II. nagrado na uradnem natečaju za diplomska in postdiplomska dela; - pomoč mladim nogometašem iz Šenčurja pri spoznavanju Novega Sada in Vojvodine v času udeležbe na mednarodnem turnirju. Imeli smo dva izleta: - BAČKA (Zobnatica, Palic, Ludoško jezero, Dvorec Fantast - BANAT (Salaš 84, Ečka, Carska bara, Tiganjica, Dani Ludaje - Kikinda ...). Posebno predstavljanje je imelo društvo na: - razstavah naših članov v Petrovaradinu; - Dan maternjeg jezika v Beogradu; - sejmu jezika v Novem Sadu; - salonu knjige v Novem Sadu vsako leto; - sejmu knjige v Beogradu vsako leto; - koncertu zbora na maši v konkatedrali v Novi Gorici; - prvi novosadski in drugi beograjski EU delavnici; - pasuljijadi oz. fižolijadi v Temerinu ... 3 Kredarica LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA Posebno omenjam ustanovitev igralnega instrumentalnega ansambla, kar je bila že dolga želja in naloga ter lahko povem, da sem močno pomagal pri ustanovitvi le-tega. Menim, da je to največji prispevek k ostalim dejavnostim v zadnjih štirih letih. Znajo zaigrati Avsenike in vsekakor tudi glasbo iz krajev, v katerih živimo. Harmonika končno igra v Kredarici, zraven so bas gitara, trobenta, klarinet, kitara, ki jo igra vodja ansambla Milean Bireš, tudi pevec. Zaenkrat je to edini instrumentalni ansambel pri slovenskih društvih v Srbiji, verjetno tudi v ostalih bivših republikah. Orkester se pripravlja za snemanje svoje prve zgoščenke. Nastopali so v Novem Sadu, dvakrat na Koncertih slovenske pesmi in poezije, dvakrat na Prešernovem dnevu, na otvoritvi razstave Slovenija, od kod lepote tvoje. Po gostovanju zbora v Bohinju in Novi Gorici na vsakoletni manifestaciji Srečanja v moji deželi je na letališču Priložje pri Novem mestu instrumentalni ansambel nastopal v glavnem programu. Za naše rojake smo igrali tudi v sosednem Primosteku in Novem mestu. Ansambel je sprejel tudi zahvalo in analizo o vzponu našega ansambla. Zadnje nastope ste lahko spremljali v zadnji številki biltena. Za vse to smo lahko hvaležni Slovenski izeljenski matici, predvsem pa njenemu predsedniku S. Pelhanu ter glavnem tajniku J. Roglju ter sodelavkama Vesni Zmaič in Ženji Pižent-Suhadolc. O tem vse ste lahko podrobno brali v našem redno izhajajočem biltenu KREDARICA, ki je zdaj v barvah in za katerega so v Sloveniji dejali, daje lep primer društva Slovencev v tujini. Treba je tudi povedati, da smo dobili vrsto pohval, priznanj in plaket ter da so v matici Sloveniji rekli, da smo prispeli med prva tri društva v celi diaspori. Obiskali so nas visoki predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu oz. državni sekretar Boris Jesih ter svetovalec Aleš Selan, kot tudi predstavniki državnega zbora, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za šolstvo in šport, Slovenska izseljenska matica, Trubarjevci itn. Veleposlaništvo je imelo enkrat na mesec konzularni dan v Novem Sadu, sodelovalo je pri pripravi, sprejemanju dokumentov in prevzemu viz, kar je bilo res naporno delo. Veliko je bilo dela pri pridobivanju državljanstva. Vedno smo se s svojo delegacijo udeležili proslav državnosti in samostojnosti. Opravljeno je uspešno delo v zvezi z Nacionalnim svetom Slovencev, kjer imamo 4 člane. 4 - DOPOLNILNI POUK SLOVENSCINE Šola dopolnilnega pouka slovenščine je osrednji stolp ohranjanja slovenske kulture in identitete. Iz Slovenije smo dobili profesionani učiteljici, Rut Zlobec (od leta 2007 do 2009) ter Barbaro Goršič (od leta 2009). Pouk je dosegel visoko profesionalno raven, kar je bil namen Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Lepo je videti polno učilnico kar dveh mlajših skupin, ker zelo malo starejših Slovencev v društvu pozna in govori slovenski jezik. Šola daje redno velik prispevek našim prireditvam. Šola je tudi najaktivnejša skupina članov, vključenih v vse dejavnosti našega društva po Srbiji z drugimi društvi. Posebno se naši otroci udeležujejo poletnih šol, kar je tudi bilo financirano s strani ministrstva za šolstvo in šport. Šola se vedno udeleži recitatorskih tekmovanj ter pobere veliko uspehov. ZAKLJUČEK Naše društvo je močna narodnostna skupina, ki bo 25. februarja imela 14 let obstoja, zato je potrebno misliti na jubilejno 15-letnico ter v kratkem formirati organizacijski odbor za pripravo. Znani smo na vseh koncih in povsod smo navdušeno sprejeti. Obremenitev je padla na manj članov, kot bi bilo treba, ampak tako je pač vedno, to ni nič novega. Imeli smo tudi težave s predsednikom društva, ki nas je nenadoma zapustil, uspeli smo končati vse načrtovano delo za prejšnje leto. Za naprej imamo zastavljen načrt dela, pred nami je novi statut, ki bo sprejet z namenom, da bi delo potekalo bolje in tudi lažje. Kaže, da nas je dosti manj, na kar so vplivali novi odnosi med državama Srbijo in Slovenijo. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so nas finančno podpirali od zunaj in znotraj, ter vsem tistim članom, ki so aktivno delali. Vsa ta leta smo uspešno sodelovali z Albertom Kužnerjem, Elzo Ajdukovič in Marijo Lovrič ter z nekaterimi člani, ki so bili v upravi društva in bodo prepustili svoje delo mlajšim generacijam oz. članom društva. V imenu društva in v svojem imenu bi se posebej zahvalil Silvi Martinec, sekretarki društva, kije zelo aktivna in je na moj predlog izbrana na to funkcijo. Poleg svojih rednih in vsakodnevnih poslov, ki jih za društvo opravlja, mi je bila neprecenljiva podpora in nezamenljiva sodelavka. Poročilo podal: Srdan Radakovič, predsednik IO in VD predsednika društva - Kredarica LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA POVZETEK STATUTA Na seji skupščine našega združenja meščanov z dne 23. 02. 2011 je bil sprejet statut v skladu z odredbami Zakona o združenjih. Statut je oddan Agenciji za gospodarstvene registre (APR) na vpis v Register združenj družbenih organizacij in sprejet brez pripomb 07. 04. 2011. Statut je na razpolago na sedežu Društva Slovencev Kredarica. Nekaj zanimivih členov (v srbščini): Član 5. Članstvo u Udruženju može biti redovno, počasno i sa posebnim statusom prijatelja. Počasni članovi mogu biti sponzori, donatori ili lica koja su na neki način doprinela uspešnom radu Udruženja. O prijemu počasnih članova odlučuje Skupština. Počasni član ne plača članarinu. Članovi mogu biti i osobe drugih nacionalnosti Članovi sa posebnim statusom mogu biti osobe drugih nacionalnosti koji svojim volonterskim radom posebno doprinose radu Udruženja u poj edinim aktivnostima ali ne učestvuju u izbornim funkcijama a oslobodeni su članarine. Imaju poseban naziv: članovi prijatelji Udruženja. (Člane sprejema Upravni odbor, posebno častne in prijatelje) Organi Udruženja Unutrašnja organizacija Član 8. Organi Udruženja su: Skupština, Predsednik, Upravni odbor i Nadzorni odbor. Funkciju zastupnika Udruženja vrši predsednik Udruženja, a u njegovom odsustvu predsednik Upravnog odbora. Skupština Član 9. Skupštinu Udruženja čine svi njegovi članovi. Skupština se redovno sastaje jednom godišnje. Vanredna sednica skupštine može se zakazati na obrazloženi predlog Upravnog odbora, kao i na inicijativu naj manj e jedne trečine članova skupštine. Inicijativa se podnosi Upravnom odboru u pisanom obliku i u njoj se moraju navesti pitanja čije se razmatranje predlaže. Za efikasnije delovanje Udruženja u toku godine Skupština bira i razrešava posebnu skupštinsku formaciju - Delegatsku skupštinu na bazi delegata na svakih 20 članova Udruženja a ne manju od 20 delegata koja preuzima njene nadležnosti u tom periodu. Ova delegatska skupština se bira na 4 godine. (Izbor za Delegatsku skupštinu predlaže i sprovodi Upravni odbor sa zatvorenom listom kandidata koja se verifikuje na sednici Skupštine Udruženja. Promene se mogu vršiti zamenom novog kandidata za nekog od predloženih kandidata, tako da broj ostaje isti. Sve odluke se donose sa prisustvom iznad polovine članova na svim nivoima.) Vse ostalo je podobno prejšnem statutu in ta kratki povzetek je narejen z namenom, da se po potrebi pozanimate za svoje pravice in obveznosti. Sestavil: Albert Kužner SLOVENSKE KULTURNI PRAZNIK V SUBOTICI Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu skupaj s slovenskim kulturnim društvom Triglav Subotica, 7. februarja 2011 v svečani dvorani Velika večnica mestne hiše v Subotici organiziralo prireditev. Prireditev je s pozdravnim nagovorom odprl veleposlanik mag. Franc But, ki je uvodoma izpostavil pomen slovenskega kulturnega praznika pri oblikovanju slovenske identitete in državnosti, spregovoril o pomembnosti kulturnega udejstvovanja slovenskih društev v Srbiji ter se zahvalil društvu Triglav za pripravo kulturnega programa in mestu Subotica, ki je omogočilo izvedbo prireditve v protokolarni dvorani. Na prireditvi so se predstavili člani Društva Slovencev Triglav in učenci dopolnilnega pouka slovenščine, ki so recitirali Prešernovo Zdravljico, lutkovna skupina Klopotec se je predstavila z igro Povodni mož in dramatizacijo pesmi Od lepe Vide, pevski zbor je zapel Pozdravno pesem, Domačo pesem in slovensko ljudsko Pozimi pa rožice cveto, učenca dopolnilnega pouka sta recitirala Prešernovi pesmi Pod oknom in Nezakonska mati. Veleposlanik Franc But 379 Kredarica SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK VSUBOTICI S solo petjem je zbrane navdušila Dijana Miškolc, zborovodkinja zbora in solo pevka, kije zapela K slovesu, Beri beri, Strunam, Če na polje rosa pade in porabsko ljudsko Ešče san edno nauč v treh jezikih, porabskem narečju ter v srbskem in madžarskem jeziku (op.: v Subotici so uradni jeziki trije -srbski, madžarski in hrvaški). Ob koncu kulturnega programa je zaigrala Kristina Mate, profesorica klavirja, in sicer pesmi Alojza Srebotnjaka, Balada in Ples iz Prekmurja. Prireditve na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je v Subotici udeležilo okoli 250 ljudi, med njimi župan in predsednik Mestnega sveta mesta Subotica ter ostali predstavniki mestne oblasti, generalni konzulici Madžarske in Hrvaške, predstavniki Rusinov, predstavniki madžarske, hrvaške, bunjevačke, nemške, bošnjaške in ostalih narodnih manjšin. Prisotni so bili predstavniki slovenskih kulturnih društev iz Beograda, Novega Sada, Zrenjanina, Rume, Bora, člani Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, predstavniki beograjske nadškofije in slovenskih podjetij v Srbiji ter ostali. Tekst: Barbara Goršič Foto: Silva Martinec KULTURNI PRAZNIK-NOVI SAD, 11. 2. 2011 V amfiteatru Visoke šole strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev je v Novem Sadu, 11. 2. 2011, potekala prireditev ob Prešernovem dnevu ali slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi so nastopali člani našega Zbor DS Kredarica društva: učenci dopolnilnega pouka slovenščine pod mentorstvom učiteljice Barbare Goršič, zbor z dirigentko Suzano Gros-Markovič ter klavirsko spremljavo Dunje Huzjan in orkester pod vodstvom Milana Bireša ter pevkami Heleno in Saro Bireš. Program je povezovala Elza Ajdukovic. Filip Popovič je za uvod povedal nekaj o Franceta Prešernu in zakaj bi tudi on želel postal velik, kot je bil velik France Prešeren. Program je začel zbor in zapel uglasbene Prešernove pesmi Luna sije in Strunam. Mlaj ši otroci društva pri dopolnilnem pouku slovenščine, Elena in Luka Polanec, Marko Cvijetič in Matej Konecky, radi pojejo pesmi - zapeli so pesem Dva snežaka in Mamica moja. Program je bil prežet z recitacijami. Marija Lovrič je recitirala pesmi Neže Maurer On je bil veter in Ogenj do zadnjega diha. Maja Cvejič se je predstavila s pesmima Ne vem, kdo sem in Ostro, slovenske igralke in pesnice Mile Kačič, Milica Cvejičpa spesmijoNeže Maurer Kadar ljubimo. 6 Kredarica KULTURNI PRAZNIK-NOVI SAD, II. 2. 2011 Marija Lovrič Starejši otroci so se pri dopolnilnem pouku učili o Prešernu. Sonja Lukan, Luka in Vuk Maletin, Zoran, Olivera in Srdan Veselinov, Luka in Filip Popovič so preko kviza pokazali kaj so se naučili. O sreči je tudi razmišljal slovenski pesnik Niko Grafenauer. Življenje je včasih polno sreče, včasih polno žalosti. O tem govori pesem Sreča, ki sta jo recitirali Milica in Maja Cvejič. Kredarica ———----— Milica in Maja Cvejič - 7 KULTURNI PRAZNIK-NOVI SAD, 11. 2. 2011 Ansambel Kredarice je ob koncu prireditve razveselil s svojim repertoarjem. Zaigrali so Golico in Gorenjsko polko in zapeli Slovenija, od kod lepote tvoje. Na koncu druženja so gostje poslušali zbor našega društva, ki je zapel celo Prešernovo Zdravljico. Tekst: Maja Cvejič Foto: Silva Martinec Igralni ansambel DS Kredarica KONCERT V MUZEJU VOJVODINE SVETLOBA IN ZVOKI V soboto, 26. marca 2011, je v organizaciji Društva Slovencev Kredarica, Muzeja Vojvodine in s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v prepolnem preddverju Muzeja prirejen koncert pod naslovom Svetloba in zvoki, na katerem so skupaj nastopili trije slovenski zbori. Koncert je uprizorjen ob razstavi velikega slovenskega mojstra fotografije Josipa Pelikana (otvoritev razstave je bila 14. marca 2011) na povabilo v. d. direktorja Muzeja Vladimira Mitroviča in z nesebično podporo novoizbranega direktorja Muzeja Uglješe Beliča. Razstavni paviljon je bil odprt za publiko, tako da so vsi obiskovalci lahko pred ali po koncertu ogledali eksponate in se seznanili z ustvarjalnostjo slovenskega umetnika in dokumentariste, ki je "s svetlobo upodobil resničnost", katere priča je bil tekom svojega življenja. Poleg številnih Novosadčanov - prijateljev Slovenije in ljubiteljev glasbe, je na prireditvi prisostvoval tudi konzul Ambasade Republike Slovenije v Beogradu Jožef Keček, kot tudi Barbara Goršič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v društvih Slovencev v Vojvodini. Pri izvedbi zborov iz treh držav - Mešanega zbora Sežana iz Sežane - Slovenija (dirigent Andreja Meie), Moškega zbora Kraški dom iz Repentabora pri Trstu - Italija (dirigent Vesna Güstin) in domačega Mešanega zbora Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada - Srbija (dirigent Suzana Gros-Marko vič, klavirska spremljava Dunja Huzjan), je lahko publika uživala v posvetnih in duhovnih pesmih v slovenskem jeziku in, razen ene, v skladbah slovenskih avtorjev. Za lepo izvedbo je publika vse tri zbore nagradila s prisrčnim aplavzom. 8 Kredarica KONCERT V MUZEJU VOJVODINE Mešani zbor Sežana Mešani zbor DS Kredarica Moški zbor Kraški dom Vsi zbori skupaj Po koncertu so gosti, skupaj z vodstvom društva, in bližnje okolice (Petrovaradinska trdnjava, Sremski postrežem z okusno večerjo, apo večerji seje, kotponavadi, Karlovci), po kosilu pa so se odpravili na pot do Slovenije v prijetnem vzdušju ponovno zaslišala slovenska pesem. in Italije. Naslednji dan so gosti skupaj z gostitelji - DS Kredarica - obiskali nekatere znamenitosti Novega Sada Tekst: Katja Juršič-Huzjan Prevedla: Elza Ajdukovic Foto: Albert Kužner KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA RUDARJEV IDRIJA V organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu v svečani dvorani Doma vojske Srbije smo 31. marca 2011 imeli priložnost poslušati koncert Godbenega društva rudarjev Idrija, ki je bil ustanovljen leta 1665 in je danes najstarejši še delujoči pihalni orkester v Evropi. Na začetku programa je nastopajoče, goste in prisotno publiko pozdravil veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Franc But. Ker bo naslednje leto 100-letnica rojstva Bojana Adamiča, slovenskega skladatelja in dirigenta, je bila večina skladb na koncertu tistih, ki jih je napisal tekom svojega bivanja v Beogradu Za časa svojega delovanja v Beogradu je dirigiral revijskemu :n simfoničnemu orkestru Doma vojske JNA, nastopal z džez orkestrom Radio televizije Beograd in napisal glasbeno podlago za številne srbske filme. Po koncertu so bili prisotni povabljeni na koktajl. Naslednji dan se je Godbeno društvo rudarjev Idrija srbski publiki ponovno predstavilo na Trgu Republike, v strogem centru Beograda. Glasbeniki so se ob igranju sprehodili po ulici Kneza Mihajla proti Kalemegdanu. ^ 9 Kredarica PREDSTAVLJAMO NASE CLANE MIHAJLO VLASOV, ekonomist Gospoda Mihaj la Vlasova vsi člani D S Kredarica prav dobro poznaju. Pri vsakem delu, vsaki aktivnosti - on je tu, angažiran. Od postavljanja bienalnih razstav, pomoči pri biltenu, pri zboru, na Fižolijadi, prihodu Miklavža - v veliko veselje otrokom, do dolgoletnega člana Izvršnega odbora - dva mandata in člana Nadzornega odbora tudi dva mandata. Lahko bi rekli da je on „deklica za vse". Za svoje odgovorno delo je dobitnik nagrade za delovanje ob peti in deseti obletnici obstoja Društva. Obiskala sem ga z namenom, da bi vam ga predstavila. Ali bi mi prosim povedali kaj o sebi? Rojen sem v Novem Sadu 29. XI. 1850. leta. Tudi šolal sem se tukaj, osnovno, srednjo in Visoko ekonomsko šolo komercialne smeri sem končal v Novem Sadu. V tem času sem se aktivno ukvarjal s športom. Bil sem planinarski pionirski prvak Vojvodine v slalomu in v teku. Bil sem tudi tabornik - skavt in planinar vse do 20-tega leta. Ko sem se zaposlil je bilo vse manj časa za to. Kako je potekalo vaše delo? Najprej sem delal v Jugopetrolu - 8 let, potem pa v Produktni borzi vse do upokojitve. Ugotovil sem že takrat, da se mora precej delati, da bi se sploh kaj zaslužilo. Starejši sodelavec Antal - Aca je vedno rad govoril: „ Da bi imel uspeh v karieri, mora poleg znanja biti tudi poštenje, pa potem še poštenje, pa spet poštenje in potem bo tudi uspeh pri delu". To sem se prepričal, saj po mojem odhodu v pokoj ni ostalo nič neporavnano niti neodpremljeno. Rad sem potoval in to mi nikoli ni predstavljalo težav, saj sem se zavedal da je zaradi poslov to bilo neizbežno. Tako sem spoznal tudi veliko Slovencev, bodisi tukaj, bodisi na potovanjih. Včasih so bili to poslovni partnerji, zdaj pa vse bolj prijatelji. Kredarica in vi? Vaše zveze s slovenstvom? Član DS Kredarica sem postal 5. februarj a 1999. leta, moj a članska izkaznica je pod številko 78. Od sorodnikov imam samo pričo Ivana Zavrtanika, svaka, teto in njihove otroke. Postal sem član na nagovor Iva in g. Cevca. Imel sem precej poslovnih partnerjev iz Slovenije. Pogosto sem še dandanes u Sloveniji na obisku svojih prijateljev. Nam lahko poveste kakšno zanimivost? Jih je več. Najhitreje poravnana članarina - pri podelitvi humanitarne pomoči, dobila se je namreč lahko le, če so člani, ki so na seznamu, plačali članarino. Zelo lepo je bilo takrat tudi na veselicah kamor so člani kar sami prinašali hrano in pijačo, kolače za zakusko. Potem delo v Izvršnem in Nadzornem odboru kjer je vedno kakšna prepreka, včasih večja, včasih manjša, toda jo vedno nekako že rešimo. Mogoče tudi Miklavž in obdarovanje otrok pa še prej vsa darila kompletirati. Penzija in moj vrt. Lep dogodek v vašem življenju? To je botrstvo z Ivanom Zavrtanikom kar je botrstvo in prijateljstvo hkrati. Malo je takih prijateljev. Član sem tudi društva „Stoma" Vojvodine v Novem Sadu, ki združuje osebe operirane na debelem črevesju zaradi karcinoma. Društvo je ustanovil prim. dr. Milan Berberina, tudi naš eminentni član D S Kredarica in hkrati tudi predstavnik vseh slovenskih društev v Srbiji. Kaj bi sporočili članom DS Kredarica? Sporočil bi, da bodo bolj aktivni in prisotni na manifestacijah, ki jih društvo organizira ter da bodo bolj redni glede plačevanja članarine. Pogovor vodila: Marija Lovrič Prevedla: Elza Ajdukovič 10 Kredarica 10 VELIKA NOC V KATEDRALI IME MARIJINO V NOVEM SADU Za velikonočne praznike je imel beograjski nadškof Stanislav Hočevar mašo v rimskokatoliški župni cerkvi Ime Marijino. Maša je tradicionalno namenjena članom Društva Slovencev Kredarica in vsem drugim vernikom in someščanom. Nadškof Hočevar je navzočim vernikom vseh kristjanskih cerkva zaželel vesele velikonočne praznike, rekoč, da je veliki nebeški dar to, da ta praznik ponovno vsi kristjani praznujejo skupaj. Nadškof je tudi dodal, da živimo v času velikih skušnjav in človeških tragedij in prosil, da z iskreno molitvijo pomagamo bratskemu narodu Japonske, ki trpi za posledicami naravne kataklizme, pa tudi arabskemu narodu, ki trpi zaradi družbenopolitičnih dogajanj. Nadškof je tudi poudaril, daje velika noč praznik, ko lahko z ljubeznijo spreobrnemo sebe, svojo družino in skupnost, kjer živimo, opominjajoč, da smo se skozi zgodovino ravnali v smeri razlikovanja in ločevanja, in da v prihodnosti moramo najti nove poti v enotnosti, enakosti skozi drugačnost ali različnost. Potem je prisotne spodbudil, da vsak s simboličnim objemom - stiskom svojemu sosedu prenese sporočilo ljubezni in topline. To je bil tudi povod, da se spomnimo in ozremo na bogato aktivno življenje ter predano delo ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Društva Slovencev Kredarica, dipl. ing. Franca Cevca, ki ga na žalost ni več med nami. Franc je začel graditi društvo kot most med Slovenijo in Srbijo ter utrjeval vezi med Slovenci v Sloveniji in Srbiji. jI j 1 % Slavnostno okrašeno katedralo s cvetličnimi aranžmaji prečudovitih belih rož so dopolnjevali glasovi Komornega mešanega zbora DS Kredarica. Že tradicionalno je bil nadškof Stanislav Hočevar po končani maši tudi gost v prostorih našega društva, kjer smo se družili v prijetnem pogovoru. Tekst: Elizabeta Berček Prevedla: Elza Ajdukovič Foto: Silva Martinec 11 Kredarica OBISK SLOVENCEV IZ AVSTRIJE v SREČANJE KREDARICE Z NADŠKOFOM IN GOSTI IZ AVSTRIJE V četrtek dopoldne, 19. maja, so potekale v D S Kredarica v Novem Sadu zadnje priprave in dogovori, saj ni smelo biti ničesar prepuščeno naključju. Bližal se je namreč obisk enega od najljubših in najbolj cenjenih gostov, nadškofa S. Hočevarja s svojimi gosti duhovniki in prijatelji, Slovenci iz Avstrije in Slovenije. Srečanje je bilo dogovorjeno na Trgu svobode pred mestno hišo. Sledilo je predstavljanje in medsebojno spoznavanje navzočih iz DS Kredarica, predsednika društva Alberta Kužnerj a, Ivana Zavrtanika, predsednika izvršnega odbora, sekretarke Silve Martinec, članov izvršnega odbora Milorada Cvejanoviča in Milana Bireša z duhovniki in cenjenimi gosti. Vodstvo Kredarice skupaj z nadškofom je povedlo goste v novosadsko stolnico Ime Marijino. Vsi iz našega društva dobro vemo, da nadškof ni bil prvič pri nas na obisku in ne prvič v naši cerkvi, zato smo bili še bolj počaščeni, daje svoje goste povabil ravno k nam. Vemo, da zelo rad pride sem, saj mu je naše mesto zelo všeč. Najbolj zaradi njegove lepote in sožitja med različnimi narodnostnimi manjšinami in pisanimi verskimi opredelitvami oziroma z obilo religij, z visoko stopnjo etičnosti in razumevanja v vsej svoji različnosti. V cerkvi smo poslušali zgodovino graditve cerkve v Novem Sadu in sodelovanje katoličanov pri razvoju mesta nasploh, o čemer je govoril upravnik župnije. Po polurnem obisku cerkve smo se napotili po ulici J. J. Zmaja in mimogrede obiskali tudi Srbsko pravoslavno stolnico na začetku Pašičeve ulice. Tuje Stanislav Hočevar pripovedoval zanimivosti iz bogate cerkvene zgodovine pravoslavne gmajne tukaj živečih in tudi o ekumenskih srečanjih in sodelovanju obeh posestrenih cerkva. Po Donavski ulici smo nadaljevali obhod mestnih Ekskurzije v Slovenijo seje poleg obeh učiteljic udeležilo 9 učencev slovenskega porekla iz društev Slovencev v Srbiji. Vnedeljo, 10.4.2011, ob 10.20 uri so udeleženci z vlakom krenili iz Beograda, v Dobovo so prispeli ob 19. uri. Sledil je odhod z avtobusom v Novo mesto in nočitev pri gostiteljih. V ponedeljek so učenci sodelovali pri pouku skupaj s svojimi vrstniki. Po kosilu so šli v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, kjer so imeli voden ogled in tako spoznali knjižnico. Nato smo se odpravili na Kapitelj, tam si ogledali film o zgodovini Novega mesta in Kapitlja, nato pa je sledil znamenitosti in gostom spotoma pripovedovali zanimivosti o mestu. Prečkali smo tudi Donavski park, ki je menda ravno maja najlepši in je naredil izjemen vtis na goste iz tujine. Tako smo prišli tudi do mostu, ki pelje v Petrovaradin, in tam smo se morali na žalost posloviti od cenjenih gostov, ki so nadaljevali svoje potovanje proti domu. Avtobus jih je že čakal in Kredarčani smo se od njih prijazno poslovili. Čeprav je bil obisk več kot prekratek, smo se kar najbolj potrudili, da v tako omejenem času pokažemo našim rojakom iz Avstrije in Slovenije, kako živimo mi Slovenci v Novem Sadu, mestu, ki je sedež Avtonomne pokrajine Vojvodine, področju, kjer živi približno 23 narodnostnih manjšin, kjer se govori aktivno skoraj toliko jezikov in kjer je tudi veliko različnih religij in cerkva. Upamo, da so gostje preživeli lepe in koristne trenutke z nami in upajmo, da bodo svojim doma tudi pripovedovali o nas. Tekst:Milan Bireš Prevedla: Elza Ajdukovič Foto: Milorad Cvijanovič še obisk frančiškanske knjižnice, kjer jim je tamkajšnji menih predstavil knjižnico, ogledali so si stare dragocene knjige in dobili informacije o zgodovini cerkve. Sledile so družabne igre z gostitelji na Loki in nato nočitev. V torek so se učenci odpravili k pouku, kjer jim je najprej ravnateljica gimnazije Natalija Petakovič predstavila zgodovino gimnazije in ogledali so si film ob 260-letnici Gimnazije Novo mesto, ki so ga posneli novomeški gimnazijci. Po kosilu je sledil odhod v Ljubljano, sprehod po Prešernovem trgu, Stari Ljubljani, novem mostu zaljubljencev, ljubljanski tržnici. SOLA DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENSCINE EKSKURZIJA UČENČEV DOP. POUKA SLOVENSCINE IZ SRBIJE V SLOVENIJO (10. 4. 2011- 14. 4. 2011) 12 Kredarica ŠOLA DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE Nato smo obiskali slovenski parlament, kjer smo imeli organiziran voden ogled, dobili mnogo informacij o zgodovini Slovencev s pomočjo fresk in se udeležili v živo parlamentarne seje. Po ogleduje sledil obisk BTC-ja in odhod v Novo mesto. Naslednji dan so se po zajtrku učenci udeležili pouka, po kosilu pa smo odšli v Dolenjske Toplice, se sprehodili in nato je sledilo kopanje v termah. Po triurnem kopanju smo se odpravili nazaj v Novo mesto, kjer so jih pričakali gostitelji. V četrtek so se učenci poslovili od gostiteljev in se zjutraj ob 9.48 odpravili z vlakom proti domu. Ekskurzija je potekala po predvidenem načrtu in brez zapletov. Učenci so bili zadovoljni in navdušeni nad šolo, saj so pogoji bistveno boljši, kot jih imajo doma. Z vrstniki so se lepo ujeli in si med sabo izmenjali elektronske naslove. Cilji ekskurzije so bili spoznati Novo mesto in okolico, se seznaniti z zgodovino mesta, kjer so prebivali, dobiti vtis o šolskem sistemu, biti čim več v stiku s slovenskim jezikom, poslušati jezik in komunicirati v slovenščini, družiti se z vrstniki, obiskati glavno mesto Slovenije, videti parlament, Cankarjev dom, SNG Ljubljana, Prešernov spomenik, navezati in ohranjati stik z vrstniki v Sloveniji. Upava, da se bo slednje nadaljevalo, za ostale cilje pa meniva, da so bili doseženi. Posebno zahvalo šolama, ZRSŠ in gospe Dragici Motik izrekajo starši učencev, saj se zavedajo, da brez financiranja bivanja v Sloveniji in pripravljenosti šol za sodelovanje takšna ekskurzija ne bi bila izvedljiva. Barbara Goršič Kredarica ZNANI SLOVENCI TONE SELISKAR Tone Seliškar seje rodil 1. aprila 1900 v Ljubljani kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Oče Anton je bil po poklicu strojevodja, tako da se je Tonetu Seliškarju v otroštvu dobro godilo. Šolanje je pričel na osnovni šoli na Vrtači, dokončal pa gaje na učiteljištvu v Ljubljani. Prvo učiteljsko mesto je dobil leta 1919 v Dramljah pri Celju. Leta 1920 je šel poučevat na Prežin nad Štorami, leta 1921 pa v Trbovlje. V Trbovlju je sodeloval pri delavskih socialističnih društvih, režiral in pisal (pesniška zbirka Trbovlje, 1923). Nekaj časa je učiteljeval tudi v Reki pri Laškem in v Cerkljah pri Krškem. Leta 1925 pa je dobil mesto učitelja na meščanski šoli v Ljubljani na Prulah. Leta 1942 je na pobudo Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca postal član osvobodilne fronte. Med drago svetovno vojno (jeseni 1943) je odšel v partizane, kjer je predaval, recitiral in objavljal svoja besedila. Po vojni je delal pri Slovenskem poročevalcu, bil pa je tudi glavni urednik Delavske enotnosti. Vse do leta 1954 je bil predsednik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, od leta 1958 do 1962 pa je bil tudi urednik založbe Borec. Umrl je leta 1969 v Ljubljani. Delo Pisal je tako pesniške zbirke, romane in novele kot mladinsko književnost. Tone Seliškar se je pojavil v prvih letih slovenskega ekspresionizma in obveljal za enega najbolj značilnih predstavnikov. Že na začetku se je uvrstil med zastopnike proletarsko-socialne smeri. Najbolj znani pesniški zbirki sta Trbovlje (1923) in Pesmi pričakovanja (1937). Tone Seliškar je sprva pisal pesniške zbirke za odrasle, kasneje pa tudi dela za otroke. Že leta 1936 je Oton Župančič ocenil Seliškarjeve pesmi takole: »Te pesmi so težke, napete, preobložene z mislimi in problemi, ni jim lahko priti do jedra, v njih pa je velika etična resnoba in strastno hrepenenje po obnovi sveta.« Veliko njegovih socialnih pesmi izraža ogorčenost nad takratnimi razmerami. Po narodnem in socialnem osvobojenju jugoslovanskih narodov je Tone Seliškar težišče svojega dela prestavil v malomeščansko okolje po vzoru evropskih pisateljev. Napisal je veliki roman Nasedli brod (1932). Pred drugo svetovno vojno je izdal več del, ki so budila zavest delavcev. Že pred drugo svetovno vojno se je uveljavil tudi kot eden pomembnejših slovenskih mladinskih pisateljev, predvsem s povestjo Bratovščina Sinjega galeba (1936), po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Film so snemali leta 1969, istega leta, kot je Tone Seliškar umrl. Med njegova najboljša povojna mladinska dela pa vsekakor spadajo Mule (1948). Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, med dragimi albanščino, češčino, italijanščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, romunščino, ruščino, slovaščino in srbohrvaščino. Izražanje Toneta Seliškarja v njegovih delih je jasno in življenjsko, brez pretiranih prispodob. Dela: Bratovščina Sinjega galeba, Rudi, Janko in Metka, Hudournik, Tovariši, Mule, Liščki, Dedek Som, Posadka brez ladje, Velika gala predstava, Deklica z junaškim srcem, Martinček-sin brigade, Jadra na koncu sveta, Ribič Luka in delfin, Otroci partizanskega rodu, Trbovlje, Pesmi pričakovanja, Sovražnik, V naročju domovine. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Seli%C5%A1kar KREDARICA NA 17. MEDNARODNEM SALONU KNJIG V NOVEM SADU Od 24. februarja do 1. marca 2011 je na 17. mednarodnem salonu knjig v Novem Sadu, ki je bil na novosadskem sejmu, sodelovalo tudi Društvo Slovencev Kredarica. Razstavili smo naše izdelke založništva v slovenskem jeziku: biltene Kredarica in monografijo 10 let Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu (2007), katerih izhajanje, poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in novosadske Mestne uprave za kulturo, podpira tudi AP Vojvodina -Pokrajinski sekretariat za upravo, predpise in nacionalne skupnosti. Poleg omenjenega je bila na stojnici razstavljena tudi Sončnica, slikanica za otroke avtorice Marije Lovrič. Salon knjig je poln nevsakdanjega umetniškega doživetja. Od številnih manifestacij izpostavljam samo nekatere: Dnevi Laze Kostiča, program stojnice Pokrajinskega sekretariata za kulturo Izvršnega sveta AP Vojvodine. Na tej stojnici so bili izdelki založništva v jeziku nacionalnih skupnosti, a v programu številne predstavitve in promocije inštitucij ter posameznikov v založniški produkciji. Potem Novi Sad. mesto, promovira dejavnosti kulurnih inštitucij v mestu, Banatski kulturni centar pripravja 2. pesniški Facebook festival in še nekatere zanimive programe. Naši izdelki založništva so bili na omenjeni stojnici lepo razstavljeni. Stojnico Izvršnega sveta AP Vojvodine je odprl 24. februarja 2011 tajnik za kulturo Milorad Durič. Za učence in študente vstop je bil brezplačen, za ostale obiskovalce vstopnica pa 100 dinarjev. Marija Lovrič 14 Kredarica DS KREDARICA ZAHVALJUJE SE ZA DOTACIJE, DARILA IN SODELOVANJE: - URADU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU-za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov društva v 2011 - MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE - za sofinanciranje dopolnilnega pouka slovenščine v šolskem letu 2010 2011 - AVTONOMNI POKRAJINI VOJVODINI, SEKRETARIAT ZA PREDPISE. UPRAVO IN NACIONALNE MANJŠINE - za dotacijo za redne dejavnosti društva v 2011 - NLB BANKI - za dotacijo za redne dejavnosti društva v 2011 - VISOKI ŠOLI STOKOVNIH ŠTUDIJEV ZA IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJEV, Novi Sad IN MEMORIAM S spoštovanjem in s polno lepih spominov se spominjamo enega od ustanoviteljev in prvega predsednika Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu FRANCISERA FRANCA CEVCA rojen oktobra 1919 v Ljubljani, umrl marca 2011 v Novem Sadu Iskreno sožalje soprogi Ljiljani in njegovi družini Društvo Slovencev Kredarica IN MEMORIAM Zapustila nas je naša dolgoletna članica in prva učiteljica šole dopolnilnega pouka slovenščine v Društvu Slovencev Kredarica SILVA STAKIČ Iskreno sožalje njeni družini Društvo Slovencev Kredarica IN MEMORIAM Zapustil nas je naš dolgoletni član JANEZ SEDEJ Iskreno sožalje njegovi družini Društvo Slovencev Kredarica Kredarica 15 Bilten "Kredarica". Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Silva Martinec - v.d. urednica; Elza Ajdukovič - prevajalka; Marija Lovrič in Albert Kužner - člani; Priprava za tisk: Slobodan Juhas. Tisk: „TAMPOGRAF" Novi Sad. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev "Kredarica", 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: kredarica@tearanet. rs. Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105-651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002, Bilten "Kredarica" vpisan v Register sredstev javnega informiranja - Financiranje izhajanja omogoča Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. CIP - KaTajionnaiija y. ny6jiHKaipijH Eii6jiHOTeKa Marane cpncKe, Hobii Caa 061 . 237 ( 497 . 113 Hobh Ca« ) KREDARICA : bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Silva Martinec . - Let. 1 , št. 1 (marec 2001) -. - Novi Sad : Društvo Slovencev "Kredarica" , 2001 -. - Ilustr . ; 30 cm Tromesečno COBISS.SR-ID 223276807 ISSN 1821-1070