Celje - skladišče D-Per 581/1975 S S Leto IH. — Številka l. Sprejet je predlog, da se od prvega avgusta poveča še za 10 ”/». Skupno letno povečanje bo tako znašalo ca 25 °/o. Ker se sedanje povečanje nanaša le na kalkulativni osebni dohodek, ki predstavlja poprečno 80 ”/» celotne mase, se v takem razmerju — to je za 8 ”/o — povečajo tudi osebni dohodki potnikov in delavcev založnih skladišč. Po proučitvi celotne problematike določanja prodajnih cen, je zbor delegatov potrdil nove cene za Center v Mariboru in cene, ki bodo objavljene v ceniku za zdraviliško dejavnost. Ze sedaj se namreč zbirajo podatki za objavo v zveznem turističnem ceniku za leto 1976. V tem bodo cene objavljene v tuji valuti — v dolarjih. Izhodišče za predlog cenika je bila cena leta 1975 v A šilingih, ki smo jo povečali pri hotelih C in D kategorije za 6 do 10”/», pri hotelu Donat pa za 10 do 15 °/o. Toliko za inozemce. Ker pa se je v enoletnem obdobju vrednost šilinga povečala za približno 20 ”/», je preračunana dinarska cena visoka za domačega gosta, zato je uveden 10 %> popust. Novost v ceniku je tudi sezonski popust v zdravstvu in prost vstop pri prireditvah in športnih napravah v glavni sezoni. Prehajamo tudi na spremenjeno razporeditev sezonskih obdobij — krčimo zimsko sezono v korist vmesne sezone, ki bi poslej trajala od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 15. oktobra; skupno torej v letu en mesec več. H. A. Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja PRODUKTIVNOST Beseda sama pomeni: pro-izvajalnost, donosnost, rodovitnost; (delovno) storilnost, zmogljivost, učinek, ki ga nekdo doseže v določenem času; plodnost, plodovitost. V gospodarskem življenju uporabljamo besedo produktivnost kot izraz splošne učinkovitosti v gospodarjenju, pri tem pa navadno mislimo na produktivnost dela. V količinskem pogledu predstavlja produktivnost dela poprečen delovni učinek, Produktivnost 1 = Produktivnost 2 = ki se lahko izraža na dva načina : — kot količina dosežene proizvodnje (ali storitev) po delavcu, ali skupini delavcev na uro, dan, izmeno, mesec, leto in podobno, ali — kot količina delovnega časa, ki je porabljen za izdelavo enote nekega proizvoda. Nivo produktivnosti dela dobimo, če delimo doseženo proizvodnjo ali promet s porabljenim delovnim časom in obratno. Formuli za izračunavanje sta naslednji: Količina proizvodnje Porabljen delovni čas Porabljen delovni čas Količina proizvodnje Da bi izmerili produktivnost dela moramo predhodno izmeriti (ugotoviti) proizvodnjo in porabljeno delo. Najlažje bi jo izračunavali, če bi imeli proizvodnjo izraženo s količinskimi podatki — kg, metri, litri, kosi in slično. To je le rekdokdaj mogoče, ker ne proizvaja cela temeljna ali delovna organizacija le ene vrste proizvodov in ne opravlja le ene vrste storitev. Zato si moramo pomagati z raznimi drugimi merili kot so reprezentativni proizvodi, pogojne enote, norma ure ali vrednost izražena v denarju. Denarno merilo, to je vrednost opravljenega dela, je zelo enostavno, toda zaradi spremembe cen ne pokaže prave slike količine opravljenega dela. To pomanjkljivost lahko včasih odpravimo s tem, da uporabljamo pri analizi za več obdobij enake obračunske cene ne glede na dejanske. Porabljeno delo izražamo s trajanjem. Za enoto mere lahko služi porabljena delovna ura enega delavca ali skupine, delovni dan oziroma izmena, mesec ali leto. Dinamiko, to je spreminjanje produktivnosti dela, bodisi povečanje ali zmanjšanje, izražamo v odstotkih, primerjamo pa dosežek v nekem obdobju z dosežkom v enakem prejšnjem obdobju — dan z dnem, mesec s preteklim mesecem ali z istim mesecem preteklega leta ipd. Na produktivnost vpliva več dejavnikov. Glavni so: usposobljenost delavcev, boljši ali slabši stroji, naprave in orodja, kvaliteta materiala, organizacija dela, delovni pogoji, izkoriščanje delovnega časa in drugi. V Zdravilišču nimamo za vsa dela in delovna mesta, skupine ali temeljne organizacije možnost točno ugotavljati gibanja in spreminjanja produktivnosti. Take možnosti ni tudi za gospodarstvo kraja, regije ali države. Planski in statistični organi si pomagajo z nadomestnimi merili kot je družbeni proizvod, narodni dohodek in podobno ter z računskim delovnim oziroma porabljenim časom — pogojno nekvalificirani delavec ali podobno. Precej lažje je, če želimo produktivnost ugotavljati za posameznega delavca ali skupino, vendar le na nekaj delovnih mestih, kot npr. opravljeno število posameznih vrst fizioterapevtskih storitev, število postreženih obrokov, število napolnjenih steklenic v polnilnici (v samem polnilnem prostoru, ne v celi TOZD), količina opranega perila in podobno v neki časovni enoti (ura, dan, mesec, leto) tekočega obdobja, primerjalno z enakim prejšnjim obdobjem. Še konkreten primer iz polnilnice. V polnilnici so pri posluže-vanju strojev (to je v polnilnem prostoru) porabili v letu 1973 101.289 delovnih ur, v letu 1974 pa 114.841. V letu 1973 so napolnili 32,320.243 steklenic slatine, v letu 1974 pa 40,106.325. količina proizvodnje Po naši formuli 1 ^Mj^Tdetovni časugotovimo: 101.289 delovnih ur Za leto 1973 32;320.243 ”s t e k 1 e ni c_ = 319 steklenic na 1 uro 40,106.325 steklenic Za leto 1974 n^841 delovnih ur = 349 steklenic na 1 uro Na prvi pogled vidimo, da večja kot v letu 1973. je produktivnost v letu 1974 Izračun 1974 1973 349 319 . 100 = 109,4 V letu 1974 je torej pri samem polnjenju dosežena za 9,4 % večja produktivnost dela kot v prejšnjem letu. Produktivnost analiziramo v tesni povezavi z ekonomičnostjo in rentabilnostjo. O tem prihodnjič. A. T. Nehaj o novem načinu štipendiranja O štipendiranju je bilo že veliko povedanega — v tisku, radiu, televiziji, pa tudi v razgovorih. Ne bomo se več čudili, zakaj toliko govora o tem, če se spomnimo na to, da je štipendija marsikateremu dijaku oziroma študentu edini dohodek, ki mu omogoča šolanje, delovnim organizacijam in ustanovam pa možnost, da si pridobijo kadre. V lanskem letu je bil podpisan samoupravni sporazum o štipendiranju. Ker smo prešli na nov način štipendiranja prav zdaj, bom podal nekaj značilnosti tega sporazuma. Sporazum daje možnost za dve vrsti štipendij: 1. Kadrovska štipendija — dajejo jo DO in samoupravne skupnosti. 2. Štipendija iz združenih sredstev — DO in SIS združujejo del sredstev na nivoju občine; Kako si pridobijo učenci oziroma študenti kadrovsko štipendijo? Delovne organizacije morajo razglasiti preko javnih sred- stev obveščanja (tiska, radia) proste štipendije. Na te razpise se lahko priglasi vsak, ki ima ustrezno predizobrazbo. Razen prošnje in spričevala mora predložiti tudi dokumentacijo o materialnem stanju družine. Vendar je za pridobitev kadrovske štipendije pomemben samo učni uspeh. Sporazum določa enotno točkovno lestvico za vso Slovenijo! Za učence srednjih in poklicnih šol (vajenci so v času teoretičnega pouka tudi štipendisti — v času prakse pa dobivajo nagrado, ki je določena v sindikalni listi), zadosten uspeh 350 točk dober uspeh 400 točk prav dober uspeh 450 točk odličen uspeh 500 točk Za študente višjih in viso- kih šol s poprečno oceno: 6—6,5 oziroma 2—2,4 450 točk, 6,6—7,2 oziroma 2,5—2,9 500 točk, 7,3—7,9 oziroma 3 do •3,4 570 točk, 8—8,6 oziroma 3,5—3,9 650 točk, 8,7—9,3 oziroma 4—4,4 750 točk, 9,4— 10 oziroma 4,5—5 850 točk. Kako izračunamo višino kadrovske štipendije? Število točk pomnožimo z vrednostjo točke (vrednost točke se vsako leto poveča glede na porast življenjskih stroškov — v letu 1975 je točka vredna 1,25). Osnovna štipendija za poklicne oziroma srednje šole je 350 točk, za višje in visoke šole pa 450 točk. Kdo ima možnost, da dobi štipendijo iz združenih sredstev? 1. Tisti učenci in študenti, ki imajo sicer že kadrovsko štipendijo, vendar izhajajo iz socialno šibkejših družin. 2. Tisti učenci in študenti, ki so zaprosili za kadrovsko štipendijo, pa je niso dobili. Kako ugotavljajo upravičenost za štipendijo iz združenih sredstev? Upoštevajo naslednje: a) osnovo kadrovske štipendije, b) polovičen dohodek na družinskega člana, c) otroški dodatek (če ga seveda ima). To vse skupaj seštejejo, razliko do življenjskih stroškov dobi iz združenih sredstev. Npr. Učenec ima zaradi dobrega uspeha 500 din kadrovske štipendije. Dohodek na družinskega člana znaša 1800 dinarjev. Otroškega dodatka nima, življenjski stroški znašajo 1.550 din. Vzame se osnova kadrovske štipendije, tj. 437,50 din, in polovični dohodek na družinskega člana 900 din, kar da 1337,50 dinarja. Ta učenec še vedno nima toliko sredstev kot znašajo življenji stroški — 1550,— —1337,50 212,50 Iz združenih sredstev bo dobil še 212,50 din štipendije. Njegova skupna štipendija znaša 500 + 212,50, tj. 712,50 dinarja. Iz tega lahko povzamemo, da sporazum stimulira tiste, ki imajo boljši učni uspeh, in tiste, ki izhajajo iz revnejših družin. Prav to pa ima svoj (Nadaljevanje na 8. strani) 5 VRELCI VRELCI Medsebojna razmerja v združenem delu Minimalni tehnični pogoji za gostinsko dejavnost in storitve V gostinskem obratu, kjer se prehranjujejo tudi zaposleni delavci obrata, morajo imeti svojo jedilnico. Velikost jedilnice mora ustrezati normi za četrtino števila zaposlenih v redni izmeni. Za delavce obrata mora biti urejena garderoba. Ta obsega garderobni prostor s potrebnim številom omaric, umivalnico, prho in stranišča. Število garderobnih omaric mora ustrezati številu zaposlenih. Biti morajo dvodelne za ločeno shranjevanje civilne in delovne obleke. Na deset zaposlenih mora biti ena prha. Na trideset zaposlenih moških v eni izmeni mora biti po eno stranišče in en pisoar, na dvajset žensk v eni izmeni pa po eno stranišče. Če je v enem obratu zaposlenih v eni izmeni več kot 30 žensk, mora imeti obrat tudi poseben prostor za intimno higieno, opremljen z bidejem, umivalnikom s toplo in hladno vodo, papirnatimi brisačami, posodo za odpadke na nožno zapiranje in prostor za občasen počitek. Stranišča so ogledalo kulture. To velja za tiste, ki jih vzdržujejo in za one, -ki jih uporabljajo. Pri nas ima to še poseben pomen. Smo zdravstvena ustanova, kjer mora biti čistoča napisana z velikimi črkami in zato, ker smo okence za pogled tujcev na jugoslovansko stvarnost. Pravilnik določa, da morajo biti stranišča na vodno splakovanje s sedežno školjko, primerno osvetljena ter morajo imeti stalno dovolj toaletnega papirja. Na vratih mora biti obešalnik za obleko in ustrezen zapah. V ženskem stranišču mora biti tudi pokrita posoda za odpadke, ki se odpira na nožni pritisk. Stranišča ali skupina stranišč morajo biti ločena za moške in ženske. V predprostoru mora biti umivalnik s tekočo vodo, milo, brisača ali sušilec in ogledalo. Vsi prostori morajo biti primerno zračeni. Sč. Izobraževanje odraslih RAZPIS IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA DELAVSKE UNIVERZE ZASLUŽITA VSO NAŠO POZORNOST Vprašanje: V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu se prihajanja na delo v pijanem stanju ali opijanjanje med delom šteje za težjo kršitev delovne obveznosti. Kako delavcu dokazati, da je prišel vinjen na delo oziroma da se je med delom opil? Odgovor: Vsako kršitev delovne obveznosti, torej tudi vinjenost na delu, bo pristojni organ dokazoval prizadetemu z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Namen dokazovanja ni v tem, da delavca brezpogojno »pokoplje«, marveč v tem, da se ugotovi materialna resnica. Pravni sistem ne pozna posameznih dokaznih pravil oziroma samo določenih dokaznih sredstev. Kot možna dokazna sredstva v primeru vinjenosti pridejo v poštev: priznanje prizadetega, izpovedbe prič o obnašanju in vedenju prizadetega, zadah, govorjenje, pisava, hoja. Če je vinjenost delavca s stališča varnosti pri delu lahko usodna zanj, za druge delavce in za premoženje, se pristojni organ lahko posluži tudi alkotesta ali pa napoti vinjenega delavca na zdravniški pregled. Ko komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti odloča o delavčevi odgovornosti, mora vse predhodno izvedene dokaze dokazno oceniti. To pomeni, da mora ugotoviti, zakaj na primer nekaterim pričam verjame, drugim pa ne, zakaj verjame pričam, delavcu v postopku pa ne, in podobno. Vprašanje: Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu se lahko izreče samo takrat, če delavec huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije. Kateri so ti primeri? Odgovor: Primerov, v katerih bo delavec huje kršil »skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije«, ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti ali našteti. To je namreč odvisno od ocene razmer in okoliščin v vsaki temeljni organizaciji posebej. Vsekakor pa drži, da so pogoji za izrek tega, za delavca naj-hujšega ukrepa, v primerjavi s prejšnjim zakonskim določilom, zaostreni. Po prejšnjem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je zadostovala samo ugotovitev, da je delavec huje kršil delovno obveznost in pristojni organ mu je lahko izrekel ukrep izključitve Iz delovne skupnosti. S tem, ko zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu predpisuje, da mora kršitev prizadeti »skupne interese«, verjetno skuša preprečiti prakso, ki so jo izvajali za časa veljavnosti prejšnjega zakona v nekaterih delovnih organizacijah. Tako je bil npr. delavec, seve- da po pravilno izvedenem postopku pred pristojnimi organi, izključen iz delovne skupnosti zaradi tega, ker je nekajkrat po nekaj ur neupravičeno izostal z dela ali ker je prišlo med njim in sodelavcem do osebnega obračuna. Takšne kršitve bo praviloma najbrž težko oceniti kot hujšo kršitev skupnih interesov drugih delavcev ali temeljne organizacije. Po drugi strani pa najbrž ne bo pomislekov za takšno ocenitev, če delavec na primer zlorabi položaj in prekorači pooblastila z namenom, da sebi ali drugim pridobi protipravno korist; če opusti skrb ali nezadostno skrbi za varstvo pri delu, zaradi česar pride do smrti ali težjih posledic za zdravje delavcev; če uporablja delovna sredstva in material v velikem obsegu za nedovoljeno delo za sebe ali druge, če zagreši poneverbo ali tatvino premoženja temeljne organizacije in podobno. Vprašanje: Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti celoten postopek izvede, ukrepa pa ne izreče, čeprav ugotovi, da je delavec odgovoren za kršitev. Ali je to pravilno? Odgovor: Če je komisija mnenja, da je že sam postopek dovolj vzgojno vplival na prizadetega delavca, ni nujno, da mu tudi izreče ukrep. Za takšno odločitev komisije v zakonu namreč ni ovire, ker ni nikjer določeno, da mora biti delavcu izrečen ukrep, čeprav je spoznan za odgovornega. Seveda se bo komisija tako odločila le v primeru, ko je glede na splošno zadržanje delavca prepričana, da bosta že sam postopek in ugotovitev, da je delavec odgovoren za kršitev, dosegla svoj namen, to je, da najbrž ne bo ponovno kršil delovne obveznosti oziroma da bo bolj odgovorno opravljal svoje delovne obveznosti. Vprašanje: Delavec med postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji in z delom tudi preneha. Ali naj komisija izpelje postopek do konca? Odgovor: Postopek za ugotavljanje kčšitev obveznosti ima namen, da ugotavlja odgovornost delavca, dokler ta delo v temeljni organizaciji združuje z drugimi delavci in izpolnjuje pravice in obveznosti, določene v samoupravnem sporazumu v temeljni organizaciji. Nadaljevanje postopka potem, ko prizadeti delavec izgubi lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji, kjer je delovno obveznost kršil, nima pomena. V takem primeru je potrebno postopek ustaviti. V. K. V razpisu in programu izobraževanja za leto 1975/76 je Delavska univerza Šmarje pri Jelšah med drugim zapisala, da mora postati izobraževanje odraslih sestavni del celotnega vzgojno izobraževalnega sistema. Tehnološki razvoj in vloga človeka v samoupravni socialistični družbi zahtevata permanentno izobraževanje ob delu in z delom. Programi za izobraževalno obdobje 1975/76, ki jih je DU pripravila, izhajajo iz navedenih vidikov, število interesentov za vključevanje vanje pa, žal, ni v skladu z relativno nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih v naši občini. V prepričanju, da je v naši delovni skupnosti prav gotovo precej takšnih delavcev, ki jim iz različnih razlogov ni bilo dano doseči niti popolne osnovne šole, pa tudi precej takšnih, ki so se po končani osnovni šoli iz materialnih razlogov morali zaposliti ne da bi si pridobili potrebno strokovno znanje za delo, ki bi ga želeli opravljati, se je uredniški odbor odločil v našem glasilu objaviti strnjen prikaz nekaterih izobraževalnih oblik, ki jih bo DU izpe- ljala, če bo dovolj interesentov. 1. Osnovna šola za odrasle. DU vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred. Šolanje bo trajalo 17 tednov za en razred, pouk pa bo petkrat tedensko. 2. Ekonomska srednja šola. Letos se je zopet mogoče vpisati v I. letnik, seveda pa tudi v II., III. in IV. letnik. Oddelki bodo v Rogaški Slatini, v katerih bo pouk trajal 10 mesecev za en razred. 3. Administrativna šola. Traja dve leti, vpišejo pa se lahko kandidati z uspešno končano osemletko, ki so zaposleni in stari najmanj 18 let. Pouk bo trikrat tedensko. 4. Delovodska šola. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali poklicno šolo kovinarske, gradbene, lesne ali elektro stroke in imajo najmanj triletno prakso. Šolanje traja dve leti. 5. Gostinska šola. Vpišejo se lahko vsi priučeni gostinski delavci pa tudi tisti, ki se želijo zaposliti v gostinski stroki in niso imeli možnosti rednega šolanja. Pogoj je uspešno končana osnovna šola. Pouk bo v popoldanskem času v Rogaški Slatini. Visok jubilej našega gasilskega društva GASILSKO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA SLAVI LETOS 95-LETNICO SVOJEGA DELOVANJA. ČASTITLJIVA STAROST, ČE UPOŠTEVAMO, DA SO PRVA GASILSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM PRIČELA ZDELOM LE 10 LET POPREJ ALI TOČNO PRED 105. LETI 6. Visoka šola za organizacijo dela. Predvidene so tri usmeritve: proizvodno-organi-zacijska, računalniško-organi-zacijska in kadrovsko-organi-zacijska. Kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo brez preizkusnega izpita. Če bo dovolj kandidatov, bo DU skušala organizirati pouk v Rogaški Slatini. 7. Višja pravna šola. Študij bo organiziran v obliki seminarjev in predavanj v visokošolskem centru pri DU Celje. Brez preizkusnega izpita se lahko vpišejo kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo. 8. Visoka ekonomsko komercialna šola. Študij bo organiziran za I. stopnjo v obliki seminarjev in traja dve leti. Seminarji in predavanja bodo v visokošolskem centru pri DU Celje, brez preizkusnega izpita pa se lahko vpišejo kandidati, ki imajo uspešno končano srednjo šolo. Med raznimi oblikami strokovnega izobraževanja, ki jih ima DU v programu in ki pridejo v poštev za naše delavce, naj omenimo tečaje za pridobitev internih kvalifikacij za pomožno strežno in kuhinjsko osebje, za sobarice in čistilke, za vratarje in pomožne receptorje, za pomožne vratarje in čuvaje; tečaje za skladiščnike, tečaje za kurjače centralne kurjave; strojepisne tečaje, tečaje higienskega minimuma in tečaje za snažilke; tečaj slovenskega jezika in poslovne korespondence. DU nadaljuje s tradicijo tečajev tujih jezikov po preizkušeni avdiovizuelni metodi. Organizirani bodo naslednji oddelki: nemški jezik I., II., in III. stopnja, italijanski jezik I. in II. stopnja, angleški jezik I. stopnja in francoski jezik I. stopnja. Za vključevanje v šolske oblike izobraževanja naj se interesenti takoj pozanimajo direktno pri DU Šmarje, interesenti za oblike strokovnega izobraževanja pa naj se prijavijo v splošno kadrovskem sektorju. V. K. TRBOVC FRANC, predsednik društva in SAJKO VINKO, poveljnik, sta za naše glasilo obširno razgrnila podatke o delu in o težavah, s katerimi se pri tem soočajo. »Bežna inventura o članih in o sredstvih pove, da šteje društvo 45 članov, od tega je 33 operativnih gasilcev. V dve desetini je vključeno tudi 25 pionirjev. Operativna skupina šteje tri desetine. Ob požarnem alarmu se morajo vsi zbrati na zborno mesto pri gasilskem domu. V akcijo gredo tisti, ki so najprej prišli na mesto, vendar največ ena ali dve desetini. Oprema za gašenje zadovoljuje. Pri vzdrževanju in izpopolnitvi nas močno podpirata občinska štaba za civilno zaščito in za splošni ljudski odpor. Zbrali smo tudi pol milijona starih dinarjev s srečelovom, s prodajo koledarjev in s prostovoljnimi prispevki od krajanov. Imamo štiri motorne brizgalke in dva orodna avta s cisterno za prevoz orodja in moštva, preko 200 m gumiranih cevi, reševalni prt (za reševanje ljudi iz višjih nadstropij), raztegljivo lestev (15 m) in priprave za gašenje gozdnih požarov. Vsi člani imajo po eno delovno in svečano uniformo z ustrezno obutvijo. Manjka pa še oprema, ki je potrebna za gašenje požarov v notranjosti: azbestne obleke, dihalni aparati s plinskimi maskami in razna kemična gasila. Pa ni kritično, ob takšnih katastrofah nam pomagajo boljše opremljene tovarniške čete iz obeh steklarn. V gasilske vrste prihajajo pretežno fizični delavci. Letos smo izšolali 9 podčastnikov. Pri kadrovski sestavi pogrešamo priliv iz vrst delovne inteligence. Pri delu s pionirji in z mladinci bi bili prosvetni delavci še posebno zaželjeni.« Oba sogovornika menita, da je za zagotovitev materialne baze še precej nerešenih sistemskih vprašanj. V občinski gasilski sklad se steka 6%> od plačanih zavarovalnih premij. Teh sredstev pa ni od delovnih organizacij, ki imajo pri nas svoje dislocirane obrate (Petrol, razne trgovine, železnica itd.). Skromna so tudi sredstva, ki jih občina nameni občinski gasilski zvezi. Letos le pičlih 12 starih milijonov. Izjemoma le letos še 15 st. milijonov za GD Kozje in GD Bistrica ob Sotli. »Ne strinjava se s tem,« nadaljujeta, »da bi morali mi gasilci (!) zbirati denar z raznimi akcijami, ki imajo včasih značaj prosjačenja s klobukom v roki. Vsej družbi mora biti naša dejavnost tako na skrbi, kot jo vsi posvečamo organizaciji odpora proti morebitnemu agresorju. Pred nekaj leti smo bili tik pred razsulom, ker ni bilo denarja. Rešujemo družbeno in občanovo premoženje in zato upravičeno zahtevamo, da se zato zagotove stabilnejši viri financiranja prostovoljnega gasilstva. Profil gasilca je mnogo-stranski. Stvari gasilstva mora biti povsem predan z zavestjo, da opravlja veliko humano delo za soljudi. Ima posebno razvit socialni čut. Biti mora fizično vzdržljiv kot športnik. Poznati mora v grobem tehnologijo in naprave v lokalnih delovnih organizacijah. Obvladati mora vsestransko tehniko gašenja. V akciji mora skrbeti za varnost gasilne ekipe. Čestokrat ne sme gasiti z vodo, da bi ne prišlo do vzročnih hujših eksplozij.« Drago je tudi šolanje gasilca. Svoje društveno življenje si pa znajo tudi primerno urediti. Čut tovarištva imajo visoko razvit. Tekmujejo v svojih disciplinah z drugimi društvi. Letos so bili prvaki. Strumno sodelujejo na različnih jubilejnih in političnih manifestacijah. Imajo svoj dom, ki je bil zgrajen pred dobrimi 40 leti. (Nadaljevanje na 8. strani) Zaskrbljujoča ugotovitev Glasila delovnih skupnosti so močan dejavnik v združenem delu. Delavce informirajo o predvidenih in o že uveljavljenih sklepih samoupravnih organov in drugih organizacij. Pomembna je tudi vloga za ustvarjanje »potrebne klime« preden se sprejemajo važne odločitve. Krog dopisnikov in vsebina sestavkov pa daje časopisu še posebno odločilno obeležje. Tu pa se pričnejo težave, ki peste tudi nas. Ob zaključku vsakega sestavka je podpis oziroma inicialka pisca. Če ste pozorno spremljali te podpise, ste največkrat ugotovili naslednje: A. T., V. K., Sč, Č.V., HA, ZE, EJ, Martin Kene, KT, F. O., LM, LL, B. P., Jožica Šeligo, Mgr. Vojko Ozim, KB. Vsako leto izide okoli 11 do 12 številk našega glasila. Vsaka mora priobčiti vsaj 14 do 18 sestavkov, natipkanih na 34 straneh A din formata, da bi izpopolnili časopis na osmih straneh. Jedro dopisnikov pa sestavlja le okoli 6 do 8 naših delavcev. To pa je porazno nizko število za delovno skupnost, ki šteje 700 do 800 članov. Občasna vabila k dopisniškem sodelovanju niso zalegla. Ni nam pojmljiva takšna abstinenca, posebej še, ko dopuščamo možnost, da nam delavci ustno sporoče, kaj po njihovem mnenju zasluži javno obravnavo. Sestavke tudi honoriramo. Ureditvi tega problema bi lahko pripomogle družbenopolitične organizacije (sindikat, organizacija ZK, mladina) v naši organizaciji združenega dela. Nobena od teh ni v zadnjih treh letih, odkar izhaja glasilo, obravnavala te problematike ali pa vsaj vsebine objav. Potrebna nam je večja zavzetost in družbena podpora za čim popolnejše glasilo. Vsi smo dolžni skrbeti za moderno komuniciranje misli, informacij, vesti, idej med nami delavci. Sč. Zmagovalna ekipa v tekmovanju 7 VRELCI VRELCI Rogaška Slatina-mesto? NA SLAVNOSTNI SEJI VSEH TREH ZBOROV SOB ŠMARJE PRI JELŠAH DNE 6. SEPTEMBRA LETOS V ZDRAVILIŠKI DVORANI JE BIL SPREJET PREDLOG KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGAŠKA SLATINA O RAZGLASITVI KRAJA ZA MESTO. KONČNO VELJAVNO BO O TEM SKLEPALA REPUBLIŠKA SKUPŠČINA Predstavnik KS je takole obrazložil predlog: »Po razpravi v svetu Krajevne skupnosti Rogaška Slatina sem bil zadolžen, da vam v imenu te skupnosti podam v razpravo in sprejem predlog, po katerem bi naj bilo ožje območje Krajevne skupnosti, ki se pokriva z novo katastrsko občino Rogaška Slatina, razglašeno za mesto. Razlogi, ki govore v prid temu predlogu, so v vsebini dosežkov dosedanjega razvoja in v razvoju, ki ga načrtujemo. Sedanja družbenoekonomska in demografska preglednica izkazuje naslednje stanje. Na tem območju živi okoli 3.500 prebivalcev. Od tega je okoli 1.300 aktivnega prebivalstva. Nataliteta se dviga v mejah republiške letne stopnje. Za območje je sprejet urbanistični plan. Stanovanjska izgradnja in razvoj materialne baze sta locirani na severozahodu oziroma na jugovzhodu tega področja. Naš kraj nima izrazitega jedra. Razvoj je vezan na zgodovinski razvoj, ki pogojuje zaščito zdraviliškega območja. Njegov predhodnik je bil že pred odkritjem vrelcev prisoten na južnem območju okoli župnijske cerkve. Tam so se tudi križale ceste, ki so že v antični dobi povezovale nekatere rimske province. Krajani so pretežno zaposleni v tovarni, zdravilišču, gradbenem podjetju, v konfekcijski tovarni in v ostalih komunalnih in obrtnih dejav- nostih. Mnogi se vsak dan vozijo na delo izven kraja oziroma izven občine. Tako tudi številni delavci prihajajo k nam na delo iz SR Hrvatske in iz ostalih sosednih krajev. Družbeni brutoproizvod in narodni dohodek po glavi prebivalca se gibljeta pod republiškim poprečjem. Zdraviliško turistična in steklarska dejavnost sta močan faktor v izvozu svojih storitev oziroma proizvodov. Komunalna opremljenost in urejenost v dobršnem delu zadovoljuje. Oskrba s pitno vodo je zagotovljena potem, ko smo letos dogradili nov rezervoar. Odvod fekalij gre po starem omrežju, ki pa se dograjuje in razširja k blokovskim naseljem. S skupno akcijo vseh delovnih organizacij namensko združujemo sredstva za izgradnjo in dograditev manjkajočih objektov kot so to pločniki, asfaltiranje potov in cestišč, izgradnja cest za povezavo neposredne okolice s središčem, odlagališče odpadkov, pogrebna služba itd. Organizirana akcija pri krajanih za olepšavo stanovanjskih hiš in vrtov, ki jo izvaja Turistično društvo, beleži lepe rezultate in vzbuja interes za višjo stopnjo hortikulture. Oskrbo z elektroenergijo bo dopolnil v naslednjih letih še programirani plinovod. Ne pokriva še vseh potreb telefonska mreža, kakor tudi ne javna razsvetljava. Z javnimi prometnimi sred- A4ueuje o nas Naš pacient Dj. P., narodni heroj, želi objavo naslednjega dogodka. Takole piše: Ko sem bil dne 23. 8. 1975 na podvodni masaži, sem izgubil dragocen prstan, ki mi je bil zelo drag. Prepričan sem bil, da ga ne bom videl nikoli več, ker ga je vzela kanalizacija, kamor odteka voda iz kopalne kadi. Pa glej veselo presenečenje! Drugi dan mi ga je z očitnim veseljem izročila tovarišica Anica Pirš, hidroterapevtka, ki ga je našla v kabini. Ze več let obiskujem Rogaško Slatino. Moram reči, da delavci v terapiji in v restavracijah z zavestjo in predano opravljajo svoje delo. To trdim z vso resnostjo. Posebno mi ugaja čistoča, red, odnos do nas pacientov in skrb za vsakega človeka. V hotelu Styria, kjer se hranim (op. uredn. očitno misli na restavracijo II v Zdraviliškem domu), moram pohvaliti, je hrana dobra in okusna in zadovoljuje v vseh pogledih. To velja tudi za recepcijo v Styrii glede sprejema in organizacije nastanitve in razporeditve pacientov. Vse priznanje in pohvalo zdravnikom za njihov human in pravilen odnos do nas bolnikov. Se enkrat moja zahvala in priznanje tovarišici Anici Pirš za njeno pošteno ravnanje. (Op. uredn. Ponosni smo na Anico in na ostala priznanja, ki nam jih je izrekel ta naš ugledni pacient.) Sč. Veseli smo... — ker smo z lepo urejeno okolico pri hotelu Donat in s športnim parkom občutno povečali zelenice in nasade zdraviliškega parka, — ker so naši gradbeni delavci tako strokovno in vse pohvale vredno sami dogradili garderobno in sanitarno hišo v športnem parku, — ker je odpravljeno smetišče v gozdu Janine, — ker končno dobiva tudi Terapija zeleno površino, — ker je Stanovanjsko podjetje zelo okusno obnovilo fasade objektov Evropa in Sretenovič, — ker letos nismo imeli nobenih izpadov pri oskrbi s pitno vodo, — ker je končno le asfaltirano cestišče med Pošto in med Strossmajerjevim domom, S. Č. stvi smo povezani z vsemi večjimi središči. S samoprispevkom smo zgradili zdravstveni dom, šolo in otroški varstveni dom. Z zdravstvenim domom smo položili temelje za organizacijo vsestranske zdravstvene preventive in kurative. Šola in otroško varstvo terjata dodatna vlaganja. Potrebe po strokovnem in srednješolskem šolanju krijemo v celjskih šolskih zavodih. Oskrba s predmeti vsakodnevne rabe terja razširitev prodajnih mest in asortimana na periferijo in k delavskim naseljem. Objektivni pogoji za fizkulturno in rekreacijsko življenje (igrišča, kopalni bazen) so močno zastopani v programu krajevne skupnosti. Dograditev kulturnega doma je ena naših naslednjih skupnih nalog. Sprejeli smo tudi predlog o ulični ureditvi mestnega območja. Tovariši delegati! Ta zgoščena vizitka o našem kraju dokazuje, da je izgradnja materialne baze spontano delovala in budila potrebe po komunalnih in kulturnih dobrinah višje stopnje. Dosegli smo stopnjo razvoja, ki nas je potegnila iz relativne zaostalosti. Teži k nadaljni rasti in razvoju, vse to pa k formalni verifikaciji naše aglomeracije na višji stopnji, to je k statusu mesta. Prepričan sem, da poprej navedeni pogoji izključujejo kakršnokoli dilemo. Sč. Nekaj o novem načinu štipendiranja (Nadaljevanje s 5. strani) smisel: omogočiti šolanje ti- stemu, ki je sposoben. Odbor za strokovno izobraževanje je letos podelil naslednje kadrovske štipendije: 4 štipendije na srednji fizioterapevtski šoli — nobene prijave ni bilo za štipendiji na višji šoli za rentgenske tehnike ter na srednji medicinski šoli za laborante; 2 štipendiji na medicinski srednji šoli, 5 štipendij na ekonomski srednji šoli, 1 štipendijo na medicinski fakulteti. Razen tega je odbor sprejel 15 gostinskih vajencev, 3 vajence za elektrikarje, 1 vajenca za vodovodnega inštalaterja, 1 vajenca za strojnega ključavničarja. FRANC PLOHL Visok jubilej našega gasilskega društva (Nadaljevanje s 7. strani) Še so med nami pobudniki in neposredni udeleženci za gradnjo tega doma: Weilguni Albert, Jerman Rafko, Legat Janko, Kodela Vinko, Lipnik Jože itd. V vrstah NOB je padlo 13 naših gasilcev. Kakšne želje imata tovariša Trbovc in Sajko ob tem visokem jubileju? »Proslavo bomo prihranili za 100-letnico,« pravita. »Namesto tega pa bomo organizirali veliko generalno vajo z vso opremo, kot da bi šlo za veliko požarno katastrofo. Želiva tudi, da bi nas gasilce in naše humano delo cenili. Čimprej naj bi bila osnovana gasilska interesna skupnost, ki bo zagotovila materialno plat. Delovne organizacije naj bolj vestno skrbe za požarno varnost svojih objektov. Svojim delavcem naj omogočijo najnujnejše znanje o gašenju ob njegovem uničujočem pojavu.« Želimo, da bi se jima te skromne želje izpolnile. Ob visokem jubileju tudi mi združujemo naše želje za uspešno delo naših vrlih gasilcev. Sč. VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tiska in klišeji: ČGP Mariborski tisk.