UVOZ-IZVOZ Zunanja trgovina Cvoz je bil v osmih letošnjih mcsccih za 50 milijard dinarjev večji kakor 'zvoz. V primerjavi ¦ istira lanskim obdobjem je dvoz za 26,7 milijarde din višji, medtcm ko je izvoz satno za 104 milijoiie nižji. Struktura izvoza in uvoza je občntno spremenjena, kar najbolje vidimo iz na-slednje tabele. y milijardah dmarjev 300 - U • o i 75- 50- 25- 1955 1954 I I V O | 1954 I9S5 Delež hrane v uvozu (v prvih 8 mesecih letos) 1954 I9SS Izvoz in uvcz janu(K-avgusi Blagovne skupine Skupaj Ilrana Tobak in pijače Burovine Kcmični proizvodi Fredelani in kononi proizvodl V milijonih dinarjev Izvos avoz 1954 1955 1954 1955 44,3 44,2 67,4 94,1 13,7 9,7 14,4 30,3 1,9 4,2 — — 13,3 14,7 17,9 24,1 1,9 2,4 3,8 5,9 13,6 13,2 31,2 33,9 v tonah 1954 1955 vef. v 1955 55.000 352.000 297.000 50 5.076 5.026 2.954 7.701 4.747 3.585 4.776 . 1.191 1.920 4.355 2.435 1.547 3.271 634 — 5.000 5.000 360 848 488 12.225 16.192 3.967 364 4.209 3.845 5 3.274 3.269 6.009 6.757 748 — 2.475 2.475 1.231 2.312 1.081 828 1.513 685 11.798 27.199 15.401 2.888 15.125 12.237 23.396 50.003 33.607 Veliko povečanje uvoza v letsšnjcm leto v primerjavl z lanskim letom je nastalo predvsem raradi naporov, da prebivalstvo ne bi občutilo posledic slabe žitne letine leta 1954, kakor tudi zaradi poveianega uvoza sladkorja in maščob. To jasno kažcjo podatki o nvozu prchranbcnih proizvodov in osnovnih surovin za piedelovalno industrijo v prvih šestih mesecih leta 1954 in 1955. Uvoz v prvem polletju Pšenica Ječmen Oves Biž Pomaranče liimone Sladkor Snrovi kakao Svinjska mast Margarina Surovo maslo — sveže Kože vseh vrst Kopra Kavčuk, snrovi in sinietičnl Volna, prana in neprana Bombaž Naravni fosfati Soliter Samo za gornje proizvode smo izdali Ietos 15 milijard dcvlznih dinarjev več kakor Iani. Podobna tendenca pa je tudi prl drugih prebraubenih proizvodih, najvažncjših surovinah in kemifnih proizvodih. Fovečani uvoz teh proizvodov pokriva skoraj v celoti letošnji presežek uvo/a nad lanskim. Povečane investicije doma, povečana zaposlenost in na tej podlagi povečani kupni skladi so povzročili na doniačera trgu visoko povpraševanjc, kar je vplivaJo, da izvoz ni porastel tako, kakor je to pričakoval letošnji zvezni družbeni plan.