¥ o 9 S l Bro II ? PF ¥ 5 9 <? P S m 9 ? rop S 9 ¥ F 9	£9 3 ?¥vPo®nF
LETO XVII. ŠTEV. 445
GOSPODARSTVO
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SOBOTA, 27. aprila 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933
Več
razumevanja za pobude SGZ!
Opozarjamo na poročilo o sestanku predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja z ministrom za zunanjo trgovino L. Pretijem, ki ga objavljamo v «Vestniku slovenskega gospodarskega	združenja■» na peti
strani. Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja so na tem sestanku, do katerega je prišlo med ministrovim bivanjem v Trstu, izročili ministru posebno spomenico, ki vsebuje več praktičnih predlogov za rešitev nekaterih nujnih vprašanj, katera postavlja gospodarski razvoj ob meji. Rešitev teh vprašanj ne bi bila samo v pro-speh našega domačega gospodarstva ob meji, ki ima že zaradi zemljepisnega položaja pa tudi svojih tradicij svoje posebno obeležje, temveč bi tudi olajšala poslovanje v okviru splošne trgovinske pogodbe med sosednima državama. V prvo vrsto teh vprašanj sodi razširitev obmejne trgovine v smislu olajšav, ki jih predvidevajo določbe Evropskega skupnega tržišča, v drugo pa izpopolnitev naprav za carinjenje na meji in prilagoditev carinskega postopka zahtevam hitrejšega poslovanja.
Vprašanje pooblastitve Tržaške kreditne banke, da lahko Posluje s tujino, je dvojne narave: ni dvoma namreč, da bi bila izpolnitev te želje, ki prihaja do izraza posebno na občnih zborih banke od leta do leta, v velik prospeh našega domačega gospodarstva ob meji, a bi prav tako prispevala k pospešitvi gospodarskih stikov med sosedni ma državama; te ne želimo samo mi ob meji, temveč prav tako široke plasti prebivalstva v obeh državah.
Vemo, da je rešitev vprašanj, ki jih je načelo Slovensko gospodarsko združenje v svoji spomenici in med razgovorom z ministrom Pretijem odvisna od dobre volje več ministrov, v katerih pristojnost sodijo, vendar Vidimo že v načinu, kako je minister sprejel predstavnike Slovenskega gospodarskega združenja, znamenje, da se kljub ovi-vo-m, ki so še na poti, bližamo k pravilnemu ocenjevanju vloge, ki jo naše stanovske organizacije lahko odigrajo v gospodarskem razvoju, in njihovo voljo, da s svojimi pobudami in svojim strokovnim poznavanjem razmer pripomorejo k reševanju gospodarsko-socialnih vprašanj v splošno korist. Od tega pravilnejšega ocenjevanja njihove vloge s strani javnih °blastev do uresničitve njihovih Predlogov ne more biti daleč.
II. sejem «Alpe -Adria»
Z jugoslovanske strani zagotovljeni ustrezni uvozni kontingenti

Karikatura iz l. 1960, ki drži še danes, čeprav se zahodnonem-ski kancler dr. Adenauer pripravlja na umik iz javnega življenja. Nemški karikaturist ju je ujel — Adenauerja in prof. Erharda namreč — ko sta se v Adenauerjem vili «Collini» v Cadenabbiji menila o novi nevarnosti na političnem obzorju socialistu Viliju Brandtu, ki je že tedaj postajal vedno bolj popularen kot župan zahodnega Berlina. Zdaj se Brandt zopet pripravlja na odločen poseg v vsenemško politično življenje. Adenauerjev umik mu bo pač dobrodošel. Krščansko-demokrat-ska unija je namreč sklenila, da postavi prof. Erharda za kandidata za kanclersko mesto, čeprav ga je dr. Adenauer dosledno odbijal. To spremembo pozdravljajo zlasti Angleži in Američani, ker računajo, da se Erhard ne bo več tako močno naslanjal na Francijo kakor Adenauer. Poleg tega je pristaš svobodne trgovine, ki se posebno ne navdušuje za Evropsko gospodarsko skupnost.
Stojimo pred letošnjim odprtjem velesejmov v obširnem območju, ki ga tako značilno obeležuje formula «Alpe-Adria», to je avstrijske dežele Koroška, Štajerska z Gradcem, Tirolska, dalje jugoslovanski socialistični republiki Slovenija in Hrvatska ter tri italijanske pokrajine: tržaška, go riška in videmska pokrajina.
vprašanja, kako bi se dalo odstraniti nekatere ovire, ki so se pojavile v zadnjem času pri blagovni izmenjavi ob meji.
Da bi naše bralce seznanili z vsebino in pomenom teh razgovorov, smo zaprosili podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije, Sveta Kobala, ki je sodeloval pri dosedanji izmenjavi mišljenj, deloma pa tudi
Predstavniki Gospodarske i že pri sklepih navedenih zbor-
zbornice SRS (Socialistične Republike Slovenije) so najpre, obiskali obmejne avstrijske italijanske zbornice na tem območju nato so sprejeli v preteklih dnevih predstavnike koroške, graške in innsbruške zbornice, a pričakujejo po italijanskih volitvah, prve dneve maja, verjetno 6. in 7. maja, predstavnike treh obmejnih italijanskih zbornic iz Vidma, Gorice in Trsta.
Razgovori s predstavniki gospodarskih zbornic iz Celovca, Gradca in Innsbrucka so bili v Ljubljani in v Portorožu. Govorili so o razširitvi sodelovanja v okviru sedanjih sejemskih sporazumov, ki zadevajo sejme v Innsbrucku, Celovcu in Gradcu, pa tudi o novem sejmu «Alpe-Adria», ki je bil lani prvič v Ljubljani, že med razgovori med predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in treh obmejnih avstrijskih zbornic Celovcu, Gradcu in Innsbrucku, do katerih je prišlo med obiskom predstavnikov iz Slovenije. so ugotovili, da se v poslovnih krogih na obeh straneh zanimajo za nadaljnjo razširitev blagovne izmenjave ter proučili
Kennedy pride s torbo gospodarskih vprašanj
Amerika za sprostitev mednarodne trgovine in znižanje carin EGS
O Kennedyjevem potovanju v Evropo je bilo po tisku na Z ar hodu in Vzhodu že vse polno ugibanj. Vprašanje je sploh, ali je ameriška diplomacija že dokončno zarisala smer njegovega potovanja, še niti čas obiska ni gotov; pravijo, da pride Kenne-dy v Evropo meseca junija. Predsednik bo obiskal samo nekatere države na Zahodu — njegov izbor gotovo ne bo slučajen — obiskal bo menda tudi zahodni Berlin.
Evropejcem se bo morda čudno zdelo, da je obisk naj višjega predstavnika tako pomembne države, kakor je S. Amerika, združen z gospodarskimi vprašanji ; za praktičnega Amerikan-ca pa ni to prav nič čudno. Iz Bruslja, kjer je sedež vodstva Evropske gospodarske skupnosti namreč poročajo, da pride pred
lili
III
Kongres bo v Mehiki - Zanimanje po vsem svetu
Še ta mesec bo glavno mesto Mehike sprejelo številne delegate, ki se bodo udeležili XIX. tetinega občnega zbora Mednarodne trgovinske zbornice, ki je vsako drugo leto. Za ta kongres vlada veliko zanimanje za-tadi vprašanj, o katerih bo zbor razpravljal in ki so že na dnevnem redu. Otvoritvi kongresa bo prisostvoval sam predsednik Mehike, kateremu bo naslovil posebno poslanico. Predsedoval bo predsednik MTZ Hans Boden.
Zaradi važnosti razprav in sklepov, ki jih bo kongres sprejel, bo na zborovanju zastopa bili kakih 2000 delegatov, opazovalcev in poslovnih krogov Vsega sveta ter uradni predstavniki OZN, GATT i. dr.
Mednarodna trgovinska zbornica je ustanova poslovnih krogov in korporacij, katere na-hien je doseči čim večji razvoj in napredek mednarodne trgovine. Ustanova ima za seboj že 42 let plodnega delovanja ba zboljšanju pogojev svetovne trgovine, odprave ovir, izenačenja poslovnih pravil in običajev i. pd. V Mednarodni trgovinski zbornici je včlanjenih kakih 40 narodnih odborov in ie v posredni zvezi z nad 20 državami; tudi v Jugoslaviji deluje narodni odbor MTZ.
Ne moremo govoriti, da ima VtTZ odločujoč vpliv v mednarodni trgovini ,vendar se je rezultat njenega dela vidljivo vplel v poslovno življenje vsega sveta tako da danes pozorno sledimo vsaki njeni pobudi. Značilno je, da tudi Sovjetska Zveza, ki ni članica zbornice, Pozorno sledi pripravam kongresa in je posvetila prihodnjemu zasedanju precej prostora v Biltenu inostranoj Komerče-*koj informacij, četudi se uradno ne ravna po njenih sklepih In priporočilih.
Belo MTZ. v komisijah katere sodeluje več jugoslovanskih strokovnjakov, je dalo tu-di v Jugoslaviji tipljive rezultate, in sicer v izdaji Pravil za tolmačenje trgovinskih izrazov !Uneoterms», v Enotnih pravilih 'n običajih o dokumentarnem Akreditivu ter Enotna pravila
za inkaso, ki so doživela nekoliko izdaj.
Od kongresa ni treba pričakovati nekih neposrednih rezultatov, vendar pričakujejo, da bo ta potrdil stališča, ki so prišla do izraza že na predhodnih konkresih 1959 in 1961. Gre namreč za poglede dela članov, ki zastopajo zasebno pobudo kot vsestransko zadovoljivo formulo sodobnega gospodarstva. Na drugi strani se prav preko MTZ vse bolj širi misel medsebojnega sodelovanja in odvisnosti, torej prepričanja, da se sedanja gospodarska vprašanja v svetu morajo reševati z novimi metodami. To se odraža tudi v dnevnem redu XIX. kongresa, ki ima zanimive teme, kot npr. Ekonomski razvoj skozi svetovno medsebojno odvisnost (poročevalec T. Tempel, podpredsednik City banke) ter ostale, ki se bodo obravnavale v komisijah in odborih, in sicer Napredek in razvoj mednarodnih investicij, Izboljšanje prevoza. Sodelovanje v ladijskih uslugah, Civilno letalstvo, Izenačenje arbitražnih pravic in prakse, Zaščita industrijske lastnine, Poenostavljanje prevoznih listin in konzularnih formalnosti, Razvite in nerazvite dežele, Mednarodni denarni sistem in druge.
Posebna tema je posvečena deklaraciji ministrov GATT od novembra 1961 o razvoju in napredku trgovine nerazvitih držav. Govoril bo predstavnik GATT.
Vprašanje standardizacije v sodobni bančni praksi bo predstavljajo točko zase. Poleg problema bankarstva v deželah v razvoju v tej skupini bodo predloženi novi popravki in dodatki Enotnih pravil in običajev dokumentarnih akreditivov. Revizijo teh pravil je izdelala zbornična komisija za bančno tehniko in prakso in jih je zbornični odbor sprejel v celoti ter pozval vse banke na svetu naj jih osvojijo in začno uporabljati od 1. julija 1963. Kakor piše «ICC NEWS» so na reviziji teh pravil delali štiri dolga leta šte-
(Nadaljevanje na 2. strani)
sednik Kennedy v Evropo torbo, polno gospodarskih vprašanj. Med temi bo tudi zadeva carin in še posebej enotne carine, ki jo postavljajo na svojih mejah države Evropskega skupnega tržišča. Predsednik komisije pri Evropski gospodarski skupnosti prof. Hallstein se je z nedavnega obiska Združenih ameriških držav vrnil z vtisom, da si Kennedyjeva državna u-prava v resnici prizadeva za dosego čim večje sprostitve mednarodne trgovine, torej za znižanje carin. Kennedyjeva vlada ima že v rokah znani zakon o razmahu zunanje trgovine, ki ji dovoljuje znižanje carin nasproti državam Evropske gospodarske skupnosti kar za 50 od-sto. Naravno je, da Amerika od zahodnoevropskih držav zahteva primerno znižanje carin. Gre predvsem za znižanje enotne carine, ki jo uvaja Evropska gospodarska skupnost, da bi A-merika tako zagotovila neovirani izvoz zlasti svojim kmetijskim pridelkom. To vprašanje znižanja enotne carine, ki ščiti proizvodnjo članic EGS pred uvozom iz drugih držav, postaja toliko bolj pereče, ker se bodo notranje carine med posameznimi članicami Evropske gospodarske skupnosti meseca junija vnovič znižale za 10 odsto. Doslej so že bile znižane za polovico, v bodoče pa bodo znižane na 40 odsto prvotnih carin. Jasno je, da se s tem še bolj na široko odpro vrata za izmenjavo med državami EGS ter avtomatično povečajo ovire uvozu iz tretjih držav. Dogovor o izvajanju določb Evropskega skupnega tržišča določa tudi, da se bodo morale posamezne članice Evropske gospodarske skupnosti glede svojih tarif še bolj
Pobranih več davkov
Kot poroča Agencija Economi-ca Finanziaria, je bilo lani v Italiji plačanih mnogo več davkov kot leto poprej. Tako je davek na poslovni promet (IGE) 1962 vrgel 962 (826 v 1961) milijard lir, to je 136 milijard več v enem letu- Za 94 milijard lir se je povečal dohodninski davek (ricchezza mobile) na 566 (472) milijard. Dodatni davek na dohodek je vrgel 96 (75) milijard, registrski davek 138 (109), davek na tobak 470 (435). Tudi vsi o-stali davki so lani vrgli več kot pa leta 1961.
približati skupni carinski tarifi, tako da bo ta razlika znašala lahko še kvečjemu samo 30 odsto.
Med dolgimi pogajanji na zasedanju splošnega sporazuma o carinah in izmenjavi GATT, ki so trajala od oktobra 1960 do maja 1961, je bila enotna carinska tarifa znižana komaj za 3 do 4 odsto, seveda predvsem na pritisk Amerike. Le s težavo je prišlo do kompromisa z ene strani med Francijo in Italijo, ki imata visoke tarife, in Nizozemsko, Zah. Nemčijo in Bene-iuxom, ki imajo nižje tarife. A-meriški državnik Dillon je med svojim potovanjem po Evropi izvršil nov pritisk in komisija Evropske gospodarske skupnosti je na zborovanju GATT postavila teoretično ponudbo, da je EGS pripravljena znižati enotno tarifo za 20 odsto, če tudi druge države znižajo svoje tarife za toliko. Vse te ponudbe so ostale na papirju, samo nekatere carinske postavke so bile znižane za 5 do 10 odsto.
Spričo Kennedyjevega potovanja po Evropi se vlade držav, včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti pogajajo, na kakšni podlagi bi nastopile nasproti Kennedyjevim željam enotno; toda le težko se v tem pogledu sporazumevajo. Zahodna Nemčija bi bila na primer pripravljena znižati enotno carino za okoli 20 odsto, Francozi in Italijani pa se v tem pogledu obotavljajo.
nic, za ustrezna pojasnila in njegovo mnenje. Podpredsednik zbornice nam je rad ustregel ter razvil svoje misli takole:
Podpredsednik Gospodarske zbornice SRS Sveto Kobal, ki je sodeloval v dosedanji izmenjavi mišljenj in že deloma tudi sklepov med posameznimi navedenimi zbornicami, je prepričan v koristnost izmenjave pc sejemskih sporazumih, ki dopolnjuje redno blagovno izmenjavo med tremi državami, a ga v tem podkrepljujejo tudi rezultati doseženi v realizaciji poslov lanskoletnih sejmov po sporazumu «AlpeiAdria», ki se zdaj zaključujejo, saj je npr. lanskoletni pomladni graški velesejem dosegel circa 80 odstotno realizacijo, a na italijanski strani je bilo od dveh milijard lir realiziranih kar milijardo 300 milijonov lir.
To so zelo spodbudni uspehi bodisi zato, ker je bilo lansko leto prvo leto izmenjave po «Alpe-Adria», bodisi zaradi tega, ker so bili prav takrat uvedeni v Jugoslaviji popolnoma novi instrumenti glede zunanje trgovinske izmenjave. Letos je vse bolje urejeno glede uvoza, ker je pač le-ta koristen predpogoj za uspešen izvoz v okviru sejemskih sporazumov, zlasti «Alpe-Adria». Veliki kontingenti potrošnega blaga, določeni od jugoslovanske strani so letos vzbudili veliko zanimanje pomembnih avstrijskih podjetij, ki se že priglašujejo, a bo nedvomno zelo ugodna, dosedanja realizacija poslov na italijanski strani spodbudila živahno in zelo številno udeležbo z italijanske strani. Struktura blagovnih list, ki so jih letos izdelali predstavniki zbornic z obeh strani ustreza bolje dejanskim možnostim obeh sosednih območij, saj se bo njuno gospodarstvo prav zato laže dopolnjevalo po omenjenih sejemskih sporazumih.
Dosedanje kontingente v iznosu 70 milijonov šilingov v vsako smer (Graz, Innsbruck, Celovec po 10 milijonov, dalje sejem v Eisenstadtu in končno plus «Alpe-Adria») bo letos neprimerno laže realizirati.
Na italijanski strani pa bo nedvomno dobro vplivala predlagana sprememba režima v poslovanju čez posebni avtonomni račun, v katerega bi se stekala sredstva ustvarjena z izvozom, ne da bi bil tako posli vezani, oziroma ne da bi bila sredstva že vnaprej rezervirana za uvoz določenega blaga. SKUPNO POSVETOVANJE V TRSTU
Tito o vlogi obrtnika v gospodarstvu
Prehudo obdavčenje - Novi zakon o obrtnih delavnicah
Med obrtniki v Jugoslaviji je precej ljudi, ki imajo svoje avtomobile in tudi še kakšno počitniško hišico ali nekje ob morju ali nekje v svežem ozračju hribov. Predsednik Tito je v daljšem pogovoru z zastopniki obrtnikov povedal, da je prav, da imajo mnogi obrtniki svoj avto, saj ga nekateri tudi rabijo v svojem delu, in on želi, da bi ga čimveč Jugoslovanov imelo.
Misli, ki jih je Tito izrazil v dolgem pogovoru z jugoslovanskimi obrtniki, so končno razčistile položaj glede obrtnikov. Gospodarske vode v obrtniškem bajerju so se zmotile v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so kar tisoči obrtnikov v gospodarsko najmočnejših republikah vrnili svoje obrtnice občinskim odborom. Že tako so bili nekateri obrtniki redki, a po odkazu tolikerih obrtniških delavnic je nastala prava kriza glede obrtniških uslug. Prav je omenil Tito, da pomenijo tudi dobre in hitre obrtniške usluge dober življenjski standard. Pri mehanizaciji gospodinjstva in hišnega gospodarstva je postala usluga obrtnika še dosti bolj iskana. Nekoč so obrtniki popravljali samo pipe in še kvečjemu šarili po kopalnicah tistih, ki so jih imeli. Zdaj pa je obrtnikovo mesto zelo pogosto v kuhinji med električnimi kuhalniki, prainiki, hladilniki, mi-kserji, loščilniki in drugimi e-lektričnimi služabniki.
Pri silnem vzponu jugoslovanske industrije je premnogo občinskih obrtniških uslužnostnih servisov preraslo v industrijske obrate in so ljudje ostali brez obrtniških uslug. Cela mesta so bila brez cele vrste obrtnikov. Kako je to hudo, ve tisti, ki ure in ure išče zaman obrtnika, da bi v naglici zakrpal vodovodno instalacijo, ali pa zaustavil pronicanje vode v strehi ali pa spravil k pameti radio. Lepo je imeti v hiši stalno toplo vodo, toda kaj ko ne dobiš zlepa pravega mehanika za boiler. In še kako postane življenje drago in neprijetno, če m pravih obrtnikov. Okoli redkih mojstrov se vrtijo ljudje, ko v prejšnjih časih okoli zdrav-j nikov. Zdaj so ti na razpolago ‘ pripadniki vseh akademskih poklicev, ali težje je najti obrtnika.
Velja staro ekonomsko pravilo: čim manj je izvrševalcev tem dražji so. Ker so se že v prvih povojnih letih razredčile vrste obrtnikov, so bile njihove usluge iskane in dobro plačane. Davkarija je planila nanje seveda, toda zadnje čase prehudo, ker so jeli vračati obrtnice.
Pred svetovnim kongresom za turizem
jetja in za občino ter sklenejo z njimi dolgoročne pogodbe.
Ta zakon je okvirni zakon, ki predvideva, da bodo republike izdale republiške zakone o obrti, ki bodo konkretno določali, kako naj se izvaja zakon o obrtnih delavnicah. Jugoslovanski tisk in gospodarske zbornice že pritiskajo, da bi se čim-prej izdali republiški obrtniški zakoni.
Pomembne so smernice jugoslovanskih vladnih krogov, kakor jih je začrtal Tito v svojem razgovoru z obrtniki; 1.
Naši družbi so potrebne skoraj vse vrste obrtnikov.
2.	Obrtniki imajo veliko vlogo v gradbeništvu.
3.	Dogajali so se primeri zale-telosti glede obrtništva, ko so nekateri ljudje zahtevali, da je treba obrtništvo likvidirati.
Obrtništva ne moremo likvidi-1 nem prehodu, rati, ker nismo našli drugih oblik za zadovoljevanje potreb po obrtnih storitvah.
4.	Na občinah so dostikrat napačno ravnali z obrtniki.
5.	Obrtnikom je treba ustvariti pogoje, da bodo tudi oni nagrajeni po delu, da bodo od svojega dela bolje živeli kakor doslej.
6.	Med obrtnikom in n j ego vimi pomočniki in učenci mora obstajati odnos, ki ustreza socialistični družbi.
7.	S predpisi je treba določiti, da dobe obrtniki potrebna proizvodna sredstva.
8.	Pripravljajmo spremembo obdavčenja, da bodo obrtnikom davki znosnejši, ter poskrbimo za socialno zavarovanje obrtnikov na isti podlagi kot je delavsko.
9.	Obrtniki se morajo samo boriti proti nepravilnostim.
Pot k novemu razvoju obrt ništva v Jugoslaviji je torej od prta ter so odstranjene vse ovi re, ki so mu bile doslej na poti Najvažnejše: novi pojmi o vlogi obrtništva se širijo v vseh krogih in razbijajo predsodke proti obrtnikom.
V Rimu so se pred kratkim so se na zunanjem ministrstvu zbrali predstavniki zakladnega ministrstva, ministrstva za finance, zveze za trgovino in industrijo in predstavniki najrazličnejših združenj in podjetij ter agencij, ki imajo količkaj opravka s turizmom, da bi razpravljali o svetovnem kongresu za turizem. Ta bo od 23. avgusta do 5. septembra na EUR v Rimu. Najbolj pereče vprašanje, ki so ga obravnavali, zadeva mejne prehode, carinske in druge operacije. Marsikateri izletnik se je namreč pritožil zaradi številnih nevšečnosti na meji, ki so jasno birokratskega izvora. Prireditelji kongresa so si svesti v tem, da je treba z na j odločne j širni ukrepi odpraviti neprijetne, a zlasti zamudne težave, ki so jim podvrženi turisti ob mej-
Velik dotok tujega kapitala v Italijo
V prostorih tržaške trgovinske zbornice se prve dni prihodnjega meseca sestanejo predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, da bi se dogovorili glede nekaterih podrobnosti o sklepanju poslov na II. sejmu «Alpe-Adria» v Ljubljani. Določili bodo blagovno listo s kontingenti za trgovinsko izmenjavo ob tej priložnosti.
O tem obrtniškem vprašanju so v začetku letošnjega leta razpravljali tudi v jugoslovanski skupščini in kritizirali nepravilno davčno občinsko politiko, ki je vse obrtnike enako previsoko obdavčila. Ugotovili so, da so obrtniki potrebni za redni razvoj jugoslovanskega gospodarstva, saj ne more industrija zadostiti vsem potrebam ljudi. Zato so v jugoslovanskem parlamentu izglasovali splošni zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ki je bil uveljavljen 26. marca.
Po tem zakonu izdajajo dovoljenje za obrtno delavnico občinski ljudski odbori. Obrtnik ima lahko vajence in pet delavcev. Šest oseb skupaj lahko u-stanovi skupno obrtno delavnico. Obrtniki lahko nabavljajo stroje, delajo za družbena pod-
Letos v januarju je bilo v Italiji investiranega za 2,5 milijarde tujega kapitala, in sicer na kemijskem, elektromehanič-nem in prehrambenem področju ter v tekstilni industriji. Švica je izvedla 5 investicij, ZDA 4, Liechtenstein in Zahodna Nemčija po 2, Velika Britanija in Belgija po 1. Za ustanovitev produktivnih podjetij je bilo opravljenih 6 naložb, ostalih 9 pa je šlo za razširitev in okrepitev že obstoječih družb. V januarju je bilo naloženih tudi približno 8.5 milijarde lir v obliki posojil in financiranja.
Zanimive so podrobnosti glede namena posameznih naložb. Neki nemški izvedenec namerava s 55-odstotnim prispevkom pomagati italijanski družbi, ki se bavi s prehrano, pri graditvi novega podjetja v Bologni. Podjetje iz ZDA hoče z naložbo 550 milijonov lir sodelovati z milansko tvrdko pri povečanju njene elektromehanične proizvodnje in pri izpopolnitvi tovarniškega stavbišča v mestu Desio. Družba iz ZDA bo investirala okoli pol milijon., lir za ustanovitev podjetja, ki bo na podlagi njenega patenta v Bergamu proizvajala posebne z ventili opremljene plošče, ki jih bodo upo
iil
mm
V sodobnem hotelu
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vedno močneje trkajo
na vrata Mednarodnega denarnega sklada
NAJVEČJA KREDITNA USTANOVA NA SVETU IMF
Pomen Mednarodnega denarnega sklada (IMF — International Monetary Fund), ki so ga združene zavezniške države u-stanovile na mednarodni konferenci leta 1944 v Bretton Woods za dajanje- kratkoročnih posojil svojim članicam, nenehno raste. Zdaj dobiva iz tega sklada povprečno posojila okoli 24 držav od Nila do River Plata. Pred nekaj tedni je Sklad javil veselo vest, da bo dajal posojila tistim državam, ki trpe zaradi padanja cen svojih proizvodov v izvozu. Katera izmed držav, izven redkih treh ali štirih srečnežev, nima težav pri izvozu!
Toda kaj, ko je IMF neizprosen v svojem strogem nadzorovanju, ali se v posameznih državah vodi zdravo gospodarstvo. Vir za dajanje posojil, ki je na voljo IMF-a, je 15 milijard dolarjev, ki jih je dalo 83 držav članic. Teoretično je mogoče, da dobi država članica 25 odsto več posojila, kot je vložila svojega kapitala v Imfov sklad.
Največ koristi od posojil Mednarodnega denarnega sklada imajo države s šibko valuto, ki prejemajo posojilo v trdi valuti.
JACOBSONOVI POGOJI SO TRDI
Vsako leto razpošilja upravni I odbor Mednarodnega denarnega
sklada —a skupine po 2 do 5 inšpektorjev, ki pregledujejo koliko imajo države, ki prosijo posojila, kritja v devizah, zlatu in zamenljivih valutah, kakšne so jim plačilne bilance. Ti inšpektorji predlagajo svoja točna poročila 18. članskemu odboru, ki mu načeljuje Šved Per Jacob-son, star 60 let, gospodarstvenik svetovne veljave, ki se drži klasičnih načel o zdravih državnih proračunih in denarništvu. Kadar smatra Jacobson za u-mestno, zahteva od vlad, da zmanjšajo dajanje kreditov, da znižajo carinske pregrade in povečajo davke. Seveda je le malo državnih vodstev pripravljenih, da bi prostovoljno privolila v trde Jacobsonove pogoje; toda Jacobson ne popušča. Tako je denarni sklad pred izdajanjem posojila prisilil Filipine, da so poostrili svojo notranjo kreditno politiko, Egipt pa da je razvrednotil svoj funt, ker ni njegova nominalna vrednost več ustrezala dejanski vrednosti. Začasno je odrezal posojila Turčiji, Kolumbiji in Braziliji, ker se niso njihove vlade ravnale po načelih zdrave gospodarske politike, in vendar hrepene vse države po pristanku, po sodbi MDS—a, ker jim njegova privolitev prinaša zaupanje in kredite tudi zasebnih kreditnih ustanov in tuje pomoči v raznih oblikah.
IZ ŠKRIBCEV BI RADI
Trenutno išče precej držav, ki so v denarnih stiskah pomoč Mednarodnega denarnega sklada: Argentina se bori z inflacijo, gospodarsko krizo in s 365 milijonskim dolarskim primanjkljajem. Prisiljena je bila povečati davek na tobak in takse na bencin ter je morala obljubiti, da bo povečala železniške tarife na svojih zadolženih železnicah, da bi prejela 50 milijonov dolarjev posojila od MDS—a. Indonezija se tudi duši v inflaciji, pa bi rabila 30 milijonov dolarjev, ter bo verjetno MDS terjal od nje varčevanje v državnem proračunu ter zmanjšanje vojaških izdatkov. Brazilija je v zelo hudih gospodarskih škripcih in išče 100 milijonov dolarjev posojila ter se obvezuje, da bo zmanjšala svoj inflacijski obtok od 60 na 30 odsto. A zdi se. da to še ni dovolj, da zahteva MDS ,da se se skrči njena inflacija na samo 10 odsto sedanjega obsega in to kar v enem letu. Bržčas postavlja Mednarodni denarni sklad tako trde pogoje, da bi pripravil brazilijanske politike k pametnejši gospodarski poli tiki.
Nekateri ekonomisti v gospodarsko razvitih državah menijo, da je MDS preveč toč v svojih navodilih in slep za politično stvarnost. Kako naj Argen-I tina, pravijo zunanji politični
realisti, odpusti polovico železniških uslužbencev, ki so res od več, ker bi to povzročilo večjo politično škodo, kot pa neuravnovešen državni proračun.
Ko MDS pregleduje svojo preteklo dejavnost, se spominjajo njegovih najslavnejših ukrepov: Britanijo in Kanado je trla kriza njihovega denarja, pa jih je MDS podprl. Grčiji je po magal, da je po revoluciji revalorizirala drahmo, a Japonski, da je uvedla svobodno trgovino ih s tem pognala svoje gospodarstvo do neslutenih višin.
(Po «Economistu»)
Velik primanjkljaj v španski zunanji trgovini
Do konca leta 1962 se je primanjkljaj v španski zunanji trgovini povečal za 171.1 odsto ter uosegel 533.1 milijona dolarjev Uvoz se je zlasti povečal zaradi večjega nakupa industrijske o-preme, izvoz je napredoval samo za 3.1 odsto. K izravnavanju plačilne bilance pripomorejo v veliki meri turizem in pošiljke španskih delavcev na delu v tu jini. Turizem je vrgel 473.4 milijona dolarjev, to je 25.6 odsto več kakor leta 1961. Pošiljke izseljencev pa so napredovale za 30.2 odsto in dosegle 175.3 mili j ona dolarjev Mnogo denarja prihaja v Španijo z investira njem tujega kapitala, zlasti zasebnega Te investicije so dose gle lani 161 6 milijona dolarjev to je za 21.2 odsto več kakoi prejšnje leto.
Kaj prijeten občutek! Oziram se po ljudeh na ulici z osmega nadstropja sodobnega hotela. Kakor mravlje so, vidim pravzaprav samo njihove glave, potlačena ramena, trupe brez nog in rok. Sam se počutim nekam izredno lahkega, kakor bi gmota zraku, ki obdaja stolpnico z vseh strani pritiskala tudi name in me držala visoko nad zemljo proti vsem paragrafom gravitacijskega zakona. Kako lepo mora biti šele v šestnajstem nadstropju — tako visoko sega «Slavija» pod nebo; na žalost so bile tam gori vse sobe že oddane.
Človek je res potreben včasih nečesa velikega, visokega, sodobnega, da se vsaj za nekaj časa dvigne nad povprečno vsakdanjost. Nič ne de, če je potem račun v tej ali drugi obliki primerno visok; sicer pravijo, da cene .sob v razmerju z višino hotela padajo. Natančno ne vem, kako je s to zadevo, hotel ima sicer dve sodobni avtomatični dvigali, ki sproti registrirata želje gostov in po vrsti izvršujeta njihova naročila. Tako je enakopravnost gostov zagotovljena in prehitevanje z nervoznim pritiskanjem na gumbe, ki je v navadi pri starih dvigalih, izključeno. Kako je bilo sinoči z gosti, ki so bili v dvigalih prav tisti trenutek, ko je za nekaj minut zmanjkal tok, ne vem, sicer zatrjujejo strokovnjaki, da je tudi za takšne primere tehnika poskrbela. Poskrbljeno je tudi še za marsikaj drugega. Tako sem opazil, da so poleg notranjih stopnic speljali še druge po hrbtu hotela tja gor do šestnajstega nadstropja, menda za primer požar ra. Bolje, da ne ugibate, koliko gostov bi se po njih lahko rešilo.
«Slavija» ima še druge rekorde. Postavili so jo v devetih mesecih, pravočasno, da je lahko sprejela goste z vsega sveta, ki so prihiteli na zgodovinsko mednarodno konferenco nevezanih držav.
še me mika arhitektura, a bojim se, da vas z njo dolgočasim. Ne mika me morda samo zato, ker sem v Ljubljani slišal, da so arhitekti država v državi. Predsednik Tito je nekoč tudi dejal, da nima skupnost toliko denarja, da bi lahko vselej gradila po načrtih arhitektov, ki si s svojimi zamislimi hočejo postaviti spomenike. Res je vsekakor, da se tujec lahko takoj prepriča, da arhitektura v Jugoslaviji silovito naglo napreduje in da si je že postavila lepe spomenike. Celo starejši inženir za gradnjo cest in mostov se je sinoči v družbi izrazil, da mu nova arhitektura ugaja. To priznanje je za mlade arhitekte gotovo bolj dragoceno, saj je znano, da starejši rod navadno do groba brani svoje pridobitve.
Kritično, z lastnega «arhitektonskega» vidika, si ogledujem sobo: Res gladka linija, še razsvetljave nikjer ne opaziš — prva zahteva sodobne arhitekture je torej izpolnjena. Druga: Ničesar, kar ni potrebno, kar ne služi namenu. Toda nenadoma začujem vzdihovanje dečka \z sosedne sobe, ki jo vendar loči od moje zidana stena. Mati ga skrbno tolaži, naj potrpi, vse bo minilo. V sosedni sobi na levi zazvoni telefon: Nemec — gost iz Leipziga vprašuje, ali go. vori z Danilom... Skozi ventilacijsko okence pri vhodu v sobo zaslišim šumenje papirja tako razločno, kakor bi ga kdo zvijal pod. mojo mizico. Ventilacija in izolacija/ Večni problem ubogih arhitektov, ki jim investitorji ne dajo dovolj prostora, ker hočejo prihraniti čim več denarja. Zato silijo arhitek-ti navzgor proti nebu, ventilacija se lahko tudi vzpenja v višine, toda izolacija hoče v širi-no, ki je stolpnice kot sveča tanke nimajo.
Za diplomate takšni skoraj prozorni in luknjičasti hoteli gotovo niso, za radovedneže, kakor so gotovo časnikarji in žen-ske, pa so prav idealni!
r-lb-r
Stran 2
*
št
eT»
VOLITVE V ITALIJANSKI PARLAMENT. V nedeljo bodo po vsej Italiji volitve v italijanski pailament, ki sestoji iz poslanske zbornice in senata. Pri volitvah 25. maja 1953 so posamezne stranke prejele: kr ščanska demokracija 42,4 odsto (273 poslancev), komunistična stranka 22,7 odsto (140 poslancev), socialistična stranka 14,2 odsto (84 poslancev), socialno I demokratska stranka 4,5 odsto' (22 poslancev), italijanska liberalna stranka 3,5 odsto (17
MEDNARODNA TRGOVINA
Nova vozila na sejmu motorjev
Iz Ljubljane poročajo, da bo tovarna Tomos iz Kopra nastopila na sejmu motorjev in motornih vozil, ki bo od 10. do 19. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, z novim modelom ljudskega vozila «Spa-ček», ki bo imelo močnejši motor. Mariborska tovarna TAM bo razstavila nov tip tovornjaka, ki bo namenjen prevozu sadja in povrtnine. Reška tovarna »Torpedo* bo razstavila nekoli-
poslancev), neofašistično Itali-lf0 n?v,ih motorjev, tovarna av-
:___i__	• i	-i	. „	3 r.nTnnhilnf) z-^od-oiro.. in	n«<
jansko socialno gibanje 4,8 odsto (15 poslancev); drugi glasovi so bili razdeljeni med razne manjše skupine, tako so republikanci prejeli 1,4 odsto g.a-sov (6 poslancev).
KENNEDY IN VATIKAN. V svojem govoru na univerzi v Bostonu se je predsednik Ken-nedy dotaknil tudi zadnje papeževe okrožnice «Pacem in ter-ris». Po njegovem mnenju vsebuje okrožnica za vse ljudi blage volje dragocene nasvete. Kot katoličan je ponosen nanjo in kot .American je iz nje potegnil ustrezne nauke. Okrožnica ga je zelo spodbudila; vsebuje le-
tomobilov »Zastava* iz Kragujevca pa zadnji tip ljudskega vozila FIAT 600.
NOVOSADSKI KMETIJSKI SEJEM Letos bo mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu od 12. do 19. maja. To bo že 30. kmetijski sejem. Med tujimi državami, ki se bodo udeležile sejma, bo tudi nekaj novih, kakor * Združena arabska republika, Gana in Etiopija. Na sejmu bodo prikazani uspehi jugoslovanskega kmetijstva, poleg tega pa tudi kmetijski stroji domače izdelave, proizvodi živilske industrije. živinska razstava bo posvečena plemenski živini. Na sejmu bo tudi oddelek za embalažo pa
meljito razčlembo velikin na-1 tudi tradicionalna razstava vina nasnjm vprašanj, kaxor social- g in brezalkoholnih pijač.
nega skrbstva, razorožitve, mednarodnega reda in miru. ustanja se na pomembno veroizpoved in tradicije. Posebno vrednost ji daje dejstvo, da se strinja z jzjavami osebnosti drugih veroizpovedi.
SPREMEMBE V ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU. V zveznem izvršnem svetu v Beogradu je te dni prišlo do važnih sprememb. Imenovani So bili novi zvezni 'tajniki (ministri), drugi Pa razrešeni. Razrešeni so: Sve-tislav Stefanovič, zvezni tajnik za notranje zadeve;' Veljko Ze-kovič, tajnik ZIS; Krsta Cer-venkovski, zvezni tajnik za prosveto in kulturo; Sergej Kraigher, tajnik za zunanjo trgovino; Danilo Kekič, tajnik za industrijo; dr. Slavko Komar, tajnik za kmetijstvo in gospodarstvo; dr. Marijan Breceij, tajnik za trgovino; Dzemal Bijedič, tajnik za delo in Nikola Djuvero-vič, tajnik za splošne gospodarske posle. Imenovani so bili: Za zveznega tajnika za notranje zadeve elan izvršnega sveta SR Srbije Voj in Lukič, za zveznega tajnika za prosveto in kulturo glavni urednik «Dela» Janez Vipotnik, za informacije član izvršnega sveta SR Bosne in Hercegovine Vilko Vinterhalter, za zunanjo trgovino dosedanji zvezni tajnik za splošne gospodarske posie Nikoia Djuverovič, za industrijo dosedanji predsednik ljudske skupščine SR Črne gore Filip Bajkovič, za kmetij Sivo in gospodarstvo dosedanji ravnatelj v zveznem zavodu za gospodarsko planiranje Jože Ingolič, za trgovino predsednik ljudskega otioora okraja Sarajevo Dragotin Kosovac, za delo podpredsednik izvršnega sveta SR Makedonije Riso Džunov; za predsednika zveznega komiteja za turizem zvezni državni podsekretar Milka Kufrin, za tajnika ZIS javni tožilec SR Hrvat-ske dr. Milivoje Rukavina, za zakonodajo in organizacijo član IS Makedonije Trajče Gruj o v-ski in za splošne gospodarske posle dosedanji zvezni državni podsekretar pri tem tajništvu Hakija Pozderac. Razrešen je bil funkcije predsednika odbora ZIS za notranjo politiko Aleksander Rankovič, za predsednika tega odbora pa imenovan Svetislav Stefanovič. Imenovanih oziroma razrešenih je bilo tudi več državnih podsekretarjev.
KLJUB VSEM PROTESTOM JULIJAN GRIMAU USMRČEN. Špansko vojaško sodišče je obsodilo španskega komunističnega voditelja Julijana Grimauja na smrt zaradi delovanja v španski državljanski vojni. Obsodbo je potrdilo tudi višje vo jaško sodišče in nato sama vlada. Protesti proti obsodbi in prošnje za pomilostitev so prispele v Madrid iz vsega sveta, toda vsi izrazi sočutja so bili zaman. Smrtna kazen je bila izvršena. Svet je to dejanje toliko bolj obsodil, ker gre za obtožbe zaradi političnega delovanja že pred 25 leti.
INDUSTRIJSKI VELESEJEM
V HANNOVRU
Letošnji industrijski sejem v Hannovru bo od 28. aprila do 7. maja. Drugič se ga bo udeležila tudi Jugoslavija, ki bo svoje izdelke (železarske industrije) razstavila na površini 80 kv. metrov
Poslovni zaključki na zagrebškem velesejmu
Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki je bil posvečen v prvi vrsti potrošnemu blagu, je več jugoslovanskih podjetij zaključilo ugodne posle; pa tudi predstavniki tujih podjetij so j lali precej svojih izdelkov.
RIZ (Zagreb) se je pogodil za izvoz blaga v vrednosti 4 milijone 700.000 dolarjev, SATURNUS (Ljubljana) za 1 milijardo dinarjev, LITOSTROJ (Ljubljana) 130 milijonov, INKOP (Kočevje)
100.000	dolarjev, JOSIP KRAŠ LZagreb) za 200 mil. din, TO-TEX (Tetovo) za 320 mil. din, El (Niš) po svojih izvoznikih za 300 mil. din, JUGODRVO na domačem tržišču 100 mil. din, v izvozu 3000 dolarjev, IPE (Osijek) 123 mil. din, METAL (Beograd) 1 mil. dolarjev, SAPONI-JA (Osijek) 200 mil. din, MA-RIS (Maribor) 200 mil. din, RAŠKA (Novi Pazar) 100 mil. din, GALEB (Omiš) 100 mil. din, ŽIVI (Zabok) 100 mil. din, MAKE-DONIJA-DRVO (Skopje) za 1 mil. nemških mark, KRAPINSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA 120 mil. din, POBJEDA (Zagreb) 100 mil. din, NONČA KA-MIŠOVA (T. Veles) 210 mil. din, FRANCK (Zagreb) 210 mil. din, ELEKTROMEDICINA (Ljubljana) 130 mil. din, SOČA (Ljubljana) 110 mil. din, STUDIO-SANITARIA (Sarajevo) 100 mil. din, MILAN BLAGOJEVIČ — (Smederevo) 100 mil. din, ME-TALAC (Beograd) 141 mil. din.
Naj omenimo še nekaj poslov tujih podjetij, in sicer samo v zvezi z razstavo Zdravstvo in tehnika:	Siemens-Reinninger-
Werke (Zah. Nemčija) 270.000 DM, GOMESA (Dunaj) 100.000 DM, GODARD-N. V. (Utrecht)
136.000	hol. fl„ E. KNISERA
ČISTILNE KRPICE SAMOUKA
Kemik-samouk Lojze Žitnik iz Ljubljane je obiskal zagrebški velesejem in od tam poslal našemu listu svoj naj novejši izum — čistilne krpice — ki jih je delil tudi na zagrebškem velesejmu. Dovolj je, da krpico zmočite, da tako postane »uni-verzalno kemično čistilo* za vse madeže na tkaninah. Izumitelj pravi, da bi konfekcijske tovarne lahko vtaknile v vsako novo obleko po eno takšno krpico, ki bi prišla prav kupcu. Nekatere tovarne so to tudi že obljubile.
V Padovi
tudi hotelska oprema
Od 31. maja do 13. junija bo v Padovi 41. mednarodni velesejem, M po svoji dobri organizaciji in tudi zaradi ugodne zemljepisne lege sodi glede trgovinskih, pa tudi turističnih stikov s tujino med najpomembnejše v Italiji. Poleg razstave inštalacij za pralnice in za kurjavo, bo zlasti zanimiva razstava hotelske opreme, ki bo zavzemala 15 tisoč kv. metrov v posebnem paviljonu.
Na področju hotelske opreme je Italija dosegla v zadnjih letih velik napredek, vendar se s tem noče zadovoljiti; saj dekorativna oprema vidno napreduje in hotelske naprave je treba vzporedno s tem napredkom obnavljati. Med to razstavo bo tudi letos prišlo do marsikatere prireditve, ki bo nedvomno pritegnila pozornost širše javnosti. Omenimo naj le državni natečaj za kuharsko umetnost in sestanek lastnikov gostinskih obratov. Poleg tega so prireditelji ob podpori ustanove «As-sociazione Triveneta Economi* sklenili posvetiti velesejemski dan upraviteljem bolniških u-stanov in bolnišnic, podpornih društev in drugih zavodov.
Padova utegne postati v najkrajšem času najvažnejše italijansko razstavno tržišče za hotelsko opremo, ker se nahaja na enem izmed turistično na j živahnejših in vabljivih območij: nedaleč leže številna zdravilišča, med temi termalna zdravilišča Abano, Montegrotto in Battaglia,
Uprava italijanskih železnic pnznava 20-odstotni popust o-biskovalcem velesejma. Poousta bodo deležni tud; ruje. na domačih žeieznicah, in sicer Danci in Švedi 35 odst o popusta, Avstrijci, Belgijci, Bolgari Čehi, Francozi, Grki, Luksemburžani, Norvežani, Poljak', Romuni, Spanci. Švicarji Turki, Madžari ter Nemci 25 odsto, Portugal ci in Jugoslovani pa 20 odsto. IZVOZ
AVSTRIJSKEGA LESA V prvih dveh mesecih tekočega leta je Avstrija izvozila 332 tisoč 900 kub. metrov lesa, to je 78.000 kub. metrov manj (19 odsto) kakor leta 1962. Izvoz je zlasti ovirala huda zima. Meseca februarja se je izvoz povečal za okoli 10.000 kub. metrov, od tega v Italijo za 8500 kub. metrov. Države Evropske gospodarske skupnosti so meseca januarja in februarja prevzele 299.150 kub. metrov avstrijskega mehkega lesa, to je 89.9 odsto (leta 1962: 359.650 kub. m — 87.5 odsto), države EFTA 11.866 kub. m, to je 3.6 odsto (18.914 kub. m — 4.6 odsto). Države vzhodnega bloka so kupile 1313 kub. m — 0.4 odsto.
IZVOZ
AVSTRIJSKIH TKANIN Avstrija je lani izvozila
POMORSTVO
(Kopenhagen) 30.000 danskih I 2929 milijonov šilingov tkanin, kron in ELENA (Švedska) 60 to je za 11 odsto več kakor prejš-tisoč švedskih kron.	I nje leto (2638 mil.).
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled* je 17. aprila zapustila Split, namenjena v Casablanco, od koder je preko Dakarja, Conakryja, Ta-koradija, Teme in Lome j a šla v Apapo; tu bo 20. maja. Ladja »Bohinj* je 16. aprila odplula iz Salvadorja proti St. Vincentu, Barceloni in Rijeki, kamor bo dospela 6. maja. »Bovec* je 16, aprila priplula v Rio de Ja-neiro, od tu pa 23. aprila odšla preko Santosa in Montevidea v Buenos Aires, kjer bo 5. maja. Ladja «Zelengora* je 21. aprila odplula iz Abidjana proti Dakarju, 11. maja pa bo dospela v jadransko morje. «Pohorje» je odpotovala 18. aprila iz Takora-dija ter se preko Teme, Lome-ja in Apape namenila v Fort Harcourt, kamor bo priplula 2, maja.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje-Bengalski zaliv: «Avala» 2. maja 1963. Proga Jadransko morje - Daljni Vzhod: (Jesenice* 3. maja; «Velebit* 15. maja 1963.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Makedonija* od 2. do 6. maja 1963.
Proga Jadransko morje - ZDA: «Novi Vinodolski* 20. maja. Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Pobjeda* 4. maja. PRIHODI V TRST:
»Lika* 3. maja.
•Socialni —
e"" UTRINKI
NAJVEČJA PODRAŽITEV V ITALIJI
Med zahodnoevropskimi deželami je bil v preteklem letu zabeležen znaten dvig cenam na drobno zlasti v Italiji in Franciji. Po najnovejših cenitvah pariške trgovinske zbornice je znašalo povišanje cen na drobno v Italiji v letu 1962 7,5 odsto, v Franciji 5,1 odsto, na Holandskem 4 odsto, v Nemčiji 3,6 odsto, v Angliji 2,6 odsto in v Belgiji 2 odsto. Te poviške cen je povzročil občuten dvig najemnin. V zadnjih štirih letih so se namreč najemnine v Italiji dvignile za 51 odsto in v Franciji za 64 odsto; v Nemčiji, Angliji in na Holandskem pa za. 20 do 25 odsto. Ta podražitev je pobrala skoraj polovico poviška delavskih plač.
MANJ LJUDI BREZ DELA. Ministrstvo za delo je pred kratkim izdalo sledeče poročilo o skrčenju števila brezposelnih v Italiji: v seznamih za namestitve je bilo konec februarja letos vpisanih v prvi kategoriji (že nameščenih oseb) in v drugi kategoriji (semkaj spadajo mladoletni, osebe v pričakovanju zaposlitve in mladeniči, ki so komaj odslužili vojaško službo) 1.279.797 oseb, kar predstavlja 56.849 oseb ali 4,23 odsto manj kot v mesecu januarju in 73.576 oseb ali 5,40 odsto manj kot v februarju lani (38,764 v prvi in 34,812 odsto v drugi kategoriji).
VEČ STALNIH MEST PROFESORJEM. Z zakonom št. 831 od 28. 7- 61. je bilo zvišano število stalnih učnih mest na srednjih šolah od 18.564 na 24.546. Sedaj dodeljujejo ta stalna mesta po posameznih krajih in šolah, obenem pa je minister že odobril prvo skupino prednostnih lestvic za stalno namestitev. Slovenske srednje šole, ki že poldrugo leto čakajo na dodelitev stalnih mest, seveda niso bile pri tem upoštevane.
Velik dotok tujega kapitala v Italijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
rahljali pri destilaciji. Londonska tvrdka je izvršila naložbo 160 milijonov lir in prevzela 80 odsto glavnice neke družbe v Carascu, ki se bavi z obdelavo silikatov cirkonija in ki bo u-vedla angleški postopek. Podjetje iz Zuericha in ameriški operater sta naložila okoli 110 milijonov lir za povečanje kapitala rimske družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronskega in mehaničnega materiala za telekomunikacije in zvočno registracijo. Neki nemški strokovnjak namerava z investicijo o-krog 100 milijonov prispevati k ustanovitvi družbe v Casalbul-tanu, ki bo proizvajala pletenine. Tvrdka iz ZDA bo z naložbo 60 milijonov pripomogla k ustanovitvi metalurškega obrata v Milanu; v ta namen bodo v Parabiagu zgradili tovarno za lito železo. Skupina švicarskih podjetij in posameznikov bo prispevala k okrepitvi milanske družbe za metalurgijo. Belgijski strokovnjak je s 25-odstotno naložbo pripomogel k ustanovitvi podjetja v Federobbi (Treviso), ki bo izdelovalo vsakovrstno o-butev.
Kongres mednarodne trgovinske zbornice
(Nadaljevanje s 1. strani)
ftomobi
Jugoslavija se je šele po o-svoboditvi lotila izgradnje lastne avtomobilske industrije.
Pred vojno je poskušala izdelovati kamione edino Industrija traktorjev in’ kamionov v Rakovici pri Beogradu, ki pa zaradi kratkotrajnosti ni uspela pokazati pomembnejših dosežkov. Šele v obdobju 1950-1954 so tovarne TAM v Mariboru, FAP v Pribo ju in Industrija traktorjev v Beogradu skupaj s tovarnami karoserij izdelale prve večje količine kamionov, avtobusov in traktorjev. Po letu 1955 se je tej proizvodnji pridružila še proizvodnja osebnih avtomobilov, naslednje leto pa tudi proizvod-
nja motociklov.
Izgradnja avtomobilske industrije se je v Jugoslaviji začela brez predhodnih izkušenj. Začela se je na podlagi odkupljenih licenc od inozemskih podjetij ter je bila zato odvisna od uvoza sestavnih delov. S časom pa je jugoslovanska avtomobilska industrija v kooperaciji z vrsto jugoslovanskih tovarn začela sama izdelovati vedno več sestavnih delov, ki jih je prej uvažala. Na tem področju so bili lansko leto doseženi največ ji uspehi, kar nam dokazuje naslednji pregled proizvodnje kamionov, avtobusov in osebnih avtomobilov v primerjavi z uvozom sestavnih delov.
vilni strokovnjaki med katerimi so bili tudi predstavniki Jugobanke in Narodne banke Jugoslavije. Prva tozadevna pravila nosijo datum 1933. Izpopolnjena so bila 1951 in 1957 so jim dodali še komentar. Tega teksta se je držalo skoro 60 držav .Praksa je medtem pokazala na potrebo novih dopolnil in pojasnil in prav zaradi tega jih niso uradno izvajale britanske banke in banke Common-weltha, češ da niso dovolj jasna in precizna. Zelo aktivni so bili pri tej reviziji prav predstavniki angleških bank in jih bodo v bodoče tudi izvajali v tem delu sveta.
Enotna pravila iz leta 1962 postavljajo na prvo mesto obvezo kupca - nalogodajalca, da izda banki popolna in točna navodila, kar v dosedanjih pravilih ni bilo. Gotovo je, da bo ta instrument eden najbolj važnih rezultatov dela MTZ in bo doživel še širšo uporabo.
RADO LAUTIN
Tllir/splll
AVSTRIJSKI DOHODKI TURIZMA. Turistična sezona 1961-1962 je vrgla Avstriji 12 milijard šilingov. To predstavlja 9 odsto avstrijskega narodnega dohodka. V primerjavi s sezono 1960-1961 so se dohodki od turizma dvignili za 14 odsto. Od leta 1945 je Avstrija potrošila za graditev raznih vrst žičnic 1.1-mi lijarde šilingov.
TURIZEM NA GORIŠKEM. Goriška turistična zveza poroča: Zaradi asfaltiranja je cesta Most na Soči—Ušnik zaprta in promet na cesti Sp. Trebuša— Želin delno oviran. Po izjavi pristojnih organov bo cesta čez Vršič nekaj dni pred 1. majem odprta za promet, ako ne bo nepredvidenih nočnih snežnih zametov. Ugodna smuka je še pri Domu Petra Skalarja na Kaninu (320 cm), na Kuku (50 cm) m Matajurju (150 cm), nad Livkom in na Vojskem (40 cm), povsod južen. V vseh vodah je dovoljen lov na postrvi. Dovolilnice izdaja ribolovnica pri turističnih društvih.
	1958	1959	1960	1961	1962*
Uvoz delov v milijonih deviznih dinarjev Proizvodnja kamionov	2.828	2.854	3.651	4.244	2.607
(v kosih)	4.089	3.71	4.524	5.426	6.000
avtobusov	671	511	896	829	1.000
osebnih avtomobilov	2.936	4.431	10.461	14.999	20.000
*) podatki za prvih 10	mesecev				
Uvoz sestavnih delov je dose-		proizvodnjo		skoraj v	celoti o-
Poudarek na industrijskih proizvodih
Milan, aprila
V 41 letih svojega obstoja se je milanski velesejem od svojega prvotnega evropskega v
pomena razvil v sejem svetov- Se o jugoslovanski udeležbi na milanskem velesejmu nega slovesa. Saj je letos pri-	1
MEDNARODNA NAPETOST ZARADI LAOSA. Zaradi zaplet-ljajev v Laosu, katerega neodvisnost je po mnenju ameriške diplomacije in vojske v nevarnosti, je predsednik Kennedy naročil državnemu podtajniku Averellu Harrimanu, naj iz Londona, kjer je bil na obisku, odpotuje v Moskvo in Hruščovu izroči posebno poslanico predsednika Združenih ameriških držav. Kennedy omenja, da so se države na mednarodni konferenci v Ženevi obvezale, da bodo spoštovale nevtralnost Laosa. Američani so pripravljeni, da oodo nastopili z vojaško silo, ako bi se druge države — pri tem mislijo na Kitajsko in Moskvo — vmešale v notranje zadeve Laosa. Poveljnik a-meriških oboroženih sil na Pacifiku admiral Harry Felt je priletel v Bangkok, glavno mesto Tailanda (Siama) ter se tam posvetoval z vlado. V njegovem spremstvu je bil general P. Har-kins. Meseca junija bi moralo priti do vojaških vaj v Tailan-du prav na severovzhodni meji Laosa v okviru SEATO. Ni izključeno, da nameravajo Američani poseči vmes z vojsko še poprej, ako bi se čete Patheta Laoa ne umaknile na stare postojanke.
vabil poslovne ljudi kar iz 130 držav iz vseh predelov sveta. V zadnjih letih smo ugotovili, da na velesejmu niso zastopane morda samo države Evropske gospodarske skupnosti, pa tudi ne samo države EFTA in Sveta za vzajemno pomoč, temveč prav tako tudi države, ki niso organizirane v nobeni izmed teh gospodarskih skupnosti. Razstavljalni prostor zavzema že 400.000 kvadratnih metrov. Razstavljale! so iz 84 držav vseh celin, med temi jih je 48 uradno zastopanih.
že lani ni Jugoslavija nastopala več v posebnem phviljonu, pač pa so njeni razstavljale! porazdelili svoje vzorce po vrsti blaga v posameznih paviljonih. Jugoslovanska podjetja razstavljajo tako v sedmih paviljonih.
POUDAREK NA
INDUSTRIJSKIH IZDELKIH
Tudi takšnemu obiskovalcu, ki si samo bežno ogleda razstavljene jugoslovanske proizvode, postane takoj jasno, da daje Jugoslavija pri organizaciji milanske udeležbe zadnja leta čedalje večji poudarek industrijskim izdelkom. Ta težnja je tudi letos očitna. Jugoslavija, ki se naglo industrializira, hoče povečati izvoz svojih industrijskih izdelkov in polizdelkov tudi v Italijo. Tudi na tem sejmu se je pokazalo, da industrijski proizvodi ne zaostajajo za podobnimi izdelki drugih industrij in da bi bili lahko tudi na italijanskem trgu konkurenčni izdelkom iz zahodnih držav, ako bi jim ne zapirala vrat skupna carina Evropskega gospodarskega tržišča. Sicer ni razstava jugoslovanskega blaga v Milanu namenjena samo italijanski javnosti, temveč prav tako tistim obiskovalcem irt poslovnim ljudem, ki prihajajo v Milan od drugod.
V jugoslovanski delegaciji, ki
je prispela na sejem v Milan, je tudi Dušan Marič, tajnik Ju-goslovansko-italij anske trgovinske zbornice v Beogradu.
Na področju strojne industrije razstavljajo »Livnica željeza i tempera« iz Kikinde, «Pro-gres« iz Zrenj anina (razne stroje in dele), «Jelšingrad» iz Banja Luke (lahke ročne žerjave in stroje), «Pobeda» iz Novega Sada (poljedelske stroje in zobčasta kolesja), «Potisje» iz Ade, «Gostol» iz Nove Gorice (stroje za prehrambeno in lesno industrijo), »Prvomajska« iz Zagreba (razstavlja okoli 800 raznih strojev) ter «Alat» iz Beograda, ki združuje več znanih industrijskih obratov, kot so »Alatnica« iz Beograda, «FAD« iz; Novega Sada, »Fabrika rez-nog alata« iz čačka, »Industrija alata« iz Trebinj, »Jugorad« iz Zagreba, »Jugoalat« iz Novega Sada ter »Tvornica alata i merila« iz Zagreba.
Goriška strojna tovarna in livarna (Gostol) razstavlja letos v Milanu prvič. Tudi italijanski tisk s priznanjem piše o izdelkih te tovarne, tako na primer poroča «24 Ore», da je zbudil veliko pozornost pri italijanskih izvedencih stroj te tovarne za čiščenje kalupov.
Na elektronskem področju zavzema važno mesto zagrebška tovarna »Rade Končar«, ki razstavlja vsakovrstne elektronske stroje, od transformatorjev, rotacijskih strojev, naprav za nizko in visoko napetost in elektrotehničnih peči do posebnih elektronskih strojev za ladje, itd. »Iskra« iz Kranja razstavlja svoj kinematografski projektor KO-6, telefonske aparate, električne števce, oddajnike na kratke valove KOM 50, sprejemnike za kratke valove SK 3, avtomobilske žarnice, itd. «Hi-dromontaža« (Himo) iz Maribo-
ra razstavlja v Milanu le nekaj izdelkov svoje proizvodnje, ki obsega razne vrste izolatorjev. «Tež-Croatia» iz Zagreba je že znana po svoji proizvodnji žarnic in baterij. »Krušik« iz Valjeva pa nastopa s svojimi stroji za tekstilno industrijo. »Elma« iz Črnuč pri Ljubljani proizvaja predvsem električne izdelke in naprave za široko potrošnjo, Faorika Elmos iz Svetozareva nastopa z gumijastimi in plastičnimi izdelki za električne naprave, »Industrija elektroporcelana« iz Arandjelov-ca pa razstavlja izolatorje za telekomunikacijske zveze in za visoko in nizko napetost.
Jugoslovansko železarsko industrijo predstavljajo razni obrati, kot so Jeseniška železarna, Železarna iz Raven, železarna iz Štor, Valjaonica bakra iz Še-vojna, Željezara iz Ilijaša, Fa-brika Djuro Salaj iz Niša, Željezara iz Siska, Rudnik svinca in topilnica iz Mežič, Tvornica olovnih poluproizvoda i aluminijske ambalaže TOP iz Zagreba, Industrija polizdelkov iz Slovenske Bistrice, Metal iz Zagreba, Silika iz Gostivarja, Fa-brika Samota iz Arandjelovca ter Tovarna umetnih brusov iz Maribora.
V kemijskem paviljonu je razstavljalo Udruženje kemijske industrije KIZ iz Zagreba, ki zastopa podjetja Chromos, Katran in Plivo iz Zagreba. Udruženje KIZ je razstavljalo razne kemične ter farmacevtske izdelke. Na kemičnem področju sta še nastopala »Kemikalija« iz Zagreba ter »Jugosanitarija« iz Zagreba.
Na področju prehrambene industrije je import-export podjetje »Jugoriba* iz Zagreba razstavilo razne konferirane izdelke, »Koprodukt* iz Novega Sada in »Sljeme* iz Zagreba pa
mesne izdelke.
«Derma-Kotex» z Zagreba je razstavila surovine pa usnjeno industrijo; razne usnjene izdelke in konfekcije pa sta razstavila znani tovarni »Toko* iz Domžal in »Centrotekstil* iz Beograda.
Podjetje »Dom« iz Ljubljane je razstavilo svojo široko zbirko lesnih izdelkov in košark; na istem področju tudi »Interpet« iz Zagreba, »Narodna radinost* iz Beograda, »Bosnafolklor* iz Sarajeva in »Rukotvorine* iz Zagreba.
Že iz tega kratkega pregleda lahko sklepamo, da je bilo jugoslovansko gospodarstvo na milanskem velesejmu močno zastopano; to je tudi povsem naravno, saj je danes Italija za Jugoslavijo najpomembnejši partner v zunanji trgovini.
Sodelovanje obeh industrij
Seveda je pristop Italije v Skupno evropsko tržišče negativno vplival na jugoslovanski izvoz v našo državo; kajti drugačno carinsko ravnanje je zmanjšalo možnost konkurence jugoslovanskih izdelkov na italijanskem tržišču. Kljub tem oviram se v čisti trgovini uspešno razvija sodelovanje med industrijskimi podjetji, zlasti na kemičnem področju. Sodelovanje na industrijskem področju, že vključuje okoli 50 jugoslovanskih in 60 italijanskih ekonomskih organizacij, katere bi lahko dale nov pospešek izvozu jugoslovanskega industrijskega blaga v Italijo v obojestransko korist.
M. BAN
gel višek leta 1961, leta 1962 pa se je znatno zmanjšal navzlic precej večji proizvodnji avtomobilov. To je posledica vedno večjega sodelovanja domače industrije z avtomobilsko industrijo. Vrh tega se je industriji, ki izdeluje sestavne dele, posrečilo znaten del svoje proizvodnje prodati v inozemstvu. V prvih desetih mesecih 1962 je vrednost izvoza avtomobilskih delov znašala nad 210 milijonov deviznih dinarjev, medtem ko je leta 1958 znašala komaj milijon dinarjev. Dejanske možnosti notranje kooperacije pa še vedno niso polno izkoriščene. Zato bo posebno važno to kooperacijo pospešiti letos, ko se predvideva, da bo proizvodnja osebnih avtomobilov za 70 do 80 odstotkov večja kot lani. Glavni razlog, da ta kooperacija ni bila že do sedaj bolje izkoriščena, je v visokih cenah domače opreme, ki je v primerjavi z inozemskimi včasih celo večkrat večja, kar podra-žuje končne proizvode. Kooperanti se vrh tega ne držijo dogovorjenih rokov, kar v ciklus-ni proizvodnji povzroča ne- samo zaostajanje proizvodnje, temveč tudi tehnološke težave.
Največji proizvajalec osebnih avtomobilov v Jugoslaviji, je vCrvena zasto.va» v Kragujevcu, ki izdeluje avtomobile na podlagi licence italijanskega podjetja FIAT. Tako srečujemo na jugoslovanskih cestah vedno več avtomobilov znamke FIAT 600, v prihodnjih letih pa jih je pričakovati še znatno več. Izdeluje pa tudi vozove FIAT 1100, 1400„„ia00 in 2100. Koprski tovarni «Tornos» se še ni posrečilo zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz sestavnih delov za spačke (Citroen 2 C), da-si se je s predplačili javilo za ta vozila že veliko interesentov ter je bila do sedaj izdelava teh voz uspešna. »Tomos« se je vrgel predvsem na proizvodnjo mopedov, ki jih izvaža že na vse kontinente. Da bi vsaj delno premagal ograjo, ki je nastala s skupnim tržiščem, bo »Tomos« organiziral skupaj z generalnim zastopstvom v Holandiji montažno podjetje, preko katerega bo skušal razpečavati svoje proizvode na Skupnem evropskem tržišču. Izdeluje tudi načrte za gradnjo podobnih tovarn v Egiptu, Maroku in Indiji, katerih proizvodnjo bo »Tomos« dopolnjeval z dobavo določenih sestavnih delov. »Tomos« plasira že danes 30 odstotkov svojih končnih proizvodov v inozemstvu, v bodoče pa jih namerava plasirati 40 do 45 odstotkov. Letno daje na tržišče 120.000 mopedov, rolerjev in motornih koles. Tovarna TAM v Mariboru je začela izdelovati kamione po licenci podjetja »škoda« ter je
svojila. Zdaj izdeluje tovornjake z nosilnostjo 4,5 tone po licenci nemške tvrdke »Deutz«. Tudi ta tovarna je že dosegla svoje uspehe na inozemskem tržišču, in to v Burmi, Bolgariji, Poljski, Vzhodni Nemčiji in v Egiptu. TAM stremi doseči čim večje sodelovanje z domačimi
tovarnami opreme, da bi lahko izdelovala velike serije in tako postala konkurenčno sposobna na vseh tujih tržiščih. Leta 1962 je izdelala v jprvih desetih mesecih 2.600 tovornjakov. Po licenci nemškega podjetja DKW montira in izdeluje osebne avtomobile in avtomobile tipa «Kombi» za devet oseb novomeško podjetje IMV (Industrija motornih vozil). V Prilepu pa je bila zgrajena tovarna, FAP za proizvodnjo težkih tovornjakov prav tako po inozemski licenci. Po načrtu tovarna dela na tem, da leta 1965 postavi na trg že 3.500 vozil. Motocikle pa izdeluje poleg tovarne »Tomos« še tovarna «Tito» v Vogošču pri Sarajevu po licenci NSU. Zagrebška tovarna MTZ pa obeta z mopedom in miniaturnim rolerjem »Švrk« še izpopolniti ponudbo na domačem trgu.
Kakor vidimo, je jugoslovanska industrija motornih vozil dosegla navzlic temu, da predstavlja eno naj mlajših panog, že zavidne uspehe ter se vedno bolj osvobaja od uvoza. Najnovejše njene dosežke pa bo mogoče videti na drugem mednarodnem sejmu motorjev in motornih vozil, ki bo od 10. do 19. maja t.l. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v priredbi posebnega odbora Združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil Jugoslavije.
R. K.
PRED KRATKIM JE PRIŠEL LESNOINDUSTRIJSKI kombinat «BREST» iz Cerknice
NA TRG Z NOVO DOMAČO TVARINO •1VERNE PLOŠČE’ IN .AZREREST PLOŠČE’.
— - - - ............... - . . ; : ; :^
eporaua jvenuu	je mcaveiiu spremenila
tehnologijo v klasični pohištveni industriji in jo znatno pocenila. «BREST» bo letno proizvedel 10.000 kubičnih metrov ivernih plošč. Isti kombinat pa pravkar z uspehom končuje poskuse oplemenitenja ivernih plošč z raznimi oblogami 'iz' plaštfficfranE* mafe-rialov najrazličnejših barv in vzorcev. «BREST» se je prav s pohištvom iz ivernih plošč tako plasiral na tujih tržiščih, da sedaj izvaža 85 odstotkov vse svoje proizvodnje. Proizvodnja ivernih plošč pa je dala kombinatu nove možnosti. Prav pred kratkim so namreč strokovnjaki zavoda za raziskavo gradbenega materiala v Ljubljani dali patentirati nov izdelek «BRESTA» — azberest. Plo:če so podobne ivernim, le da imajo spodaj in zgoraj tanke plasti azbesta. Azbest bodo potrebovale ladjedelnice in pa tista industrija, ki potrebuje ognjevaren material. Kakovost je tako izredna, da so vse jugoslovanske ladjedelnice pri «BRESTU» naro-clle ze ve,ike količine domačega materiala.
OBIŠČITE KMETIJSKO TRGOVINO
AGRARIA
OPČINE, Narodna ul. 53 — Tel. 221-321 TRST, Ul. Udine 23 — Tel. 36-258
KONCENTRIRANA KRMILA ZA ŽIVINO PO NIZKIH CENAH, SREDSTVA PROTI RASTLINSKIM ZAJEDAL-CEM, RAZNA SEMENA, SADIKE, UMETNA GNOJILA IN KMETIJSKI STROJI.
ViSTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-65ti
Bogat, izbira naočnikov, dalj nogledcv šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov m fotografskega materiala
EEB5
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S P A - D D,
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH L IR 180:000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov^ BANKRFD
NOBILI	MAIIALOSS®
TRST-TIMES 1 E, ul.	\XX Ollohre vogal ul. rorrehianra, tel. 35.740
&la>rine	Knhišiva dnevne sobe ■ oprema za urade - vozički - puslel
p i: nn a ti nx	Razstavo: VI. t a! tli rim. 29 VI. F. Flisi. 7
IMPEXPORT
UVOZ - IZ V UZ : /.Ah I UH,S I VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago UL del Hosco 20 Tel 50010 l elegr.: lmpexport - Trieste
U VAZA:
VSAKOVRSTEN L,RS - CEMENT IN URA BENI MATERIAL . MESU IN ŽIVIN
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STR0 TEKSTIL . KOLONIALNO BLAli
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzaci Posreduje po tržaškem in goriškem sporazun
K prvomajskemu prazniku čestitajo
U|
	Kemično obrtno podjetje	
OLMA		★	Proizvajamo ★	olja
★
★
★
★
★
★
vrst za usnjarsko,
tekstilno
in
kovinsko
industrijo
Tovarna ščetkarskih in žimarskih izdelkov
«ži»ia»
Ljubljana - Fužine

a;!!::::;;;

Izdeluje: Tapetniško ti mo vseh kvalitet vse vrste
kvalitetnih ščetk iz žice in žime, posebne ščetke za kovmsKo tekstilno in ostalo industrijo, vse vrste čopičev.
izdeluje tudi sortirano ščetino vseh vrst in dimenzij, predeluje vse vrste živalskih in umetnih vlaken.
TOTRA . TOTRA * TOTRA
TOVARNA TRAKOV,
LJUBLJANA
Zg. Hrušica 14
VEZALK IN ELASTIKE
• Vam nudi po konkurenčnih cenah: • Vse vrste vezalk — barve po JUS
•	standardu usnja /// Elastiko za perilo
•	— št. 6 do 30 mm /// Mrežice za damska • dvokolesa, elastične pripenjače za avtomobile
• in motorje /// Razne trakove in vrvice /// S Vrvi za perilo in gospodinjske mreže lzde-
•	lane iz svile v kombinaciji s plastiko ///
•	Ter ostalo pozamenterijsko blago
TOVARNA	«TEOL-OLJARNA»
Proizvaja tekstilna in usnjarska pomožna sred-	LJUBLJANA	
stva in tehnična olja, predvsem nudi sledeče	
izdelke:	Detergente za pranje volne na bazi etil-
enoksida — dodecii r.ezol-pastc. - emulgatorie za	
	špik olja — sredstva za avivažc cel-viaken • za
	usnjarsko industrijo Sulfnmrana olja - oksidi-
	rana ribja olja — sintetska strojila ter sredstva
PODJETJE SE PRIPOROČA I	za čimžanje na iaz- pankreasa
.	V	.	o -	. ....... • ■ -V -r-	i	am UV ..ul 'ir;
,i,.m
LESONIT
Ilirska Bistrica
nudi za izvoz v Italijo po ugodnih cenah kvalitetne
‘LESONIT PLOŠČE
(pannelli di fibra di legno)
v dimenzijah 5,20x1,70 m
in 2.60x1,70 m
ter debelinah 2,50 mm,
3, 3,2, 4 in 5 mm
Interesenti lahko
<LES0NIT PLOŠČE
kupujejo tudi za reexport v afriške in druge dežele
TOVARNA
LESONIT
SE PRIPOROČA«
ZAJEDNICA LUČKIH PODUZEČA
RIJEKA
OBALA JUCOSLAVENSKE MORNARICE, Ml
PREKO UCLANJENTH PODUZEČA
e VRŠI OKRCAJ IN IZKRCAJ BRODOVA
•	PRIMA ROBU NA USKLADISTLNJE u VLASTITA SKLADI-STA I IZNAJMLJUJiS SKLAU1SNI PROSTOR
U VOZNICAMA 1 IZVOZN1C1MA
•	OBAVLJA PREKOMORSKA PAKOVANJA i REMONTNE USLUGE
•	VRŠI SVE MANIPULACIJE DRVOM	,
S OBAVLJA TEGLENJE PLOVNIH OBJEKATA,LUCKU REMORKAZU I LOKO ŠPEDICIJO
•	BRINE SE ZA ODRZAVANJE LUCKOG BAZENA
Brzojavil Lučka zajedmca Rijeka Pošt. pretinac: 101 Telex: 025-39
pl; LUČKI PRETOVAR
| RijCka
liliii LUČKA SKLAD1ST
j|| Rijeka
6 LUČKI SERVIS
^ Rijeka
§
^ SILOS u izgradnji
2	Rijeka
S
§ PODUZECE LUKE
3	Rijeka
llijji LUKA-DRVO lil Rijeka
II GRADSPED
I -11-
»5555!SS55«!*«55525S««:K«5«?5K:«sss5Kssss«s:sssHsss:ss«srsss52ss
Podjetje za izdelavo težke investicijske opreme
IZDELUJE
DVIGALNE* IN TRANSPORTNE NAPRAVE A	HIDROMEHANSKO	OPREMO
/ \	VISOKE GRADNJE
/MKK	MOSTOVE
RAZNO OPREMO ZA INDUSTRIJO IN RUDARSl \< j*"	1>(JLJ EL)ELSK I Sl ROJ E
NOVI IZDELKI
STANDARDNI PRISTANIŠKI ŽERJAV H GRADBENI ŽERJAVI LADJEDELN1ŠKI ŽERJAVI ŽERJAVI ZA GRADNJO li\ POPRAVII ' ŽELEZNIŠKIH PROG ŽIČNICE
LADIJSKI POKROVI HLADILNE NAPRAVE
•M E TALNA*
TOVARNA KONSTRUKCIJ. STROJNIM NAPRAV, POLJEDELSKIH 5 In J JE V IN LIVARNA
M A R 1 B O R
Stran $
Posojilnica na Opčinah - nad 350 milijonov vlog
Na zadnjem občnem zboru, ki je bil po vrsti že 54., je vodstvo Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice na Opčinah poda, io poročilo o poslovanju tega domačega zavoda v preteklem letu. Občni zbor je bil v nedeljo, 7. aprila. Tudi ta občni zbor je pokazal, da stoji Kmečko-cbrtna posojilnica na Opčinah, ki ie bila ustanovljena že leta 1908, na trdnih nogah.
To se jasno vidi iz poročil u-pravnega odbora in nadzorstva. Občni zbor je začel predsednik upravnega odbora J. Podobnik, ki je orisal splošne razmere, v katerih posluje posojilnica. Na-to_ je podpredsednik inž. M. Sosič prečital poročilo upravnega odbora, ki navaja podrobne po-oatke o poslovanju posojilnice v lanskem letu. Predsednik nadzornega odbora dr. Lojze Anto-nac je podal poročilo nadzorstva ter podrobneje razčlenil bilanco za lansko leto.
Iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, katerega se ;e udeležilo lepo število članov, bomo navedli samo nekatere najznačilnejše podatke. Hranilne vloge so se lani dvignile kar za 34 odsto ter dosegle 354 milijonov 18.003 lire. Posojilnica rada pomaga svojim članom, ki se k njej zatekajo v primeru potrebe. To kažejo že podatki o posojilih, ki so ob koncu leta dosegla 195.600.000 lir; med letom 1962 je bilo podeljenih 158 posojil za 129 milijonov lir, to je za 49 milijonov lir več kakor prejšnje leto.
Poslovanje posojilnice v pre teklem letu je bilo red o. Dobiček 1.805.903 lire, ki je bil dosežen v lanskem letu, je bil ves pripisan rezervnemu skladu. Sploh upravlja vodstvo posojilnico v smislu potrebne previdnosti. Za obresti na vloge je posojilnica lansko leto izplačala lepo vsoto 9.769.931 lir.
Po poročilih, ki sta jih podala upravni odbor in nadzorstvo, se je razvila razprava, v katero je poseglo več članov. Predvsem so ti nsglašali, da mora posojilnica priti čimprej do lastnega novega sedeža; novi prostori v lastni stavbi bi ne bili več tako tesni in bi olajšali poslovanje posojilnice.
Razveseljivo je, da se med člani smisel za varčevanje vedno bolj širi; o tem govorijo tudi podatki o dvigu vlog. Vlagatelji so povečini domačini, medtem ko se za posojilo zatekajo k posojilnici v precejšnjem številu tudi kmetje in obrtniki iz vse naše okolice. Zato je treba pohvaliti člane domačine, ki s svojimi vlogami podpirajo delovanje domačega zavoda in ima--o vanj zaupanje; kajti tako se nabira denar, ki ga vodstvo zavoda notem lahko kot posojilo deli med obrtnike in kmete z vsega Tržaškega, ki se k posojilnici zatekajo v primeru be. Kakor rečeno, je utrjevanje in širjenje smisla za varčevanje dober znak. Ljudje prihajajo vežno bolj do spoznanja, da ie oolje, da si z varčevanjem prihranijo denar, kakor da ga trošimo tjavendan, ter ga potem porabijo v koristne namene, kakor na primer za zboljšanje stanovanja ter nabavo opreme in potrebnega orodja za delo.
prave, se je znižalo na 2.844.097, kar pomeni, da ga posojilnica redno odplačuje.
Zanimanje za posojilnico se med prebivalstvom veča. To iz dneva v dan bolj spoznava, kako velike koristi ima od domačega denarnega zavoda. Naj o-menimo, da je posojilnica samo za obresti na hranilne vloge izplačala lansko leto 1.627.359 lir. Ljudje se v zadregi radi zatekajo k posojilnici za posojila. Med lanskim letom je bilo podeljenih 63 meničnih posojil (za 19.517.000 lir), 44 je bilo vrnjenih (za 13,288.670 lir), ob koncu leta pa je bilo vsega še 144 meničnih posojil (za 24 milijonov 246.480 lir). Dolgoročnih posojil je bilo med letom podeljenih 8 (za 4,533.010 lir), vrnjeni pa 2 (za 1.617.000), tako da je ob koncu leta ostalo še 30 dolgoročnih posojil za 6.270.137, posojil na vknjižbo pa 14 za 5.503.400 lir.
V gotovini in naloženega denarja ima posojilnica 25.986.009 lir, medtem ko znaša redni rezervni sklad 1.316.181 lir.
Napredek nabrežinskc posojilnice
Kakor je na občnem zboru v svojem poročilu upravnega odbora ugotovil predsednik odbora J. Terčon, je kmečko-obrtni-ška posojilnica v Nabrežini razmeroma ugodno zaključila svoje poslovanje v letu 1962. Iz poročila upravnega odbora je namreč razvidno, da je posojilnica lansko poslovanje zaključila s čistim dobičkom 227.282 lir, hkrati pa so se do konca leta hranilne vloge dvignile na 62 milijonov 701.708 lir ter se tako povečale za 14 milijonov lir. Med letom sta se včlanila dva nova člana, izstopil pa ni nobeden; danes jih je 300. Državno posojilo, ki ga je posojilnica najela za časa anglo-ameriške u-
Prekop Benetke-Padova
V Benetkah in v Padovi se sestavlja konzorcij za gradnjo plovnega kanala, ki naj poveže obe mesti. Gradbeni stroški bodo znašali 7,6 milijard lir, od katerih bodo prispevale eno milijardo vse meječe občine ter pokrajinski u-pravi v Padovi in Benetkah, ostalo pa si je prevzela država. Prvotno so hoteli samo razširiti in poglobiti prekop, ki ga je v 14. stoletju zgradila beneška republika in po katerem so lahko plule ladje do 110 ton. Toda potrebe terjajo kanal, ki naj dopušča plovbo ladjam vsaj do 1350 ton nosilnosti. Zato so se morali odločiti za popolnoma novo traso, ki naj bi prizanesla tudi številnim arhitektonskim in zgodovinskim znamenitostim. Z deli bodo verjetno pričeli že julija meseca in upajo, da bo prekop dokončan v štirih letih.
Načrtna industrializacija koprskega okraja
Koper, aprila
Kakor glede vse Jugoslavije, bi mogli tudi glede industrije v povečanem koprskem okraju v letošnjem letu ugotoviti sledečih pet osnovnih plansko-o-rientarijskih načel: obnova v smislu sodobnejše proizvodnje; specializacija, ki naj omogoči proizvodnjo na tekočem traku ali vsaj oddaljitev od ponekod še obrtniških tendenc; znanstveno proučevanje prc^.vodnje in tržišča; skrb za izboljšanje vodilnega in delavskega kadra, in končno prilagajanje proizvodnje v okviru kvalitete, ki na. omogoči izvoz tudi na zahtevnejša tuja tržišča.
Glede prvega načela je treba ugotoviti, da je vsa stara industrija v sedanjem koprskem okraju kljub znatnim izboljšavam v preteklih letih, še vedno zastarela, in sicer tako v strojnem parku kot tudi v proizvodni miselnosti vodstev in delavstva. Vsi ti industrijski obrati so prišli zaradi tega že lani v rekonstrukcijo, odnosno modernizacijo, še več naporov pa bo temu procesu posvečenih letos. Tako so, ali še bodo, v rekonstrukciji v celoti ali v posameznih obratih tovarna optičnega stekla industrije TOS v Hrpeljah, tovarna salonita in cementa v Anhovem, vsa lesna industrija, živilska industrija z izolskim kombinatom Delamaris, rudnik živega srebra v Idriji itd .Spremembe in dopolnitve pa so ostale potrebne tudi v novih obratih, Tomosu, dekanski Lami, podružničnih o-bratih kranjske Iskre v Šempetru pri Novi Gorici in Sežani, podjetju Fructal v Ajdovščini, Mehanotehniki v Izoli, tovarni igel v Kobaridu in drugod.
Tesno v zvezi z obnovami je Specializacija. Nekateri obrati so se ukvarjali s preveč različnimi artikli, da bi mogli proizvodnjo poceniti in kvalitetno izboljšati. Specializacija terja vzporedno tudi kooperacijo sorodnih strok, ki pa ne sme biti omejena le na okvir okraja in tudi ne republike. V tem smislu je v vsej Jugoslaviji v teku obsežna integracija, združevanje sorodnih industrijskih o-
bratov ob porazdelitvi dela.
Velika hiba jugoslovanske industrije je bila v slabem znanstvenem proučevanju proizvodnje .zahtev trga in pogojev izvoza. Pri nekaterih industrijskih obratih takega proučevanja sploh ni bilo. Le prečesto je tekla proizvodnja dalje tudi tedaj, ko je prodaja zaostajala, ker je bil trg že prenasičen ali pa kvaliteta ni več ustrezala, izbirčnejšim kupcem. Da tako blago tudi ni moglo na tuji trg, ni treba šele ugotavljati. Tako je zašla v težave na pr. tekstilna tovarna Bača, čeprav je spočetka zelo dobro uspevala in nudila kvalitet i o blago. Zastoj je povzročilo zaostajanje za zahtevami mode.
Na nedavnem zborovanju društva inženirjev in tehnikov v Kopru so ugotovili, da je tudi industrija koprskega okraja brez zadostnega števila visoko kvalificiranega vodilnega kadra in delavstva. Analiza v 50 podjetjih je pokazala, da je več kot 80 odstotkov zaposlenih le priučenih ali polpriučenih ter samo 6 do 7 odstotkov kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Srednjo ali visoko izobrazbo ima tudi samo 4,6 odstotka zaposlenih, 39 odstotkov: ljudi z visoko šolo pa sploh ne dela v svoji stroki. To stanje je nujno povzročalo obrtniško gledanje na proizvodnjo. Skrb za izboljšanje položaja je zato izredno nujna.
Visoko geslo vse jugoslovanske gospodarske politike lani in letos je — izvoz. Treba je izboljšati plačilno bilanco. Tu mora pomagati poleg kmetijstva in turizma v prvi vrsti industrija. Težnja je vključiti kolikor je le mogoče prav vso proizvodnjo v izvoz. Tako je bilo z izvoznim načrtom določeno tudi industriji koprskega o-kraja, kaj in koliko mora proizvajati za prodajo na tujih tržiščih. Kontingenti so postavljeni precej visoko. Doseči jih bo vsaj v glavnem mogoče z izvedbo rekonstrukcij, specializacij .znanstvenega proučevanja in izboljšanjem strokovnosti vodilnih ljudi ter delavcev.
R. G.
Portorož se pripravlja na novo sezono
ii.
S to stavbo smo že v središču starega Portoroža. Toda intenzivna gradbena dejavnost, ki se je pričela v tej zadnji zimi, ustvarja že novi razširjeni Portorož, ki bo po odobrenih urbanističnih načrtih obsegal tudi obalna področja Sv. Lucije in na drugi strani sedanjih solin staro morsko obalo pod Sečo, kjer so pred dobrim letom podrli tisto starodavno, morda že v napoleonski dobi zgrajeno masivno poslopje, ki so ga
Dr. VLADIMIR MURKO
Visokošolski zavodi v Jugoslavij
i
IV.
Vpis na visoKošoiske zavode v Sloveniji je številčno načeloma neomejen, le medicinska fakulteta v Ljubljani je omejila jeseni leta 1962 vpis novincev na 150. Večina fakultet v drugih republikah kakor tudi nekatere višje šole so zlasti za šolsko leto 1962-63 omejile vpis novincev zaradi pomanjkanja prostorov in drugih tehničnih ovir na določeno najvišje število. Zato poznajo sprejemne izpite ne le za kandidate brez ustrezne srednješolske izobrazbe, marveč tudi za druge kandidate. Vendar večinoma ne zahtevajo sprejemnega izpita od tistih, ki so končali srednjo šolo z odličnim ali ponekod tudi s prav dobrim uspehom, tako da je takim fakultetam zagotovljena izbira boljših novincev. Za izredne študente ponekod te omejitve ne veljajo.
Sicer podpirajo visokošolski zavodi v različnih oblikah izredni študij, tj. študij tistih, ki so v stalnem delovnem razmerju ali pa iz opravičenih razlogov ne morejo hoditi k pouku kot redni študenti. Od izrednih študentov se ne zahteva redno obiskovanje predavanj, morajo pa — večinoma v okviru vaj — izdelovati predpisane seminarske naloge. Izpite morajo sicer opravljati v istem obsegu kot redni študenti, vendar imajo na razpolago več izpitnih rokov in tudi daljši čas za opravljanje izpita. Zavodi prirejajo zanje pogosto predavanja in vaje v popoldanskih ali večernih urah ali celo v posebnih študijskih centrih izven svojega sedeža, kjer jim
predavajo predavatelji o vsem ali le težavnejšem gradivu in kjer se lahko za večje število prijavljencev opravljajo tudi izpiti. številni zavodi jim pošiljajo tudi informacije o študiju v obliki okrožnic in so organizirali dostavo učnega gradiva Vseh oblik pospeševanja izrednega študija, za katere izredni študenti prispevajo vsaj del stroškov sami, tukaj ne moremo našteti. '
Na koncu bi želeli prikazati podrobneje visokošolske zavode v Sloveniji, zlasti tiste, katerih organizacija je bolj komplicirana in ki imajo razne oddelke ter usmeritve, ki omogočajo podrobnejši študij izbranega posebnega področja.
USTROJ
LJUBLJANSKE UNIVERZE
Ljubljanska univerza šteje devet fakultet.
Filozofska fakulteta omogoča' študij na šestnajstih oddelkih, ki povezujejo navadno glavni predmet (A predmet) s sorodnim drugim (B) predmetom številne dopustne povezave teh dvopredmetnih skupin so razvidne iž statuta. Na fakulteti je tudi organiziran študij na novem muzikološkem oddelku študij novinarstva in usmeritev za turistične kadre (le na prvi stopnji).
Na pravni fakulteti je študij na prvi stopnji enoten, na drugi pa usmerjen v pravosodno, gospodarsko-pravno, upravno in družbeno-politično usmeritev.
Ekonomska fakulteta šteje na obeh stopnjah pet oddelkov, namreč ekonomsko - analitični, bančno - finančno - komunalni, ekonomsko - organizacij-
VABI VAS GORENJSKA s SVOJIMI TURISTIČNIMI KRAJI:
Informacije
dajejo

Rateče
Kranjska gora Gozd Martuljek Mojstrana Radovljica Lesce
vsa
Bled Bohinj Pokljuka Preddvor Jezersko Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino

turistična

društva
ski (s 4 skupinami le na prvi stopnji), statistični in zavarovalni, ki ima po dve različni skupini na obeh stopnjah.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (FNT) je najbol zapletena fakulteta, ker je prevzela od prejšnje naravoslovne fakultete po njeni likvidaciji matematiko in fiziko, medtem ko so drugi naravoslovni predmeti prešli večinoma na biotehniško fakulteto. FNT ima 4 oddelke, namreč 1. matematično fizikalnega s 3 smermi na prvi in 6 smermi na drugi stopnji, med njimi tudi več pedagoških smeri za poučevanje na srednjih šolah; 2. oddelek za montanistiko ima odsek za rudarstvo s tremi smermi šele na drugi stopnji, odsek za metalurgijo (plavžarstvo), odsek za mineralurgijo (nekovine) nedeljenim štiriletnim študijem in odsek za geologijo s tremi smermi na obeh stopnjah; oddelek za kemijo ima odsek za kemijo, ki pozna na prvi in dragi stopnji dve pedagoški smeri, na drugi stopnji pa namesto ene tri čiste kemijske smeri, odsek za kemijsko tehnologijo in odsek za farmacijo; 4. oddelek za tekstilno tehnologijo ima le eno smer, vendar je v 4. letniku možna izbira med nekaterimi izbirnimi predmeti, zlasti med raznimi tekstilnimi tehnologijami.
Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FA GG) šteje tri oddelke: oddelek za arhitekturo ima sedaj enoten dvostopenjski študij brez usmeritev, gradbeni oddelek pa pozna tri rahlejše usmeritve šele na dragi stopnji, medtem ko ima geodetsko - komunalni oddelek geodetski in komunalni odsek.
Fakulteta za elektrotehniko ima na prvih dveh stopnjah smer šibkega in smer jakega tokat z več posebnimi smermi), na dragi stopnji pa še smer splošna elektrotehnika -merilna tehnika.
Fakulteta za strojništvo se deli na energetski oddelek z dvema smerema šele na dragi stopnji in na tehnološki oddelek.
Biotehniška fakulteta (prejšnja fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo) šteje 4 oddelke: 1. biološki oddelek ima 4 pedagoške smeri, 2. agronomski oddelek 5 smeri, 3. gozdarski oddelek šele na dragi stopnji 3 smeri, 4. veterinarski oddelek 3 smeri šele na dragi stopnji, ki se pričenja šele v 6. semestru.
Medicinska fakulteta ima oddelek za splošno medicino z nedeljenim petletnim študijem (brez stopenj), od 6. semestra dalje pa se deli študij v osnovni in usmerjeni del s štirimi usmerjenostmi, medtem ko je študij na stomatološkem oddelku deljen na dve stopnji in traja na prvi stopnji tri, na dragi pa dve leti.
študij tretje stopnje je sicer predviden načeloma na vseh fakultetah, vendar za sedaj še ni organiziran povsod, marveč le na nekaterih fakultetah, kjer so občutili večjo potrebo po strokovnih kadrih z najvišjo izobrazbo. Kot primere navajamo študij elektronike, atomske fizike in zunanje trgovine (že drugič). (Konec prihodnjič)
prejšnjih časih uporabljali kot skladišče soli.
Tu je investiter turistično gostinsko podjetje Metropol, ki upravlja že zdaj vrsto gostinskih in turističnih objektov Piranu, ' zlasti hotela Metropol in Sidro — prejšnjo Rotondo — ter obe preurejeni kavarni nočni bar in restavracijo Pri treh vdovah, razen teh pa še avtokamp v Strunjanu in restavracijo v Fiesu, v Piranu pa gradi samopostrežno restavracijo za dnevno trikrat po 500 obrokov hrane.
Jugovzhodno od prejšnje restavracije Vesna, na južnem koncu starega Portoroža, na področju, ki sega v naselja lucijskih ribičev in solinarjev in na katerem že rastejo iz tal nove sodobne večnadstropne stanovanjske stavbe, gradi sedaj podjetje Metropol novo hotelsko stavbo, katere ime bo Lucija. Tudi ta hotel se gradi po načrtih prof. ing. Mihevca.
Stavba bo obsegala sobe z 246 ležišči, restavracijo s 120 sedeži pod streho in 200 sedeži na terasi ter kavarno s 100 sedeži.
vseh prostorih bo urejena centralna kurjava. V bližini hotela bo prostor za parkiranje vozil v senci, vseokrog hotela senčnat park. Otvoritev bo tudi pri tem hotelu po programu že letos meseca maja.
Na dragi strani sedanjih solin, pod Sečo, ureja in gradi podjetje Metropol novo kopalno plažo, plavalni bazen z dimenzijami, ki so predpisane za o-limpijske plavalne tekme (50 x 25 m) in še poseben kopalni bazen za otroke. Sedanji kamp bo povečan in gradi se tudi že nov restavracijski objekt z zmogljivostjo do 600 stolov pod streho. Ta del gradbenega programa naj bi se dovršil do meseca avgusta.
Po izvedbi vseh teh Investicij je v programu še gradnja novega hotela na Seči, kjer bo v hotelskih sobah prostora za 360 ležišč. Otvoritev tega hotela se predvideva za 1. maj leta 1964.
Ti podatki obsegajo le glavne investicije v hotelske in drage turistične objekte portoroškega področja nekako v dobi osemnajstih mesecev od zaključka lanske sezone do začetka sezone prihodnjega leta.
Kakor je iz njih razvidno, se za razvoj turizma na tem področju ustvarjajo široke možno-
sti, ki zagotavljajo nastanitev in gostinske usluge mnogo močnejšemu dotoku zlasti inozemskih turistov. Seveda še niso s tem zagotovljeni vsi pogoji u-godnega razvoja, ki zahtevajo neko organsko skladnost različnih dejavnosti in pobud, da se gostom nudi v kar naj večji meri udobnost bivanja, lepota okolja in možnost kulturnega razvedrila. Toda najvažnejše o-snove bodo s temi investicijami ustvarjene. Pristopni činite-lji bodo pa morali poskrbeti, da se zagotovi in uresniči še marsikaj, kar bo za goste vabljivo in za turizem stalno koristno.
Dr. O.
TRANS-TRIESTE
Societa a r. 1.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.

LHEST
s svojimi obrati na SLAPU OB IDRIJCI, KOPRU, VR-TOVINU ter tovarna testenin — rtv ' i.iica močnih krmil — v Ajdovščini s pekarskimi obrati v Ajdovščini, Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni - SE PRIPOKOCA
A1DDVŠČIHA
n
(>
TEKSTILNA TOVARNA
AJDOVŠČINA
Tel. it. 17
Telegram; Tekstil Ajdovščina
Izdelujemo za široko potrošnjo barvane tkanine, enobarvne, progaste in kariraste v zelo pestrih vzorcih, enobarvno in keper flanelo, flanelaste rjuhe - barvane in bele, kakor tudi pol popeline. — V PREDILNICI proizvajamo Turni-’ bazno, kardirano in česano prejo od Nm 10 do Nm 70, nudimo tudi na križnih navitkih. — PRIPOROČA se za nakup TEKSTILNA TOVARNA V AJDOVŠČINI
% m »m tl
«INTERTRANS-GLOBUS»

_______________mr
LJUBLJANA Šmartinska c, 152-a P. p. 96,Tel.: h. c. 33-662 Telex: 03-107
MEDNARODNA ŠPEDICIJA, TRANSPORTI IN ŠKLADISC A,^^S5!^S™gg
jliiij
OPRAVLJA kvalitetno, poceni in hitro:
špediterske usluge v zvezi s tuzemsko in
vse carinsko-posredniške posle	::j:ji«l{§
pri uvoznih in izvoznih pošiljkah;
iliiiiiii
vše
mednarodno blagovno
menjavo ne glede na vrsto in količino blaga;
IfF
INTERESENTI
kvalitativni in kvantitativni pregled blaga;
Sejemske
usluge z lastno mehanizacijo;
nakladanje, prekladanje,
skladiščenje, hranjenje in zavarovanje blaga.
::::::::::::
■
lili
zahtevajte in. formacije in ponudbe od centrale podjetja in podružnic: Beograd, Zagreb, Rijeka, Maribor, Celje, Jesenice, Koper,
Nova Gorica, Sežana, Novi Sad, ■	## F g
Subotica. • S poslovnim sodelovanjem se boste o solidnosti opravljenih uslug sami prepričali
AJA8U
PROIZVODNI PROGRAM S 1. Vlečeni proizvodi bakrovih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) 5 2. Odlitki zlitin barvnih kovin - a) v pesek - b) v kokile 5 3. Tisnjenci zlitin barvnih kovin - a) brizgani in tisnjeni liv S 4. Bloki barvnih kovin - a) Ms bloki - b) bron bloki - c) bloki Al zlitin • č) blolti Zn‘zlitin - d) bloki iz bele kovine 5 5. Armature - a) vodovodne - b) parne - c) sanitarne 5 6. Industrijske cevi - a) gibljive iz Fe in Ms - b) gibljive cevi za sejalne#troje -c) gibljive cevi za tahometre - č) gibljive tekalemit cevi - d) cevi za prednapeta beton
MARIBOR,
Heroja Jevtiča 11
Telefoni: 39-63 do 39-65 Brzojav: LIVARNA MARIBOR
Na političnem obzorju
NI KDO NAJ NE OSTANE DOMA! Pri parlamentarnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 28. aprila, nastopijo slovenski kandidati na treh listah, in sicer (po a-becednem redu) na komunistični, Skupni slovenski listi in na listi socialistične stranke; na prvi M. Bernetič, na drugi dr. Milan Starc, prof. Alojz Rebula, Josip Terčon in inž. Milan Sosič, na tretji pa inž. Josip Pečenko. Pri prejšnjih volitvah 25. maja 1958 ni bilo slovenskega kandidata na socialistični listi, Skupna slovenska lista pa ni nastopila. Vsak Slovenec naj gre na volišče in s tem pokaže, da mu ni vseeno, kdo bo izvoljen in da si je svest svojih državljanskih pravic. Zahteva po priznanju pravic Slovencem kot enakopravni narodnostni skupini je v programu vseh strank, na katerih listah nastopajo Slovenci. V Trstu bomo v nedeljo izvolili štiri poslance in dva senatorja; za senatorsko mesto se ne poteguje noben Slovenec. Slovenska skupna lista združuje tri politične skupine: Slovensko katoliško skupnost, Slovensko demokratsko zvezo in Slovensko krščanskosocialno zvezo; Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska zveza v Gorici sta pozvali slovenske volivce, naj volijo za kandidata krščanske demokracije.
GLAS TRŽAŠKEGA IREDENTISTA. R. Gefter-Wondrich, ki je bil izvoljen kot pristaš italijanskega socialnega gibanja v rimski parlament leta 1958 in zdaj zopet kandidira, je v «Pic-colu» na svoje volivce naslovil volilni proglas. V njem pravi tudi: «če je bil v parlamentu kakšen uspeh dosežen, se je to zgodilo zato, ker je bil glas poslanca Italijanskega socialnega gibanja iz Trsta v rimskem parlamentu hkrati tudi glas iz I-stre, Reke in otokov ter tistih predelov Dalmacije, ki jih je rapalska pogodba priznala Italiji.* Kandidat tudi pravi, da je vselej nastopal proti uvedbi dvojezičnosti. Njegova zasluga je tudi, da je Trst ohranil dotacijo j4.7 milijarde lir.
PRI ZADNJIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH 1958 sta bila v Trstu izvoljena za poslanca dva pristaša Krščanske demokracije (Sciolis in Bologna), en pristaš komunistične stranke iVidali) in en pristaš Italijanskega socialnega gjbanja. Za krščansko demokracijo je bilo oddanih 72.650 (33.5 odsto) glasov, za komunistično stranko 50.421 (23.3 odsto), za neofašistično I-talijansko socialno gibanje 34 tisoč 79 (15.7 odsto), za socialne demokrate 13.959 (6.4 odsto) in socialiste 12.838 (5.9 odsto). Pri volitvah odločajo v veliki meti glasovi Istranov, ki povečini glasujejo za krščansko demokracijo in Italijansko socialno gibanje.	......
Število novih slovenskih poslancev v slovenski skupščini in zveznem jugoslovanskem parlamentu.
Po novi ustavi SRS (Socialistične republike Slovenije) bo v novem republiškem slovenskem zboru 120, v gospodarskem, prosvetno - kulturnem, socialno-zdravstvenem in organizacijsko Političnem zboru pa po 70 poslancev, ali vsega skupaj 400 Poslancev. V zvezni jugoslovanski skupščini bodo občani slovenske republike volili po 10 poslancev v štiri zbore, a slovenska republiška skupščina pa še io, tako da jih bo vseh skupaj 50.
Simbol SFRJ — Socialistične Pederativne Republike Jugoslavije — ostane modro-belo rdeča trobojnica z rdečo zvezdo.
Na zadnjem zasedanju zvezne jugoslovanske ljudske skupščine je dne 7. aprila tov. Edvard Kardelj kot predsednik zvezne ustavne komisije sporočil, da na seji CK ZKJ in na Seji zvezne ustavne komisije niso sprejeli predloga, da bi sprejeli rdečo zastavo za državno zastavo jugoslovanske federacije, ker so se jugoslovanski narodi borili pod trobojnico za narodno osvoboditev. Zaradi tega naj ostane trobojnica še nadalje zastava jugoslovanske federacije. Skupščina je nato izglasovala ustavo v taki obliki.
Ne več narodne manjšine v Jugoslaviji temveč samo narodnosti.
V novi jugoslovanski ustavi, kadar se določajo pravice narodov ni nikjer več govora o narodnih manjšinah, ampak sa-hio o narodnostih, izraz «na-rodne manjšine» so opustili, ker ni več v skladu z dejanskim enakopravnim položajem in Pravicami vseh narodnosti, ki žive v jugoslovanski socialistični skupnosti.
Tri slovenski škofje.
Po pisanju Verskega lista ^Družina* z dne 15. aprila imajo Slovenci tri škofe, Hrvati pa blizu 30. Tretji novi slovenski škof je dr. Jože Pogačnik, novi Pomožni škof ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Posvečen Je bil na cvetno nedeljo 7. apri-lfu Drugi slovenski škof pa je (Ir M. Deržečnik v Mariboru.
SEDEŽ, TRST ■ ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808 J
Predstavniki SGZ pri ministru Pretiju
Nekaj praktičnih in nujnih predlogov v korist obmejnega gospodarstva
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
trst — via boccaccio, s
Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu m inozemstvo. — Postrežba hitra — Cene ugodne.
V torek so se predstavniki združenja v Trstu sestali z ministrom za zunanjo trgovino Preti jem in mu predočili vrsto vprašanj, ki se nanašajo zlasti na obmejno blagovno izmenjavo in na splošno na obmejni promet. Podpredsednika in direktor združenja so iznesli v tej zvezi razne predloge, tako tudi predlog, da bi se obmejna trgovina po tržaškem in gori-škem sporazumu povečala — zlasti izmenjava kmetijskih pridelkov in potrošnega blaga — v smislu določb Evropskega skupnega trga, ki dopušča prednostne carinske tarife za krajevne obmejne sporazume. Dotaknili so se vprašanja carinske službe in naprav; predlagali so nepretrgani urnik za carinjenje blaga in uvedbo hitrejših telefonskih in brzojavnih stikov, kakor tudi znižanje tarif.
Predlagali' so izboljšave na carinskih napravah na važnejših obmejnih prehodih, med drugim tudi postavitev javnih tehtnic, kjer jih še ni. Med nadaljnjo razpravo so omenili, da bi bilo zelo koristno, če bi v Italiji uvedli na državne stroške tečaje za specializacijo jugoslovanskih strokovnjakov pri italijanskih podjetjih in v tovarnah, kajti to bi tudi olajšalo razpečavanje proizvodov italijanske industrije v Jugoslaviji.
Precejšnji del razprave je bil posvečen turizmu. Predstavniki združenja so iznesli vrsto predlogov za povečanje obmejnega turizma, med drugim so predlagali, r aj se ustanovi mešana komisija za sodelovanje na turističnem področju.
član delegacije dr. A. Kukanja, predsednik Tržaške kreditne banke, je na sestanku načel več vprašanj, ki se tičejo tanke. Tako banka že predolgo čaka na dovoljenje za poslovanje s tujino.
Minister je pokazal precejšnje razumevanje za predloge predstavnikov združenja, in je obljubil, da bo dal proučiti spomenico, o vseh teh vprašanjih, ki mu jo je izročilo združenje.
0 poslovanju trgovske bolniške blagajne
Prispevki za blagajno se plačujejo izključno z davčmmi kar-telami na davkariji.
KDO IMA PRAVICO DO BOLNIŠKE IN ZDRAVNIŠKE POMOČI?
Do bolniške in zdravniške pomoči imajo pravico le tisti, ki so redno vpisani v seznamih zavarovancev, in to po poteku 90 dni od dneva vpisa v blagajno. Novorojenci in žena tr-govca-zavarovanca imajo pravico do pomoči takoj po rojstvu oziroma po poroki, toda poglavar družine mora prijaviti rojstvo oziroma poroko najkasneje v 30 dneh.
Pravico do pomoči se zgubi ob koncu sončnega leta, v katerem je bil izvršen izbris iz blagajne iz kakršnega koli razloga. Zenska, ki je izbrisana iz seznama upravičencev, ker se je poročila, ohrani pravico do pomoči še eno leto po izbrisu, kolikor nima pravice do bolniške in zdravniške pomoči na drugačni podlagi.
POMOČ:
Zavarovanec ima ■ pravico do naslednjih vrst pomoči: do bolniške pomoči, babiške pomoči, do pomoči zdravnika specialista, bodisi diagnostične, kakor za zdravljenje. Nimajo pa zavarovanci pravice do pomoči v primeru sledečih bolezni: nalezljive bolezni, jetika, razne umske bolezni, spolne bolezni, splavi, posledice poliomielitisa, bolezni, ki si jih človek povzroči sam, profesionalne bolezni in bolezni povzročene od nezgod na delu, če so podvržene obvez-
nemu zavarovanju INAIL, ter bolezni, ki so se porodile pred zavarovanjem.
KAKO SE NUDI POMOČ?
Pomoč se nudi na neposreden način t.j. tako, da zavarovanec ni dolžan nobenega predplačila, ali posredno t.j. z dopolnilnim plačilom prispevka s strani bolniške blagajne za kritje stroškov in to v meri, ki bi jo morala blagajna nuditi v slučaju neposredne pomoči.
Za pomoč, ki se daje bodisi neposredno ali posredno, je vedno potrebno pooblastilo, ki ga izda bolniška blagajna.
Prošnjo za pomoč je treba predložiti bolniški blagajni o-sebno ali po pošti. Prošnji je treba priložiti vedno potrdilo zdravnika, ki mora vsebovati ime in priimek upravičenca ter ime lastnika podjetja, diagnozo in zaželeno pomoč (specialistični pregled, sprejem v bolnico itd.).
Istočasno bo moral upravičenec navesti ustanovo, pri kateri se misli zdraviti, ali ime specialista, ki ga je izbral v posebnem seznamu pri bolniški blagajni (direktna pomoč), ali pa lahko izbere zdravnika izven teh seznamov. V tem slednjem primeru ima pravico do prispevka od bolniške blagajne za stroške, ki jih je imel (indirektna pomoč). Neposredno pomoč daje bolniška blagajna v vseh bolnišnicah in pri vseh ustanovah, s katerimi ima dogovor. Za prehod v drugačno kategorijo (privatna soba v bolnišnici) bo upravičenec lahko zaprosil, toda v tem primeru bo moral plačati razliko.
Pooblastilo za sprejem v bolnico lahko upravičenec zaprosi tudi po pošti. V vsakem slučaju pa je treba priložiti pc/trdilo zdravnika.
Posredna pomoč. V primeru, da se upravičenec ne namerava poslužiti ene izmed ustanov (bolnic), s katerimi ima blagajna dogovor, je dovoljeno, vedno s privoljenjem blagajne, za katerega je treba zaprositi, posredna pomoč. V tem primeru bolniška blagajna prispeva za stroške v enaki meri, kakor, če bi se upravičenec poslužil direktne pomoči.
Nujni sprejem v bolnico, brez predpisanega potrdila blagajne, jo lahko priznan samo pri javnih bolnicah, medtem ko je tak sprejem v privatne ustanove za zdravljenje pripoznan le, če so neizpodbitni dokazi 0 nujnosti. V primeru nujnega sprejema v javne bolnice, mora upravičenec izjaviti, da je zavarovan pri bolniški blagajni trgovcev.
Babiška pomoč. V tem primeru je možna samo indirektna pomoč (s pravico do prispevka za vzdržane stroške s strani bolniške blagajne, ki znaša toliko, kolikor bi morala blagajna plačati v primeru direktne pomoči —- seveda vedno s potrdilom, ki ga prej izda blagajna zainteresiranemu.
_ Pomoč specialista. Zdravnika Specialista izbere zavarovanec iz seznama pri blagajni; v tem primeru gre za neposredno pomoč. Posreden način predvideva pomoč potom specialistov, ki niso vpisani v seznamu in s katerimi blagajna nima nobenega dogovora. Tudi v tem primeru mora upravičenec, če hoče, da blagajna prispeva za stroške, predložiti isti potrdilo specialista.
Za povrnitev stroškov, ki jih je imel upravičenec za zdravljenje in za preglede, poslužujoč se indirektne pomoči, mora predložiti prošnjo bolniški blagajni v času 30 dni od dneva pregleda ali pomoči. Poleg tega mora priložiti prepis pooblastila potrdila o stroških.
Carinske olajšave za jugoslovanske državljane
Carinske ugodnosti za jugoslovanske državljane oziroma za italijanske državljane jugoslovanskega porekla, ki gredo na
obisk k sorodnikom v Jugoslavijo.
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni splošni carinski tarifi — Uradni list FLRJ št.-4 z dne 30.1.1963, člen 5 točka 6 določa: Prosti carine so predmeti skupne vrednosti največ 200.009 dinarjev, če jih prinesejo s seboj jugoslovanski državljani ali tuji državljani jugoslovanskega porekla, ki so živeli v tujini najmanj 3 leta, ko pridejo na obisk k svojcem.
Navodila za izvajanje Uredbe o začasni splošni carinski tarifi — Uradni list FLRJ št. 6 z dne 13.2.1963 določa:
Da bi bil deležen ugodnosti mora upravičenec predložiti carinarnici potrdilo jugoslovanskega diplomatskega ali konzularnega predstavništva o tem, da je živel v tujini najmanj 3 leta in da ima tam stalno bivališče, oziroma potrdilo o tem, da je tuji državljan jugoslovanskega porekla
kultura in živtenie
Beograjska glasbena akademija vrnila obisk
Slušatelji beograjske glasbene akademije so v torek, 23. aprila priredili koncert v tržaškem Avditoriju in s tem vrnili nedavni obisk naše Glasbene Matice v Beogradu. Kolektiv pod vodstvom dekana akademije prof. Predraga Miloševiča in v spremstvu prodekana prof. Stanke Vrinjanin, prorektorja Bruna, priznanega violinista prof. Petra Toškova, pianistke prof. Olge Miloševič, šefa klavirskega oddelka prof. Emila Hajka so sestavljali:	flavtistka Marija
Grasselli, pianisti Nikola Račkov, Zorica Dimitrijevič, Bojka Pejčič in Ivan Petkovič, violinista Fern Baškovič in' Aleksander Stajic, klarinetist Božidar Radovič ter diplomirana pevka Julijana Anastasijevič. Izvajali so skladbe Mozarta, Van Beethovna, Sarasateja, Ravela, Cho-

PREDSTAVNIKI SGZ
PRI MINISTRU PRETIJU
V torek se je minister za zunanjo trgovino L. Preti med svojim bivanjem v Trstu zadržal na delovnem kosilu s člani predsedništva Slovenskega gospodarskega združenja. Slovensko gospodarsko združenje so predstavljali podpredsednika Košuta in Bole, tajnik Ostro-uška ter člani Marino Kralj, dr. Kukanja, dr. Škerlj in Klobas. Razgovoru so bili prisotni tudi predstavniki socialno demokratske stranke Pierandrei, Di Gio-ia in prof. Lonza. Ob tej priložnosti so predstavniki SGZ izročili ministru spomenico, ki obravnava nekatera nujna gospodarska vprašanja. O tern pomembnem sestanku poročamo v «Vestniku Slovenskega gospodarskega združenja* in na 1. strani našega lista.
«DELOVNI TRST*. V prostorih trgovinske zbornice v Trstu so te dni odprli 5. razstavo «De-lovni Trst», ki jo je pripravil center za gospodarski razvoj. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je v svojem poročilu prikazal gospodarski položaj našega mesta in pomen razstave, na kateri so razpostavljene slike, panoji in grafikoni pomembnejših pobud za pospešek razvoja v najvažnejših gospodarskih panogah, turizmu, prometu in drugih.
^PRIMORSKE NOVICE*
novi enotni tednik za koprski
okraj
Doslej šta izhajala na ozemlju sedanjega združenega koprskega okraja, oziroma na območju Slovenskega Primorja dva tednika: »Slovenski Jadran» v Kopru m »Primorske Novice* v Novi Gorici. Zanimiva je bila njuna naklada: «Primorske Novice* so imele okoli 13 tisoč naklade, »Slovenski Jadran*, pa nekaj nad 6 tisoč. Ta razlika izvira še iz prejšnjih časov, ko so v Slovenski Istri, Brkinih in na Pivki, na območju nekdanjega koprskega okraja, ki je zajemal nekdanje okraje: Postojno, Sežano in Koper, dosti manj brali kot na Goriškem, v bralskem krogu »Primorskih Novic*. Ker sn po združitvi goriškega in koprskega okraja v enega samega združili razne administrativne, politične in druge ustanove, so sklenili združiti tudi oba tednika v en sam, v nove «Primorske novice». Novi list bo v kratkem izšel, kot poročajo že 29. aprila. Kot gospodarsko glasim moramo ugotavljati, da je bila najmočnejša stran pri dosedanjih dveh tednikih Slovenskega Primorja prav zelo obširno razpravljanje o gospodarskih vprašanjih. Mi bi želeli, da bi novi skupni tednik še ohranil rubriko »Ob meji*, ki je v njej poročal o dogodkih med Slovenci v Italiji ter da bi njen skromni obseg še razširil. Novemu tedniku želimo obilo uspehov in zlasti hitro naraščanje naročnikov!
Na mednarodn[ cvetlični razstavi
V soboto, 20. aprila je bila | postavila iz bambusovih paličic
v Trstu v prostorih pomorske postaje odprta X. mednarodna razstava cvetja. Razstavo je odprl vladni generalni komisar dr. Mazza, a župan dr. Franzil je imel kratek nagovor o mednarodnem pomenu razstave.
Takoj ob vhodu razstavlja Avtonomna ustanova za turizem iz občine Devin-Nabrežina s svojo turistično ustanovo redko cvetje, ki kiasi obalno in planetno področje med Nabrežino z okoliš jem in devinskimi čermi. Nad gredicami so izobešeni povečani fotografski posnetki zlasti onih piedelov, ki so za turizem najpomembnejši, kot na primer Sesljanski zaliv. Tudi društvo «Fro natura Carsica» je pod pokroviteljstvom mestnega muzeja za zgodovino in naravoslovje prikazalo zanimivosti rastlinskega sveta na Krasu. O-pazil sem (in pri tem komaj verjel svojim očem), da Tržačani prav pobožno ogledujejo razstavljeno zelenje, ki ga sicer med prazničnim pohajkovanjem Po dolinah in vrtačah neusmiljeno teptajo. To je res značilno protislovje! Ustanova «Dire-zione Servizio pubbliche pianta-gioni Comunali« je uredila svojevrsten kotiček z naj razno vrst-nejšimi kaktusi, v ozadje pa je
sestavljeno kolibo, pred katero sedi leni Mehikanec. S primernejšo osvetljavo bi vsa stvar prišla do večje veljave. Navzoče je tudi znano podjetje «Sga-ravatti« iz Saonare pri Padovi z bogato zbirko.
Pred drugim naj omenim, da razstavljajo tudi trije tržaški Slovenci: Regent Ivan s Proseka, Tence Viktor iz sv. Križa in Vrtovec Ivan iz Trsta. Njihova razstava odkriva okus in smisel za cvetličarsko umetnost. Njihova pobuda, da so se udeležili razstave, zasluži pohvalo toliko bolj, ker zahteva izvedba mnogo denarja in časa. Podjetnost teh cvetličarjev naj bi bila zgled drugim
Jugoslavija je prisotna z maloštevilnimi, a dognanimi kompozicijami samih rož ter kompozicijami barvastih fotografij in cvetic. Ustvarili sta jih Gabriela štrban («Fantazija» v be-lo-rdeče-zelenem in »Ikebana* v belem in zelenem) in Maja štrban (»Eksotična rapsodija«).
Med drugim državami naj o-menimo ZDA s kalifornijskimi orhidejami; Brazilijo s pisanimi tipično amaconskimi primerki, Izrael z nageljni, vrtnicami in gladijolami, Libanon, Avstralijo, Rodezijo, Rusijo, Španijo, Polj-
sko in Avstrijo. Skupno je navzočih 36 držav. Zanimiv je še «Rododendrum» s himalajskega pogorja, ki ga je razstavilo neapeljsko podjetje, katero prireja znano «Mostra d’01tre-mare».
V italijanskem razstavnem kadru opazimo znana podjetja iz San Rema, iz Turina, Rima, Vidma, Vicenze.
Letošnja razstava se bistveno ne razlikuje od prejšnjih, ker razstavljeno cvetje samo na sebi ne predstavlja znatnejših novosti. Poudariti pa je treba, da je za spoznanje pestrejša zaradi marsikatere pobude prirediteljev. Med izvirnimi in sočnimi rastlinskimi kompozicijami je opaziti stvaritve kiparja Maria Bulfona, ki so v skladu z vzdušjem prireditve V stranski dvq$ rani so razstavljene slike otrok s področja treh Benečij, nekaj pa jih je iz Portugalske. Nekatere so po izvedbi in zamisli dovršene. Garden Club iz Trsta je s sodelovanjem tedenske re, vije «Grazia» priredil državno fotografsko tekmovanje, v obeh primerih je seveda tema — roža. Fotografske reprodukcije slik znamenitih umetnikov, kot Giotta, Tiziana in Raffaella so iz notranjosti razsvetljene z vse-smernimi žarnicami, ki obiskovalcu pripravijo prijetno presenečenje. Za zabavo skrbi ama-conska oapiga Loreto.
G.
NA ZADNJI SEJI GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA so med drugim odobrili sledeče pobude: izplačilo 4.6 milijona lir občinskim podjetjem za poravnavo njihovih stroškov pri dobavi električnega toka v novembru in decembru lani; izplačilo 2.55 milijona lir INGIC provizije za nabiranje trošarine; 4.95 milijona lir za preureditev nekaterih mestnih ulic; 1,728 milijona lir za popravilo otroških vrtcev; 685.000 lir za popravila šole v Ul. Randaccio; 3.6 milijona lir za gradnjo slačilnice m drugih športnih potrebščin na igrišču pri Madonnini in nekaj predlaganih poviškov občinskim uslužbencem.
VINSKA RAZSTAVA. V Boc-nu je bila otvorjena razstava vina. V Poadižju pridelajo 650 tisoč hektolitrov vina letno. V tujino izvažajo dve tretjini celotne proizvodnje, kar predstavlja 40 odsto skupnega italijanskega izvoza
pina, Masseneta, D’Estorga, Ko-stiča, Vande in Milojeviča.
Mladi glasbeniki so samozavestno pokazali, kako dovršeno obvladajo inštrumente, hkrati pa tudi izredno sposobnost za individualno interpretacijo, sicer vedno v smislu avtorjeve zamisli, in globok smisel za glasbene finese.
Poleg predstavnikov slovenskih kulturnih in drugih ustanov na Tržaškem so bili navzoči številni italijanski glasbeniki in gojenci konservatorija «G. Tartini«. Predstavniki tega so povabili beograjske umetnike v svoje prostore. Tu so jim čestitali ter izrazili željo, da bi gojenci konservatorija gostovali v Beogradu.
- Naše občinstvo je napolnilo dvorano ter navdušeno ploskalo izvajanju pa tudi pozdravnim besedam, ki so jih izrekli predstavniki naših kulturnih organizacij, in odgovoru predstavnika beograjske akademije.
NASE SOŽALJE
V Trstu je io dolgi bolezni umrl znani antifašistični borec 56-letni Karel Cetin. V tržaški glavni bolnišnici sta podlegla poškodbam, ki sta jih zadobila pri padcu s skuterjem na Ključu pri Ricmanjah 22-letni Darko Pahor in 24-letni Marino Čuk, oba iz Trebč. V Trstu so še preminili Karel Pertot, ki je bil nameščen pri podjetju Stock, 89-letni upokojenec Javnih skladišč Franc Coloni-Kljun in 60-ietni Ivan Ribarič. V Bazovici je umrl Miroslav (Riko) Komar, na Katinari Josip čotar, v Skednju 68-letni Ferdinand Rii.chi (Rink), na Proseku Viktor Verse, v Malem Repnu krojač Jože Purič, v Sv. Križu po dolgi bolezni 45-letni upokojenec Ivan Daneu, v tržiški civilni bolnišnici 61-letni bivši predsednik občinske kmečke bolniške blagajne Andrej Gergolet, v Sovodnjah 72-letna Ana (Nut-ke) Masten, 82-letni Franc But-kovič ter 75-letna Karolina Tomšič roj. Cotič, ki je bila žena bivšega sovodenjskega podžupana Dre j a Tomšiča. V Gabrijah pri Sovodnjah je preminil 82-letni Tomaž Florenin, v goriški bolnišnici 66-letni Ivan' Kranjc, v štandrežu 10-letni Klavdij Tata ai, ki je med igranjem padel v Sočo ter utonil, in v Sežani Franc Rebec. V Sv. Križu je po daljši bolezni umrl 72-letni kamnosek Kristjan Tence.
Holei PUSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kur Java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
Rezijansko bukovništvo in ljudska umetnost v srednjem veku
V	predavalnici filozofske fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani je priredila ljubljanska podružnica Slavističnega društva Sioevnije predavanje o slovstvenem in glasbenem izročilu Rezije. Snov za predavanja so dala odkritja, so jih lansko leto maja in decembra dosegli člani etnografičnega inštituta in muzokoli v Reziji. Nad dve uri so predavali dr. Milko Matiče-tov, dr. Valens Vodušek in skladatelj Uroš Krek. s magnetofonom in barvnim filmom so odkrivali številnim poslušalcem lepoto čudovitega ustnega izročila Rezijanov in barvno lepoto njihove visokoalpske doline v mesecu maju.
V	enem izmed prejšnjih predavanj v dvorani slovenske a-kademije za znanost in umet nost so povedali strmečim po slušalcem, da v Reziji še zme raj živi v ustnem izročilu pravljica o Levi Vidi. da
’An zagnal to Darco po ti čarnjelin murje po ti zalenin murje, da mej koned ni bilo’.
Da v Reziji še pripovedujejo o Linčici Turkinčici, o Kralju Matjažu v turški ječi, samo je ta rezijanska Linčica Alenčica nekoliko drugačna od Alenčice, o katerih je govorila epska pesem v drugih slovenskih krajih, ker ta je mnogo bolj pogumna in iznajdljiva, saj je usekala kovča po siji, .namazala s’ pegulom’ mostne lesene podboje in potopila vse turške preganjavce.
Decembra 1962 pa je od 78-letne Evgenije Siega v Lipovcu posnel na trak zgodbo lolu Kotliču, o junaku Kotliču, ki je čisto podoben Martinu Krpanu, saj je bil tudi rezijanski Krpan tihotapec, saj je tudi Kotlič bil precej ješč, prenašal kobilico preko ceste, premagal svojega nasprotnika pred Dunajem, po rezijansko pred Vijino, in na stara leta ostal pri svojem kralju ter mu delal družbo.
S snemanjem na magnetofonski trak je mogoče sedaj študirati vokalno in instrumentalno ljudsko glasbo Rezijanov. Rusko-poljski znanstvenik Bau-doin de Courtenay je pr°d 80 leti nabral okoli 15 proznih sestavkov, sedanja znanstvena odprava pa je samo lani pri prvem obisku Rezije posnela 150 ljudskih pesmi in 230 proznih sestavkov. Posebno za muzikologe je izrednega pomena, da slišijo in snemajo viže, petje starih epskih in liričnih pesmi, ki so drugod že izumrle. Vsi znaki kažejo, da so ti elikti rezijske ljudske glasbe zelo stari in da imajo svoj izvor v zgodnjem srednjem veku.
Kaže, da so ti viri rezijanskega bukovništva, ljudskega izročila in ljudske umetnosti neusahljivi, saj jih nenehno ob-
k«EMONA»j
MESNA INDUSTRIJA - ZALOG
OBRAT KOPER
navijajo, saj jih Rezijani sami, ko gredo po svetu in ko se nekateri obogatijo sami snemajo na magnetofonski trak in jih poslušajo v prostem času, po delu, nekje v Franciji ali pa Švici, žilica umetniškega ustverjanja neprestano tli v njih tudi v težkih pogojih e-migrantskega dela in presajajo v rezijanski slovenski dialekt tudi najmodernejše popevke.
I. FESTIVAL
SLOVENSKIH POPEVK
Prosvetno društvo Barkovlje (Trst) bo organiziralo «/. Festival slovenskih popevk na Trža-škem». Pobudo za to prireditev je dalo nekaj idealnih ljudi, katerih zamisel je naletela na vsestransko razumevanje tako pri pevcih, kakor med godbeniki. Vsi sodelujoči so iz tržaških krajev od Nabrežine do Brega.
Na festivalu bodo izvajali izviren spored, tako pevski kot muzikalni na besedila, ki so jih v glavnem prispevali slovenski riiiaki in dijakinje; besedila v veliki meri obravnavajo značilnosti slovenskega ozemlja: bur-70, morje, naš Kras in našo obalo.
Kraj in čas tega prvega nastopa bosta pravočasno javljena.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA. Na sedežu novinarskega krožka (Corso Italia 12) je bila odprta totografska razstava, ki jo je priredil »Circolo fotografico triestino* in ki je trajala do 26. aprila. Fotografije v črnobelem so razstavljali Ferruccio Crovat-to, Tulilo Stravisi in Piero Raffaelli.

TURISTIČNA
PUBLICISTIKA
Franjo Novak: Po Jugoslaviji
V tiskarni ČP »Mariborski tisk* je bil natisnjen te dni turistični zbornik »Po Jugoslaviji*. Napisal in uredil ga je marljivi turistični delavec in publicist Franjo Novak. Vsak turist bo rad prebiral to knjigo 186 str., s številnimi slikami in z zgoščenim poučnim besedilom v slovenščini. Ni ga turističnega kraja v Jugoslaviji, ki ne bi bil našel svojega. mesta v tej novi poučni turistični publikaciji. Posvečena je pionirju pohorskega turizma Lovrencu na Pohorju ob 700-letnici pridobitve trških pravic.
V.
»MONDO ECONOMICO*, tednik za gospodarska vprašanja (Milan) je. svoji številki z dne 6 aprila dodal posebno prilogo pod naslovom: »Splošno poročilo o gospodarstvu Italije (1962)» Poročilo obravnava razne italijanske gospodarske panoge, kakor kmetijstvo, industrijo, nadalje vprašanje delitve dohodka, uporabo notranjih virov, potrošnjo, investicije, razvoj konjunkture v letu 1962 in zunanjo trgovino.
URARNA IN ZLATARNA
MIROLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacumu J, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 2845, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
«__e e i v

9	? j t t m
CJ uco
I N IU A
Održava osam linija i to:
SJEVEHNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Ant werpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem Itika Južne Italije, S jeverne Afrike i Portugala) za Lori d oti, Htill. Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Rije ke rio New Yorka Philadelphie i Baltimora
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
L.EVAN'1 (svakih 7 dana) \-i Jadrana do Lattakije, Beiruta 1 Alexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN BURMA (svakih 3C dana) iz Jadrana do Ranguna.
DAl.EKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) lz Jadrana do japanskih Juka.
DAl.EKi ISTOK — brza Pruga (svakih 36 dana) tz Jadrana do Kine i Japana-
Na svim progama p lovi 40 brzih 1 modernih b rodova, (roji
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-
kove za biljna ulja 1 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHOUOVIMA nJUGOI.INlJE«
HOTEL «TURIST» - Ljubljana
se priporoča cenjenim gostom za obisk v svojih obratih: Hotel - Restavracija - Vrt - v Dalmatinovi 13 — Restavracija »ZLATOROG« v Župančičevi 9 - postrežemo vam z lovskimi specialitetami — Gostilna »DALMACIJA«, Trubarjeva 23 - Znana po svojih ribjih specialitetah
industrija
bombažnih
izdelkov
Kranj
Izdelujemo:
blaga za žimnice, spori flanrlo, plenice itd. ter se priporočamo za nakup
	O BIŠ ČIT E rili. SEJEM MOTORJEV ID	MOTORNIH VOZIIL
	V Oti IO. do 19. maja 1963	(dnevno od 9. do 19. ure) J
	30% popust na železnici!	GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
		LJUBLJANA
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami je stanje umirjeno. Kupčije s pšenico so zmerne, medtem ko so ugodne kupčije s koruzo. Zelenjavni trg je živahen. Zelenjava prihaja redno na trg, cene so zmerne. Pri sadju so se dvignile edino cene pomarančam. Trg z živino je nekoliko v zastoju; teleta in krave za rejo ter krave mlekarice ne gredo od rok, zaradi pomanjkanja krme; povpraševanje po klavni živini je tudi zaostalo zaradi sproščenega uvoza tuje živine. Izvedenci trdijo, da se bo stanje zboljšalo, ko bodo paše bogatejše s travo in kmetje ne bodo prisiljeni prodajati živine. Kupčije z maslom so ustaljene, precej pa se prodaja sir. Precejšen uvoz oljčnega olja iz Španije je nekoliko okrnil porabo domačega olja. Kljub temu pa so se cene oljčnemu olju z manjšimi količinami oljčne kisline, dvignile. Neizpremenje-no je stanje na vinskem trgu; cene boljšim, vrstam vina so krepke, za druge vrste pa so zmerne.
KAVA
TRST. — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1190, Santos Fancy 18 1290, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1210, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afri. ška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1090, AP special 1120, Rob EK/1 3—5 odsto 1090, Rob EK/1 special 1110, Rob EK/3 10—12 od-stc 1070; Slonokoščena obala 1120 lir za kg.
LES
TRST. — Navajamo cene za avstrijski rezani les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-Ii širok 33—35.000, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III. 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17—19.500, tramovi po «običaju Trst» 14.500 do 15.500Macesnov les: Mi 38.500 do 40.500, I-II-III 28—29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31.000 do 33.000, I-II-III 25—26.000, III 18—20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče I. 85—100, taroki 180 do 200, rdeče pomaranče 120 do 160, mandarine I. 100—200, ex-tra 150—240, jabolka 80—100, delicious extra 100—200, I. 70 do 120, renette extra 90—130, mor-genduft 55—80, hruške 100 do 150, limone 130—160; beluše 300 do 400, suh česen (netto) 100 do 250, pesa 60—120, zelje 110—130, karčofi 50—110 lir kos, cvetača 60—180, katalonja, 30—60, korenje krajevnega pridelka 80—150, cd drugod 100—200, repa 50 do 100, čebula krajevnega pridelka 15—30, od drugod 15—25, dišeča zelišča (netto) 200—250, rdeča pesa 70 do 120, rdeč radič 50 do 180, solata 80—160, cikorija 80 do 200, krompir Bintje uvožen 60—70, nov krompir 100—130, paradižniki 460—700, peteršilj 200—500, grah 180—230, zelena 80—280, špinača 20—40, bučice 200—900 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA BERGAMO. — živina za rejo: Krave mlekarice 200—230 lir glava, krave prvesnice gorske pasme 150—180.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 60—80.000, telta 12 do 18 mesecev stara 90—110.000, konji 1 do 5 let stari 150—170.000, jugoslovanske kobile 75—80.000, osli 65—75.000 iir glava; suhi prašiči 70—80 kg težki 450—470 lir za kg, 90 do 100 kg težki 430-—460, 40—50 kg težki 540—560, neodstavljeni prašiči 20—25 kg težki 740—770, svinje 390—400 lir za kg; Goveja živina za zakol: voli I. 340 do 390 lir za kg, II. 310—340, krave I. 250—280, II. 180.210, junci I. 350—370, II. 320—350, biki I. 350—380, II. 320—350, teleta I. 530—580, II. 480—500, konji 270—300, žrebeta čez 1 leto stara 330—370, neodstavljena žrebeta 480—500, ovce 180—200 lir za kg. KRMA
MILAN. — Celi ali zrezani rožiči 4400—4700 lir stot, seno majskega reza 3900—4100, II. reza 3900—4100, detelja 3700 do 3800, slama 1000—1100, koruzne krmne pogače 4900—5000, lanene 7000—7100, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5650—5750, kokosova moka 5550—5650, iz sončnic 3500—3600, koruzna krmna moka 4250—4350, iz seza-
ma 6200—6300, moka iz prepečene soje 6900—7000 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. — Živi domači piščanci I. 1000—1100, zaklani domači piščanci 1200—1400, navadni zaklani piščanci 380—450, uvoženi zmrznjeni piščanci 450—550, žive kokoši I. 530—580, zaklane kokoši 700—750, žive domače kokoši 750—800, uvožene zmrznjene kokoši 450—550, žive pegatke 1200—1250, zaklane pegatke 1500—1550, uvožene zmrznjene pegatke 800—850, zaklani golobi 1300—1500, uvožene zmrznjene pure 550—600, uvoženi zmrznjeni purani 550—650, žive do-
svež 550—570, uležan 600—620, italico svež 400—420, uležan 480 do 520, crescenza svež 340—360, uležan 400—430, gorgonzola svež 335—360, uležan 540—570, taleg-gio svež 350—380, uležan 530 do 540 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 615-655 lir stop. stot, rdeče 11-12 stop 655-705, Baroera superior 13-14 stop. 725-775, Oltrepč pavese 10-11 stop. 610-650, mantovansko rdeče 10-11 stop. 500-550, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630-690, Soave belo 11 stop. 580-700, Ra-boso 10-11 stop. 520-570, Merlot mače gosi 450—650, zaklane do- 11-12 stop. 660-690, Reggiano 10-mače gosi 400—550, uvožene 111 stop. 520-560, modensko vino
zmrznjene gosi 400—450, živi domači zajci 650—660, zaklani zajci s kožo 800—870, brez kože 850—960 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25—26 lir jajce, II. 24,50 do 25, uvožena ožigosana jajca I. 22—22,50, II. 21—21,50 lir jajce.
ŽITARICE
MILAN. — Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, embalaža, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Mehka domača pšenica 7450—7550 lir stot, dobra merkantile 7250—7350, merkan-tile 7150—7200, trda domača pšenica, dobra merkantile 9600 do 10.000, uvožena pšenica: Ma-nitoba 9250—9350, Plata 8900 do 9000; pšenica moka tipa «00» 9900—11.500, tipa «0» 9300 do 9500, tipa «1» 8900—9000, moka za testenine tipa «0» 9400—9500, otrobi tipa «1» 11.800—11.900, fina domača koruza 6450—6550, navadna 4450—4500, uvožena koruza 4950—4975, koruzna moka 6800—7000, uvožen ječmen 4400 do 4700, uvožen oves 4900—5000, uvoženo proso 4100—4150; Ne-oluščen riž Arborio 8000—9000, Vialone 9000—9500, Carnaroli 9400—9900, Vercelli 7800—8300, R B. 7700—7900, Rizzotto 7000 do 7200, P. Rossi 7600—1800, Moratelli 7400—7600, Stirpe 136 6900—7200, Ardizzone 6900 do 7200, Balillone 6900—7200; oluščen riž Arborio 15.400—15.800, Vialone 18.500—18.800, Carnaroli
18.400—	19.000, Vercelli 14.600 dv 74.800, R. B. 12.300—12.600, Rizzotto 11.600—12.000, P. Rossi
12.400—	12.600, Maratelli 12.000 do 12.300, Stirpe 136 11.200 do 11.500, Ardizzone 11.200—11.500, Balillone 11—11.200, Razza 77 11.800—12.000 lir za stot«
MLEČNI IZDELKI
LODI. — Maslo iz centrifuge 840—860 lir za kg, uvoženo maslo 810—830, lombardsko maslo 790—800, domače maslo 800 do 810, emilijsko maslo 780—790, maslo iz sladke smetane 720 do 730; sir grana proizv. 1960 850 do 900, proizv. 1961 730—770/ proizv. 1962 680—720, grana svež 435—455, sbrinz uležan 560—600, Emmenthal svež 590-600, uležan 690—720, originalen švicarski Emmenthal 860—880, nemški Emmenthal 660—680, provolone
10-11 stop. 520-600, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 515-555, rdeče 10-11 stop. 515-555, klasični toskanski Chianti 13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-
11.5	stop. 550-670, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 520-570, rdeče 10,5-11,5 stop. 520-570, Barlet-tano extra 14-15 stop. 530-560, navadno 13-14 stop. 515-535, San-severo belo 11,5-12,5 stop. 540-570, belo vino iz Sardinije 12,5-
13.5	stop. 540-560, rdeče 13,5-14,5 stop. 540-560 lir stop./ stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2150-2200, koruza 4900-5000, riž 3900-4000; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 32 600-32.800, iz sončnic 31.900-32.100, iz koruze 27.800-28.000, iz tropin 26.500 do 26.700 .navadno olje iz kokosa
19.700-	20.200, laneno olje za in-
dustrijsko porabo 21.700-21.900, i? soje 27.200-27.400, iz ricinusa 32 000-33 500; semensko jedilno olje:	iz zemeljskih lešnikov
37.100-37.300, iz sončnic 35.900 do 36.100, iz soje 32.300-32.500, semensko jedilno I. 32.700 do 32.900; oljčno olje: »lampante«
67.700-	67 Q00, retificirano 75.800 do 76.300 lir za stot. KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 200-205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175: 190, po 1/2 210-220, v tubah po 200 g 60-70 lir tuba .olupljeni paradižniki v škatlah po 500 g 65-72 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 150-160 lir kg, po 1/2 kg 160-170, .gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270 lir za kg, kumarice v kisu 300-320, paprika 180-200, marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, breskve v sirupu 245-270 marelice 270-290. češnje 260 do 280, tuna v oljčnem olju 1070-1240, tunina 640-690, skuše 640-670, sardine v oljčnem olju 490-510 lir škatla, polenovka (slana) tipa A 240-250, tipa B 215-225
Proizvodnja grafičnega materiala se dviga
Trgovina s stroji za grafično industrijo med Italijo in tujino se je v preteklem letu znatno okrepila. Ako primerjamo količino lani uvoženih in izvoženih grafičnih potrebščin s kontingenti preteklih let, o-pazimo, da se je skupna vrednost prodanega in kupljenega materiala od 6 milijard 386 milijonov lir v letu 1958 dvignila v letu 1961 na 13 milijard 547 milijonov, lani pa na 17 milijard in 986 milijonov lir.
VALUTE V MILANU
11.4.6325.4.63
620.70	620.25 574,— 573.50 155.45 155.35
126.70	126.60 143.40 143.30
24.03	24,—
1738.501738.— 6200,— 6250 — 5750.—5750,— 712,— 710.— - ^rst
debeli 73-74
Amer. dolar Kanad. dolar Nem marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) -drobni 76-78
BANKOVCI V CURIHU 25. aprila 1963
ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	12,05
Francija (100n.fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,60
ČSSR (100 kr.)	13100
Nemčija (100DM)	107,25
Belgija (100b.fr.)	8,47
švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,50
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	2,80
Egipt (1 eg. funt)	6,25
Jugoslavija (100 din)	0,53
Avstralija (1 av. funt)	9,55
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) , . Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , ,
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)	.	.	►	>
Cin (stot. dol. za funt)	.	.	.	.	,
Svinec (stot. dol. za funt)	.	.	.	.	>
Cink (stot. dol. za funt) ......
Aluminij (stot. dol. za funt) . . , . Nikelj (stot. dol. za funt)	.	.	.	.	.
živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . .	.
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . , . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . .. Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg)
3.4.63 11.4.6325.4.63	
208 y2	2117,2107,
116 Vz	1177,117 %
31	31.— 31.—
110,75	112.75114.62
10,50	10.50 10.50
11,50	11.50 11.50
22,50	22.50 22.50
79,—	79,— 79,—
186,—	186,—185 —
35,90	35.95 35.95
33 %	33 % 32 %
234 %	234 % 234 %
863 Vz	881- 386 Vz
73 %	74 Vz 747s
57,—	58 % 57 %
1264,— 1274,—1274,—
Blago na svetovnih tržiščih [ dvignila na 155.000 ton, kar po-tudi v preteklem tednu v1 meni 7.500 ton manj kakor mesec poprej; poraba naravnega gumija je od 5.000 ton narasla na 117.500 ton. Svetovne zaloge so 1. marca štele 737.500 ton in s tem zabeležile 12.500 ton manj
glavnem ohranilo čvrste cene. Izjemo predstavljata cin in kavčuk, katerih vrednost je znatno narasla.
KOVINE
Baker je v Londonu ohranil prejšnjo vrednost. V mesecu marcu je svetovna proizvodnja te kovine narasla na 317693 ton proti 281.720 tonam v februarju. Vendar je po prvih rreh mesecih tega leta za 70.000 ton nižja kakor lani ob istem času. Cin je v Londonu letos zabeležil prvenstveno kotacijo. Sovjetski nakup cina se nenehno veča. Družba »General Services Ad-ministration» je odstopila 200 ton te kovine po 1,1295 do 1,3387 dolarja na funt.
KOTACIJE. (Cene veljajo za teden od 13 do 19. aprila. V o-klepaju so označene kotači j e za prejšnji teden.)
LONDON (1 funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 234 l/2 (234 %); cin proti takojšnji izročitvi 893V2 (881); svinec 58'A (58%); cink 75 (741/z). N. York (stotinka dolarja za 1 funt): baker v 1. terminu 29,90 (30,00); svinec je v New Yorku ohranil prejšnjo vrednost 10,50; cink Saint Louis se je ohranil pri 11,50; aluminij v lingotih 22,50 (26.00); antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) ohranil 28-28 Vz, fonte 63,33 (63,43), Buffalo ohranil 63,50.
KAVČUK
Na vseh tržiščih se je njegova cena občutno dvignila. Sovjetska zveza je v marcu izvedla velik nakup malezijskega gumija, v tekočem mesecu pa ga bo še povečala. Svetovna proizvodnja kavčuka se je v februarju
kot po prejšnji cenitvi. Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija se je v februarju dvignila na 187.500 ton (—7.500 ton), medtem ko se je poraba od
192.500	ton znižala na 185.000 ton. Zaloge so 1. marca štele
422.500	ton narastka.
LONDON (1 dolar za 1 funt): vrsta R.S.S. proti akojšnji izročitvi 22 1/2-22 7,6 (22 7,6-22 7,); vrsta fume in cotele proti takojšnji izročitvi 22 %-22 7, (22 7» 22 7,6). NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): 27,55 (27,60). VLAKNA
Vrednost bombaža se je v New yorku nekoliko spremenila. Ameriški izvoz je od začetka lanske sezone torej od 5. avgusta 1962 dalje zabeležil 2.206.006 bal proti 3.459.136 balam v i-stem času med prejšnjo sezono. Poraba ZDA je od začetka lanske sezone dalje narasla na 5,5 milijona bal proti 6,1 milijona bal v prejšnji sezoni.
BOMBAŽ. New York (stotinka dolarja za 1 funt); proti takojšnji izročitvi ohranil 3595. &ao Paulo (pogodba št. 5, v cru-zeirih in stotinkah za 1 kg): proti takojšnji izročitvi 251,70 (258). VOLNA. New York (stotinka dolarja za 1 funt) : vrsta Suint proti takojšnji izročitvi 133 (132,5); vrsta Tops proti takojšnji izročitvi 172 (171). Lon don (vrsta 64’sB., 1 penij za 1 funt) :	112,3 (110,8). Roubaix
(avstralski tip, belgijski frank za 1 kg): 14,40 (14.35). JUTA.
NIHANJE UVOZA
Skupna vrednost kupljenih strojev je pred leti naraščala razmeroma enakomerno, dokler ni v letu 1961 zabeležila znatnega zastoja. Slednji je bil seveda le začasnega značaja, saj je celotna vrednost kmalu začela naraščati in je lani dosegla višek. Kratek pogled na številke : leta 1958 je bilo uvoženega materiala za skupne 3 milijarde in 420 milijonov lir, le ta 1960 ga je bilo za 6 milijard 893 milijonov lir, naslednje leto pa so uvozne količine padle in njih vrednost je znašala samo 5 milijard 981 milijonov lir. V preteklem letu se je uvoz nenadoma izredno o-krepil in vrednost kupljenega materiala je narasla na 9 milijard in 635 milijonov lir, kar je za sedaj nedvomno zavidljiv dosežek.
IZVOZ SE DVIGA
V	letu 1958 je Italija prodala strojev v skupni vrednosti 2 milijard in 966 milijonov lir. Leta 1961 je vrednost izvoženih strojev znašala 7 milijard in 566 milijonov lir, medtem ko je lani dosegla 8 milijard in 351 milijonov lir. Navidezno beležimo pri izvozu reden napredek, vendar pri računanju v odstotkih opazimo malenkostno nazadovanje. V letu 1961 so se natmeč prodane količine povečale na 30,3 odst., ,ani pa samo za 2,7 odstotka.
Vsedržavna trgovska bilanca je bila do leta 1960 skalno v primanjkljaju. V letu 1961 je dosegla 1 milijardo in 585 milijonov lir dobička, a že naslednje leto je znova imela 1 milijardo in 284 milijonov lir primanjkljaja, četudi so količine izvoženih strojev nekoliko presegale kontingente uvoženih strojev.
VELIKI NAKUPI
V	ZAHODNI NEMČIJI
IN VELIKI BRITANIJI
Med tujimi dobavitelji zavzema daleč prvo mesto Zahodna Nemčija, ki sodi v Sklop Evropske gospodarske skupnosti. V letu 1961 je Italiji predala grafičnih potrebščin za 2 milijardi in 799 milijonov 200 tisoč lir, lani v prvih 11 mesecih pi celo za 4 milijarde 604 milijone in 600 tisoč lir. Količina teh strojev presega 70 odstotkov celotnega uvoza. Ostale države Evropske gospodarske skupnosti so prav tako v prvih 11 mesecih lani dobavile Italiji grafičnih potrebščin za 5 odstotkov skupnega uvoza. Preostalih 25 odstotkov odpade na druge dobaviteljice, med katerimi navajamo najpomembnejše. Velika Britanija (leta 1961: 753 milijonov in 300 tisoč lir, leta 1962: 1 milijarda in 73 milijonov 400 tisoč lir) s 7,7 odst., Švica (leta 1961: 451 milijonov 200 tisoč lir, leta 1962: 443 milijonov 600 tisoč lir) s 3,6 odst., ZDA (leta 1961: 782 milijonov 500 tisoč lir, leta 1962 1 milijarda 825 milijonov 700 tisoč lir) z 8,3 odst., ter ostale, na katere odpade 5,6 odst. skupnega uvoza.
Italija dobavlja največ evropskim državam. Te so ji v prvih 11 mesecih preteklega leta pokupile strojev v skupni vrednosti 4 milijard in 160 milijonov lir. Evropski gospodarski skupnosti namenjene količine dosegajo slej ko prej 2 milijardi vrednosti in 26 odst. celotnega izvoza. Na drugem mestu so ameriške države, ki so v prvih 11 mesecih lani kupile italijanskih grafičnih naprav za 24 odst. skupnega italijanskega izvoza. Sledijo azijske (23 odstotkov), afriške (3,5 odst.) in oceanijske države (2 odst.).
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Tudi krompir zahteva svoje
Za najboljši nasvet za dosego čim večjega uspeha pri krompirjevi letini je že prepozno; pa so bralci »Gospodarstva« že lahko čitali, da najbolje ravna tisti, ki se za pomladne useve zanima že pred zimo: zemljo globoko obdela in pognoji z dobro udelanim hlevskim gnojem in tako izpostavi mrazu. Gnoj se ob količkaj ugodnih zimskih dnevih spreminja v hranine, da jih imajo rastline že v začetku rasti na razpolago v zadostni količini. Kdor tako ravna in krompir med rastjo tudi skrbno neguje, ima vsako leto veliko boljši pridelek od onih, ki se za to pripravijo šele na pomlad. To velja zlasti za težko zemljo. Vendar je še vedno čas, da s primernimi ukrepi zboljšamo letino tega tako važnega pridelka.
Krompir sodi med okopa-vine (kot npr. koruza, pesa, repa itd.). Njegov plod (gomolji) odvzame zemlji dosti hrane. Ker je zemlja nima zadosti, jo ji moramo dati predvsem ž gnojem in še z umetnim gnojem kot pomožnim gnojilom. Za dober pridelek gnojimo razen s hlevskim še s temi-le količinami umetnih gnojil na 1000 kv. metrov: z okrog 20 kg du-šičnatega gnojila, 20 kg super-fosfata in okrog 30 kg kalijeve soli. Hlevski gnoj je glavno gnojilo, toda mora biti dobro uaelan. Kup z gnojnico malo prepojenega listja (slame), ki je razen tega še plesnivo in pove, da je važna hra-nina — dušik zginil v zrak, ni še gnoj ter ne more vršiti svoje naloge: založiti zemljo s potrebno hrano ter jo zračiti in jo usposobiti, da more sprejeti več vode in to vodo v suši zadržati. Rahla zemlja pa je za vse okopavine, posebno še za krompir nujno potrebna. Le rahla zemlja ima radi ima vse pogoje za redno razkrajanje hranilnih snovi. Prav zaradi tega krompir dobro uspeva v lahki zemlji; zato tudi krompir plevemo (okopavamo). Seveda gre pri tem tudi za uničenje plevela.
Kar se tiče gnojenja smatramo za potrebno navesti še naslednje: Krompir potrebuje v znatni meri vse štiri glavne hranine (dušik, fosfor, kalij, apno), a ima še posebno zlast za kalij in ga radi tega použi-je, nekaj več. Naš hlevski gnoj vsebuje navadno premalo teh snovi, zato smo zgoraj priporočali gnojenje tudi z umetnimi gnojili in navedli pri kalijevem gnojilu večjo količino (30 kg na 1000 kv. m.). Apna nismo navedli, ker bi z njim morali gnojiti že nekaj mesecev prej.
Krompir dobro uspeva za stročnicami, n. pr. za deteljo in za krmnimi mešanicami. Dobro uspeva na novinah. čeprav potrebuje mnogo vlage, se ta ne sme kopičiti v zemlji. Krompir laže prenaša bolj suho zemljo; zaradi tega zelo težke zemlje zanj niso primerne. Največ vlage in tudi hrane potrebuje ob cvetenju. Zaradi tega naj bi zaorali gnoj tako zgodaj, da bi bil v tem času že popolnoma razkrojen, če tedaj trpi sušo, je zelo potrebno namakanje. Suša v prvi polovici rasti vpliva predvsem na število gomoljev, v drugi polovici pa na debelost gomoljev in s tem na višino pridelka, če po daljši suši nastopi vlažno vreme, vpliva na vrednost gomoljev, ki preraščajo in delajo «mlade». Krompirjeva rastlina prične
London (1 šterling za 1 tono): vrsta First mark ohranila ceno 114.
ŽIVILA
Kakao nadaljuje svoj vzpon v New Yorku. Predvidevajo, da bo v teku letošnje sezone njegova poraba prekosila proizvodnjo za
74.000	ton. Slednja je zabeležila
1.104.000	ton proti 1.122.000 tonam po prejšnji cenitvi, medtem ko je poraba letos zaznamovala 1.167.000 ton proti
1.092.000	tonam lani. Svetovne zaloge boba se redno črpajo in če se bo to nadaljevalo, ne bodo na koncu te sezone štele več kakor 383.000 ton; to pomeni kar 16,5 odstotni padec v enem samem letu. Lahko popuščanje cen je opaziti pri sladkorju, zlasti v New Yorku. Prav tako v New Yorku je padla tudi cena kavi, vendar so njene svetovne zaloge še vedno čvrste.
New York (stotinka dolarja za 1 funt): kakao proti izročitvi v maju 24,58 (24,06); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 33,44 (33,60); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,70 (7,50). ŽITARICE
Chicago (stotinka dolarja za 1 bušel): žito proti izročitvi v maju 209 % (211 14); koruza proti izročitvi v maju 117% (117). |
rasti pri temperaturi 7 stopinj, pri nižji toploti zemlje delajo gomolji, če je zemlja vlažna, mlade gomoljčke, rastlina pa ne raste. Usvajanje je naj večje pri 20 stopinjah, pri 40 stopinjah pa preneha. Krompirjeva cima vzdrži krajšo dobo do 1.5 stopinj mraza. Gomolji se delajo normalno pri zemeljski toploti 18 do 20 stopinj. Višja ali nižja toplota ovira tvorbo gomoljev.
Kot sama narava, smo letos
s poljskimi deli zapozneli tudi mi. A dokler je hladno, ni saditev krompirja pozna. Dokler se zemlja ne segreje na 7 stopinj, krompir ne klije. Za seme vze-nimo po možnosti cele gomolje jajčje velikosti, razrezani pa naj imajo vsaj tri očesa. Krompirju je nujno potreben primeren življenjski prostor, torej vrsta od vrste, okrog 60 cm, v vrstah pa grm od grma okrog 30 cm. K oskrbovanju krompirja spada tudi škropljenje proti pero-nospori, ki ga tako rada napada.
j- f-
Vinogradniki, pripravite se na žveplanje!
Nastop toplega vremena vpliva ugodno na vse rastline, če bo vreme ostalo pri sedanji temperaturi, bo priroda kmalu nadoknadila, kar je bilo zamujenega zaradi letošnje dolge in estre zime.
Letošnji izreden mraz ni napravil na Primorskem skoro nobene škode na trtah. Marsikdo se je oddahnil, ko vidi kako brez večjih izgub poganjajo trte. Posebno v obmorskem pasu imajo nekatere sorte že kar do 5 cm dolgo brstje. Ko bodo ti P' ganjki nad 5 cm dolgi, bo najugodnejši čas, da jih temeljito požveplamo s čistim prašnim žveplom. Trdim s pravim žveplom, kajti le to je po daljših izkušnjah — za zdaj — najbolj učinkovito.
Kako žveplamo prvič? Ni važ-
Drobne vesti iz Jugoslavije
O v prvih treh mesecih tekočega leta so industrijska podjetja iz koprskega okraja izvozila blaga v vrednosti 3.200.000 dolarjev. Celotna industrijska proizvodnja je v marcu prekosila lansko mesečno proizvodnjo za 15 odst.
O Sovjetsko gospodarsko odposlanstvo je na Reki obiskalo ladjedelnico «3. maj». Odgovornim oblastvom je izreklo željo, da bi prišlo do medsebojnega sodelovanja. Omenjena ladjedelnica je za Sovjetsko zvezo že zgradila petrolejsko ladjo, tekom 1966. leta pa namerava zgraditi še sedem 20.000-tonskih ladij.
O Ladjedelnica v Lošinju bo zgradila za Gano štiri motorne ribiške ladje. Dve bosta dokončani letos, dve pa prihodnje leto.
O Trst in Gorica sta v Novi Gorici pri tamkajšnji tovarni naročila za več kot pet milijonov lir vrednosti mlečnih izdelkov.
O Jugoslovansko potniško ladjo «Knin» bodo v kratkem spremenili v plavajoči hotel s približno 20 ležišči, restavracijo in barom. Zasidrali jo bodo kakih 200 metrov od obale pri O-patiji.
O Gospodarska zbornica v Kopru je izdala poročilo o valutnih operacijah na obalnem področju. Razviden je močan dotok italijanskega denarja, ki je v prvih treh mesecih tega leta dosegel 325 milijonov lir.
O Lani je Jugoslavija prodala v tujino za 240 milijonov dinarjev izbrane živine. V zadnjih treh letih je izvozila čez 2000 glav goveje živine čiste pasme, največ v Grčijo in Bolgarijo.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISK1M1 LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA
(Rijeka . Split - Neapelj - Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone-zijo, Japonsko ZDA ■ Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
,	Nudi najboljše pogoje
pri nabavi in prodaji
vsakovrstnega blaga
damič
TRST, Via S. Lazzaro 2311 ■ Tel. 28-449, 31-996
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA, Ul. Morelli 14 ■ Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
no, s kakšno napravo to izvršimo (ročnim mehom, nahrbt-nim mehom ali celo z vrečko), temveč zelo važno je, da poganjke tako obiln0 poprašimo, da bodo vsi rumeni od žvepla. Za tako «potrato» pri prvem žveplanju naj nam ne bo žal, kajti zavedajmo se, da prvo žveplanje odloča o zdravstvenem stanju naših trt od prvih poganjkov do trgatve. Tudi po tem temeljitem prvem žveplali ju imejmo vedno meh pri roki in vsaj enkrat na teden — ob tistem dnevnem času, ko ni niti najmanjše sapice — poprašimo na lahko, po potrebi tudi temeljito vse zelene dele na mladicah: listje, grozde in ka-brnke. To opravilo ponavljamo tja do zorenja grozdja, le ob cvetenju ne motimo najvažnejšega biološkega procesa — o-praševanja.
Oidij ali grozdna plesen je ti rta bolezen vinske trte, ki jo zdravimo in ozdravimo le z žve-planjem. Ta bolezen je močno razširjena. V Evropo so jo prinesli iz Amerike pred dobrimi 120 leti. Najprej se je udomačila na Angleškem, nato v Fran ciji, od koder se je razširila po vsej vinorodni Evropi.
Ker grozdna plesen ni vezana na vlago kakor peronospora, se rada pojavi prav zgodaj spomladi. Je to zelo nevarna bolezen, ki povzroča občutljivo škodo vinogradnikom, posebno v
sušnih letih, še peronospora ni tako škodljiva. Napada navadno vse dele zelene trte. Glivice te plesni pokrijejo napadene dele s sivo pepelasto prevleko, ki razjeda povrhnico zelenih delov mladic. Povrhnica usahne in odmre. Napadene drobne jagode ostanejo trde, se ne razvije jo dalje, a večje jagode počijo in se počasi posušijo.
Oidij je glivična bolezen, ki se razmnožuje s trosi (semen ke), katere raznaša po vinogradu vsaka najmanjša sapica. Razvija se na podgobju, kakor vse ostale gobe in sesa hranilni sok iz gornje plasti listja ali jagode (zato je napadena jagoda v notranjosti zdrava). Glivica prezimi v popju šparonov in spomladi, ko se pop j e razvija/ se tudi ona prebudi in nadaljuje svoje pogubno delo. Zaradi tega jo je treba pravočasno uničiti z zdravljenjem, dokler se ne okrepi in razširi. Kdor ima dobro razvito čutilo za vonj, čim vstopi v vinograd, zavoha vonj po gobah in plesni. To je zi ak, da je vinograd okužen.
Pepelasta plesen (oidij) napade najrajši bele sorte, med temi muškate, silvance, rebulo in malvazijo; od črnih sort pa, Portugalko in refošk. Ker ne potrebuje veliko Vlage, mu zadostuje že sama zračna vlaga, a močne plohe celo oidij izpirajo in slabijo. Ta bolezen se začne razvijati že pri 10 stopinjah toplote, a najbolj ji prija toplota med 20 in 30 stopinjami; višja ji celo škoduje.
J. BABIC
„ GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-939C - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik:
Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst
RIJEKA - Jugoslavija
Nove in udobne ladje ejadrollmjee (opremljene s pripravami *a umetno hlajenje) m/l »Orebič« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jug«, slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej »n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovu« odpluje jz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Ahruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolinijo-Rijeka
Transmlriii
». K. A.
IMPORT . E X PO RT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote * furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z.
import	Tl ST ■ TRIE S TE	export
TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: C I G IE R R E
VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185
ItvUMUAOfUi KoflZt,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 . TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
*
FILIALE:
Beograd. Zagreb, Ljubljana. Rijeka, Maribor,
Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, J tel. 37-823