stru k tu ro rom ana . K akor pri Kafkovih o d p r tih paradoksa ln ih razlagah pa se pri pasažah Faulk- nerjevega Krika in besa, v ka terih se m enjuje jo časovne perspektive in m ultip licirajo gledišča, pome- n janje in sp loh in tegrativn i p r in ­ cip ro m an a vzpostavljata šele iz njihovih sm iseln ih in terferenc, kajti sp rem ešan i f ragm enti n o tra ­ njih m onologov ne spoštujejo načela sukcesivnosti, n e p re trg a ­ nega in hom ogenega zapored ja govorn ih nizov; vse to po Šolarje ­ vem m nen ju govori v p rid tezi o des trukciji trad ic iona lnega p r ip o ­ vedništva, k je r im a kronološk i v rs tn i red ko t ključ za razum e­ vanje ce lo tnega teksta zmeraj h ie ra rh ičn o vrednost. V zvezi s Cam usovim Tujcem S o lar seveda ne govori o inovativnosti l i te rar ­ ne tehn ike, to p a ne zaradi njegove rea listične m otivacije in zato, k e r v n jem ni žanrskega kom bin iran ja . Kljub tem u opaža v n jem odklon od realističnega rom anop is ja zavoljo reduk tivne karakterizacije glavnega junaka: ta ob razkritju junakove tem elj­ ne nem otiv iranosti izbriše tudi skrivnost njegove osebe, ki jo je rea lis tična m e to d a razkrivanja im pulzov za pro tagon istovo de lo ­ vanje postavljala n a priv ilegirano mesto. S o lar nazadnje analiz ira še B eckettov ro m a n Molloy in Calvi- nov Če neke zimske noči popotnik: v o b eh so si, še bolj izrazito kot p ri d rug ih ob ravnavan ih ro m a ­ nih, avan tga rdne in d ek a d en tn e d im enzije p ripovedn ih p lasti in- he ren tn e . O staja kajpak v p raša ­ nje, ali na eni s tran i Beckettov n en e h n o v n asp ro tja zahajajoči govor o resničnosti, o ka teri se s tov rstn im »jezikom antitez«, k a ­ ko r pravi Solar, ne d a izreči nič zanesljivega, in n a d rug i Calvinov rad ika ln i m an ipu la tivn i poseg v fiktivno naravo rom anesknega sveta po n u ja ta m ožnost za n a p re ­ dovanje ali za nazadovanje p r i ­ hodnje ro m an e sk n e produkcije . Za sklep bi lahko rekli, da se in ­ te rp re tac ije p o m e m b n ih ro m a n e ­ sknih besed il našega sto letja ne ustavljajo zgolj pri analizi njiho­ vih li te rarn ih tehnik , m arveč vse­ skozi zrcalijo l i te ram o teh n ičn i aspek t tekstov na njihovo te m a t­ sko raven, zarad i če sa r jih je vse­ k ak o r v red n o p reb ra ti . Mogoče pa je navreči očitek zoper Šolar­ jevo oper iran je s po jm om a »avantgarda« in »dekadenca«, če­ prav v njegovi sem in tja n e d o ­ sledni aplikativni rabi zaznam uje­ ta m itologizirajoče lapsuse, ki so v l i te ra rn o teo re tičn em preučeva ­ nju m o d e rn e književnosti po n je ­ govem p rak tično neizogibni. Na tem področ ju se pojm ovni ozadji avan tgarde in d ek a d en c e očitno sp rem in ja ta v arzenal zavajajo­ čih hevris tičn ih pripom očkov, zato b i ju b ilo najbolje pač p re ­ pros to p rep u s ti t i li te rarn i zgodo­ vini, ki je že p osk rbe la za n juno te rm ino loško verifikacijo. Vid Snoj APPROACHING POSTMODERNISM Papers presented at a Work- shop on Postmodernism, 21-23 September 1984, University of Utrecht, ed. by Douwe Fokke- ma & Hans Bertens Amsterdam, Philadelphia, John Benjam ins Publishing Company, 1986 (Utrecht Publications in General and Comparative Literature; 21) Če sp re jm em o n ek am p o en o ­ stavljajoče po im enovanje, ki po ­ u d a r ja nac iona lno tam, k jer je še zlasti v zadnjih dveh desetletjih po u d a re k bolj n a in te rnac iona l­ nem , in n a jdem o pravo stičišče prej v finančno-organizacijskih zadevah kot v isti n a ro d n o s tn i proven ienc i l i te rarn ih znanstve ­ nikov, po tem bi lahko rekli, d a je nizozem ska li te ra rn a veda doslej im ela in im a n a Slovenskem še vedno precej m an j odm eva kot nem ška ali francoska, p a tud i a n ­ g leška in am eriška l i te ra rn a veda in p rav tako n ep r im e rn o m anj ko t de la čeških, poljskih ali r u ­ skih li te rarn ih zgodovinarjev in teoretikov. K olikor je to spričo je ­ zikovnih ovir in na jb rž tud i d ru ­ gih ku lturnozgodovinsk ih razlo­ gov m o rd a razumljivo, p a posta ja zaradi vrste odličnih avtorjev, m ed katerim i so npr. Mieke Bal, W. J. Bronzw ear, Douvve Fokke- ma, E lrud Ibsch, J. J. A. Mooij, Theun A. Van Dijk, C. J. Van Rees in drugi, in zaradi n ač r tn e skrbi za dosto p n o s t njihovih de l v ve­ čjih svetovnih jezikih (angleščini, nem ščin i in francoščini) vse m anj upravičeno. Še bolj neup rav ičena se zdi ta neodm ev n o s t ob d a ­ našnji m ed n a ro d n i o rgan iz irano ­ sti in delitvi znanstvenega dela, ki zahteva h ite r p re tok in obdelavo inform acij in predpostavlja , h k ra ­ ti pa tud i om ogoča veliko fluktua- cijo in m e d n a ro d n o m obilnost raziskovalcev. Res je, d a sm o v znanih okoliščinah nekoliko o d ­ daljeni od te delitve dela, in drži tudi, da m rzlična kong resna in sim pozijska dejavnost, m e d n a ­ ro d n a udeležba sodelujočih, r e d ­ no izdajanje gradiv v en e m od velikih svetovnih jezikov, u s ta ­ navljanje m alih inštitu tov z ozkim sp ek trom raziskovalnega p ro g ra ­ m a ali posam ezni specializirani raziskovalni projekti, f inancirani in k oo rd in iran i s icer iz enega cen tra , v en d a r ponovno s sode ­ lavci iz tu jih znanstvenih ins titu ­ cij - p r i nas je npr. takšen p ro jek t izdajanje Pojm ovnika ruske avangarde pri zagrebški filozofski fakulteti in pod u redn iš tvom A leksandra Flakerja, in ni n a ­ ključje, d a je m ed referencam i v publikaciji, ki jo obravnavam o, edini jugoslovanski »predstav ­ nik« ravno Flaker - da vse to sam o na sebi še ni porok za visoko kvaliteto. V endar pa ne m o re biti nobenega dvom a o tem, d a n a Nizozemskem, k jer sp o d b u ­ jajo razcvet li te ra rne vede še tem eljita l i te ra rno teo re tična in zgodovinska podkovanost in s sa ­ m oum evnim , odličnim znanjem vsaj treh tu jih jezikov zagotovlje­ na o d p r to s t do b u rn eg a dogaja­ nja n a teore tsk i sceni po drugi svetovni vojni, vse te oblike delo ­ vanja ustvarjajo takšne pogoje za znanstveno raziskovanje, da lah­ ko daje res d o b re ali celo izvrstne rezultate. Ko se je torej m e d n a ro d n a d ruščina , ka te re glavnino so se­ stavljali nizozemski univerzite tn i­ ki, dopolnjevali pa »zunanji«, v okviru delavnice, ki sta jo podprli ICLA (M ednarodna zveza za pri­ m erja lno književnost) in Kraljeva akadem ija znanosti v A m sterda­ mu, »približevala« postm odern iz ­ m u in preiskovala rabo in u p o ­ rab n o s t tega term ina, ki se je v veliko zadrego li te rarn ih zgodovi­ narjev udom ačil, še p red e n je bil čas, da bi se izčistil njegov po ­ m en, ni im ela ravno lahkega dela. N am en delavnice je bil pravza­ prav pripraviti in u trd iti podlago za zborn ik z naslovom Postmoder­ nizem, ki naj bi bil del m e d n aro d ­ nega kom para tiv is tičnega pro jek ­ ta Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih, v okviru ka te ­ rega so doslej izšli štirje zvezki: Ulrich VVeisstein je u red il prvega o ekspresion izm u (1973), Gyorgy Vajda naslednjega o p reh o d u od razsvetljenstva k rom antik i (1982), A nna B alakian zbornik o s im bolizm u (1982) in Jean Weis- g e rb e r zadnjega (v dveh zvezkih) o avan tga rdah (1984). Kopičenje teh podatkov ni nesm iselno, če se zavemo, d a so vsa ta de la h istorič­ na in da se p rav ob tem postavlja tem eljni p rob lem postm odern iz ­ ma. Gre n am re č za vprašanje, do ka tere m e re je m ogoče postm o ­ dern izem izenačiti z drugim i ob ­ dobji, sm erm i ali gibanji; d rugače povedano , ali je pos tm odern izem h is to ričen pojav v enakem sm is­ lu, ko t so bili tisti, ki so jih o b ra ­ vnavali ostali štirje zvezki, ali pa se od njih v tem elju loči. Zasta­ vljalo se je torej vprašan je o sa ­ m em sta tusu po jm a p o s tm o d ern i ­ zem in o tem, ali je p o s tm o d ern i­ zem del em p ir ične rea lnosti ali le m en ta ln a konstrukcija. Reševa­ nje tega vp rašan ja p a nu jno p o ­ tegne za seboj še vse d ruge p ro ­ b lem e in seveda razp ira p o trebo po reflek tiran ju lastne ep is tem o ­ loške pozicije in po omejitvi p re d ­ m e ta raziskave, ko likor je zaradi specifike postm odern izm a to sp loh mogoče. S pet nam tu po ­ datk i o organizaciji delavnice os ­ vetljujejo razloge, zaradi katerih so se, poleg splošn ih vprašan j o postm odern izm u, vsi razpravljal- ci z eno sam o izjemo (Theo D’H aen, ki govori tud i o vizualni um etnosti) ukvarjali p rak tično le s pos tm o d ern izm o m v literaturi. Publikacija, ki je d o k u m e n tira ­ la delo te delavnice in zbrala tr i ­ najst p rispevkov v k a r zajeten zvezek, op rem ljen tud i s kazalom, podatk i o sodelavcih in obsežno bibliografijo poglavitn ih se k u n ­ d a rn ih virov, ni p red laga la e n o t ­ nega k oncep ta postm odern izm a (v li tera turi) niti ni odprav ila težav, s katerim i se srečujejo n je ­ govi preučevalci, če skušajo priti do in te rsub jek tivno veljavnih re ­ zultatov. Zagotovo pa lahko vidi­ m o njen p om en in v red n o s t v tem, k a r je zapisal F okkem a v Prelim inarnih pripombah, n am reč »da lahko generalizacije, ki jih končno m o rd a najdem o, vsaj d e lom a potešijo našo željo po poznavanju novejše li te rarne zgodovine in sodobne kulture«, p r i tem p a »lahko pri nadaljn jem raziskovanju toliko bolje služijo, kolikor več vem o o njihovih o m e ­ jitvah in kontingentnostih« (str. 6 ). V istem spisu je F okkem a siste­ m atično razčlenil m ožna izhodi­ šča za reševanje p rob lem ov s p os tm odern izm om in njihove konsekvence. G lede na to, da so po široko uveljavljenem m nen ju p ostm odern is tičn i trendi, ki se iz­ ražajo v nem ožnosti oz. odso tn o ­ sti metajezika, p riso tn i tud i v znanstvenem raziskovanju, p re d ­ laga opera tivno razlikovanje m ed »kritiko« in »analizo«, razlikova­ nje m ed sodelovanjem v pos tm o ­ dern izm u - tu navaja ko t p r im e r Leslieja F iedlerja in Ih ab a Has- sana - in opazovanjem tega sode ­ lovanja. V tem pred logu seveda ni težko prepoznati trad ic iona lne delitve n a publicistiko in znanost. Čeprav se F okkem a zaveda, da ab so lu tna ločitev m ed p re isku jo ­ čim sub jek tom in ob jek tom razi­ skave ni možna, se sam op rede li v p rid »znanosti«, češ, m ožno pa je vsaj poskuša ti v to sm er, in o p o ­ zarja, d a š tud ijam »od znotraj«, iz sam ega polja, grozi tavtološkost: ponavljanje istih s truk tu r , ki jih hočejo razložiti. Tudi ob o p re d e ­ litvi za »analizo« ponu ja dve m ožnosti (kaže m o rd a to binar- nost povezati z avtorjevim i form alis tičnim i predilekcijami?): p rva je s tru k tu ra ln o analitični pristop , d ru g a p a em pirični, h is torično deskriptivni. S tru k tu ­ ra lno analit ični p r is top kons tru i ­ ra k o n cep t pe r iode ko t s t ru k tu ­ raln i m odel, ki je vedno redukti- ven do p r im arn eg a m ateria la , po ­ vrh tega p a je tud i izbor analit ič ­ nega a p a ra ta odvisen od sub jek ­ tivnih n a m e r raziskovalcev, zara­ di če sa r im ajo modeli, ki sledijo iz njihovih preiskovanj, sam o in ­ s tru m e n ta ln o vrednost. Tako je mogoče enako prepričljivo kot kon tinu ite to m odern izm a in postm odern izm a dokazati n juno diskontinu ite to , le d a prvi m odel k o n s tru ira invariable, d rugi pa( o h ran ja variable. Ustreznejši se m u zdi em pirični, h istoričn i p r i ­ stop; ta jem lje pos tm odern izem za socialno dejstvo, ki vključuje p o seben jezik, p o seben literarn i kod, ki ga u po rab lja večje število piscev in je znan ali delno znan tud i bralcem . Kot takšnega ga je m ogoče em pirično raziskovati iz različnih virov, iz p rogram sk ih izjav piscev, intervjujev in kritik, pošiljalčevega koda, izraženega v tekstu, in iz recepcijskih d o k u ­ m entov. Tudi ta »dejstva« seveda zahtevajo do ločeno in te rp re tac i ­ jo, p red e n jih je m ogoče vključiti v teo re tsko argum entacijo , enako kot to verje tno velja za vsa »dej­ stva« v hum an is tičn ih vedah. Iz apo re tične situacije, ali izhajati iz provizoričnega konsenza o naravi pos tm odern izm a in šele nato d o ­ ločiti ko rp u s del, ki ga sestavljajo, ali, nasp ro tno , jz konsenza o tem, ka te ra dela naj bi bila »nedvo­ mno« postm odern is tična , iskati značilne poteze tekstov, v okoliš­ činah, ko se je pač treb a op irati n a n eu tr jen e te rm in e in izjave p u ­ blicistov, ki so že vplivale na lite­ ra rn o kom unikacijo , in se o b e ­ nem zavedati, d a tud i rezulta ti h i­ s to rične deskripcije lahko soobli­ kujejo li te rarno realnost, iz te si­ tuacije torej se je po Fokkemo- vem m nen ju m ogoče izkopati tako, da se do pos tm odern izm a o bnašam o iron ično kot do že p re ­ teklega pojava, na katerega n im a ­ mo nobenega vpliva. K er je Fokkem ov načelni raz­ mislek b ržkone nastal šele p o ­ tem, ko so bili vsi prispevki že zbrani, je razumljivo, da njegovo ep istem ološko izhodišče ni skup ­ no vsem avtorjem in d a so m ed njihovimi stališči precejšnje razli­ ke. Res p a je večina študij posve­ čena ne sam o ab s tra k tn e m u raz­ glabljanju o pojm u p o s tm o d ern i ­ zem, tem več preverjan ju njegove u po rab n o s ti v navezavi na li te rar ­ no prakso. Avtorji so dejansko skušali zajeti specifiko pos tm o ­ dern izm a z em piričnim i, h is to rič ­ no deskrip tivn im i m etodam i, le da so j ih mnogi, vključno s Fokke- mom, kom bin ira li tud i s form ali­ stičnimi, s tru k tu ra ln o ana litičn i­ mi »strategemi«. S lednje sicer ne velja za obsežno raziskavo Postmodernistični Weltanschau- ung, ki jo je z vso skrbnostjo p r i ­ pravil H ans Bertens, a je na ža­ lost obsta la tam, k jer bi se m orala p rava in te rp re tac ija em pirično zbran ih podatkov šele začeti. Če­ prav je v njej av to r v dob ri vvelle- kovsko-w arrenovski tradiciji sk rbno popisal m odificiranje te r ­ m ina v sek u n d a rn ih virih, re le ­ van tn ih za to temo, je na koncu ostal tako rekoč p razn ih rok in vsa širina korpusa , iz katerega je črpal, se m u je izkristalizirala v sam a vprašan ja z nekaj poskusn i­ mi sklepi. Tudi sam obžaluje, da daje študija tako presenetljivo malo soglasja o pojm u in te rm inu postm odern izem , kakršnegakoli rad ikalnejšega dvom a o re levan t­ nosti svojega postopka p a ne te ­ matizira. B rian McHale je v Sprem em bi dom inante od modernističnega k postm odernističnem u pisanju n e ­ koliko po lem ičen do Fokkem e in pribija, d a so prav vse kategoriza­ cije in razmejitve s tra teške v tem smislu, da vedno nekom u služijo za dosego nečesa, nekega cilja, in da so torej ins trum enta lne . Iz stra tešk ih razlogov provokativno p red laga za raziskovanje p o stm o ­ dern izm a kriterij p roduk tivnosti in se zavzame za konstru iran je za­ nimivih p redm etov raziskovanja nam esto trad ic iona lnega iskanja bistev. Naveže se n ep o s re d n o na tradicijo ruske form alis tične šole te r s pom očjo Jakobsonovega poj­ m a dom in an te vpelje razlikova­ nje m ed postm odern izm om , v k a ­ te rem naj bi bila d o m in an ta on to ­ loška vprašanja, in m o d e rn i ­ zmom, ki naj bi m u bila inheren- tn a ep is tem ološka vprašanja. Svojo tezo skuša eksplic ira ti na petih avtorjih (Sam uel Beckett, Alain Robbe-Grillet, Carlos Fuen- tes, V ladim ir N abokov in R obert Coover) in v njihovih opusih loci­ rati tista mesta, k jer naj bi se zgo­ dil p rem ik k pos tm o d ern is t ičn e ­ m u pisanju. Ker, m im ogrede, pos tm odern izem ne pokriva vse­ ga sodobnega li te rarnega u s tv a r ­ janja, ta p rem ik ni ireverzibilen, p redvsem pa av to r poudarja , d a naj bi bil razum ljen ko t es tetsko nevtra len . Pri M cHaleu se zdi p ro b lem atičn a sam o konstitucija in po im enovanje dom inan t, ker p ren aša v l i te rarno teo re tičn i d i­ skurz dva, milo rečeno , p o m e n ­ sko m očno ob rem e n je n a filozof­ ska pojma, ki s ta povrh vsega še neizogibno povezana: ep is tem o lo ­ ška vprašan ja vedno takoj sp roža ­ jo tud i on to loška in obra tno . S tem je ok rn jen a p roduk tivnost M cHaleove zamisli, kajti uč inko ­ vitost in razločevalna m oč d o m i­ n an te neizogibno u p ad e n a raven gradacije. Tudi Fokkem ov drugi tekst z naslovom Sem antična in sintaktič­ na organizacija postm odernistič­ nih tekstov v bistvu snuje svojo h i­ po te tično taksonom ijo m o d e rn i ­ stičnih in pos tm odern is tičn ih del, le da se skrita taksonom ičnost navzven kaže v zoženem obsegu iskanja sem an tičn ih in s in tak tič ­ nih p referenc v p o s tm odern is tič ­ nih tekstih. Čeprav skuša hkrati u resn ičevati tud i zahtevo po em ­ pir ičnem zajem anju podatkov, je težava v tem, da so podatk i zajeti iz vnapre j oprav ljenega izbora del. Avtor se loti dela dokaj ek lek ­ tično, s p reured itv ijo b ina rn ih opozicij, kakršne so sestavljali David Lodge, Ihab H assan in d r u ­ gi. Kljub am bicioznem u zastavku je študija, kot sam pravi, v mno- gočem še n ed o d e la n a ali sam o skicirana. N aslednji štirje prispevki v knjigi se ukvarjajo n ep o s re d n o s p r im arn im i viri, z l i terarn im i b e ­ sedili. Vseeno pa R ichard Todd v Prisotnosti postm odernizm a v bri­ tanski prozi p o u d a r ja kom pleksno in terakc ijo m ed pisatelji in te o re ­ tiki približno od šestdesetih let naprej. Sam upošteva p redvsem poglede Davida Lodgea in Mal- colm a B radbury ja , pa tud i Iris M urdoch, v h is to ričnem pogledu pa izpostavi poleg že om enjenih , ki so vsi tudi sami pisatelji, še Kingsleya Amisa, Anthonyja B u r ­ gessa, M uriel Spark, M argaret Drabble, Fay W eldon, Johna Fow- lesa, Angusa Wilsona, Angelo Cor- ter, (zaradi v rs te del) tudi Willi- am a Goldinga in druge. O avstrij­ ski varianti pos tm odern izm a je spregovorila E lrud Ibsch in sku ­ šala ob kon trastivn i analizi M usi­ lovega Moža brez posebnosti in ro ­ m a n a T hom asa B e rn h a rd a K o­ rektura analizirati vprašan je in- te rtekstua lnosti obeh del p re d ­ vsem skozi n jun odnos do ep is te ­ moloških problem ov, ki jih je raz­ prla avstrijska filozofska tradicija in ki s ta jo oba avtorja d o b ro po ­ znala. R ezultat so bile tako di­ skon tinu ite te kot kon tinu ite te m ed m o dern izm om in p o s tm o ­ dernizm om . Ulla M usara je v treh delih Itala Calvina (Nevidna mesta, Grad prekrižanih usod, Če neke zim ske noči popotnik) analizi­ ra la dve postm odern is tičn i s re d ­ stvi iz reso rja avtorefleksivne in av togenera tivne literature: dupli- kacijo in m ultiplikacijo dejanj, oseb in pripovedovalcev, te r do ­ kazovala, da so vsa tri dela p r im e ­ ri pos tm odern is tičnega pisanja. Tudi H erta Schm id, ki je v o b ra ­ vnavi d ram sk ih del Vasilija Ak- sjonova, A ndreja Am alrika in A leksandra V am pilova o m ahova ­ la m ed oznakam a neoavan tgarda in postm odern izem , se je slednjič odločila za d rugo ravno zaradi p o m e m b n e vloge in tertekstual- nosti: ta se izraža zlasti v navezo­ vanju na u m e tn iške dosežke n e ­ realistične li te ra tu re prvih t r id e ­ se tih let našega sto letja in n a rusko avantgardo . Avtorica se je ukvarja la tud i s sp lošnim i perio- dizacijskimi p rob lem i ruske lite­ ra tu re 20. stoletja (pri tem se je oprla tud i n a Flakerja), svojo reši­ tev tega p ro b lem a pa je naslonila na M ukarovskega. Za naslednji dve študiji, ki ob ravnavata am eriško pos tm o ­ dern is t ično prozo, bi - m orda n e ­ koliko poenostav ljeno - lahko re ­ kli, da sta nap isan i bolj »od zno­ traj«, iz no tran jščine p o s tm o d er ­ n ističnega »polja«, ko t ostale. G erhard H offm ann v prispevku Absurdno in njegove oblike reduk­ cije v postm odernistični ameriški prozi razpravlja o tragičnem , ko ­ m ičnem in a b su rd n e m te r po ­ udar ja dediščino eksistencializ­ m a (zlasti Cam usovega) in a b ­ su rd n e d ram e v am erišk i meta- fikciji in še posebej pri Johnu B arthur V d rugem tekstu se Theo D’H aen op ira p redvsem n a Lyo- ta rdovo o pom bo o p o s tm o d ern i­ stičnem nezaupan ju v m etapripo- vedi, ko vleče vzporednice m ed am eriško prozo in vizualnimi um etnostm i. P red laga tudi, naj bi razum eli pos tm odern izem kot gi­ banje oz. ten d en co v um etnosti , n e pa kot periodizacijsko oznako, ven d a r naj bi bilo obdob je od 1955 napre j vseeno m ogoče im e­ novati postm odern is tično , ker je v njem ta te n d en c a dom inan tna . Pri D’H aenu so najbolj sporn i po ­ skusi m očno sim plificiranega d o ­ ločanja značilnosti m odernizm a, ki jih nekako ad hoc izvaja iz b a ­ nalno zoženega števila prim erov, npr. iz enega sam ega dela T hom a­ sa S. Eliota ali sam o iz rom anov »toka zavesti«. Čeprav so vsi doslej om enjen i prispevki izšli v bistvu iz a f irm a­ tivnega o d nosa do postm odern iz ­ ma ko t nečesa različnega in d ru ­ gačnega od m odern izm a in tako m en d a ovrgli le ta 1983 zapisano in m alce zlobno p r ip o m b o Mal- colm a B radbury ja , d a j e »postm o­ dern izem posta l kritiški term in, ne d a bi kdaj bil docela u m e tn i ­ ško gibanje«, se ravno pri osnov­ nih vprašan jih m nen ja teoretikov še vedno m očno razhajajo. Tako npr. ni povsem zanesljivo, ali je te rm in pos tm odern izem u p o ra ­ ben tud i zunaj angloam eriškega področja ali gre le za nasilne p re ­ nose na um etn iško p rakso drugih nac ionaln ih li te ra tu r s povsem specifično zgodovino in tradicijo. Prav tako ni jasno, ali se pojavlja v vseh ali sam o v nek a te rih lite­ ra rn ih vrstah in zvrsteh; diskusij­ ska delavnica je tukaj ponudila kom prom isno rešitev z gradacijo: najbolj priljubljen pos tm o d ern i­ stični žanr je seveda proza, manj pa d ram a tik a (s provizoričnim in tudi p rob lem atičn im seznam om avtorjev, kot so Pinter, Bond, S toppard , Wilson, Botho Strauss itd.) in poezija (kakršno pišejo Borges, R obert Creely, John Ashberry, Rolf Dieter Brink- mann, Gerrit Krol in drugi). Zadnje tri študije v knjigi pa so, v naspro tju s prejšnjimi, prav iz­ da tno in neusm iljeno kritične do teo re tične deb a te o p o s tm o d er ­ nizmu, in sicer včasih do te mere, da prob lem atizirajo celo term in sam oz. njegovo uprav ičenost (npr. Su leim anova in Calinescu). H elm u t Lethen je posebno kriti­ čen zaradi površnega op rede lje ­ vanja do avantgard in zaradi skrom nih, nee legantn ih in sploh za vsak resnejši s is tem atični p re ­ tres nevzdržnih dokazovanj d ru ­ gačnosti postm odern izm a z b ip o ­ larnim i shem am i, katerih izvor je nedvom no m odern ističen . Po n je­ govem m nenju v odnosu m o d e r ­ n izem /postm odern izem prev la ­ duje kon tinu ite ta nad d iskonti­ nuiteto , kajti o b ra tn o doslej še ni bilo prepričljivo dokazano. Med nerešen im i vprašanji je tudi p ro ­ b lem postm odern is tičnega kano ­ na, torej spiska del in avtorjev, ki naj bi bili rep rezen ta tivno postm odern is tičn i. Zlasti so se k resala m nen ja ob francoskem novem rom anu; Susan Suleim an ga v p rispevku Poim enovanje in razlika navaja kot prepričljiv p ri­ m er za a rb it ra rn o s t in p a ra d o k ­ salnost površnega fund iran ja te r ­ m ina pri ang loam erišk ih te o re ti ­ kih, ki v svojem ekspanzionizm u vehem entno izključujejo dela, ki jih spričo njihove dejanske vloge in razsežnosti ni m ogoče izključi­ ti. Matei Calinescu pa opozarja, da se tud i pos tm odern is tičn i teo ­ retiki ne m orejo izogniti historio- grafskim in periodizacijskim vprašanjem , zaradi česa r jih ne- reflektirano privzem anje periodi- zacijskih shem včasih zapelje v nepričakovano rig idnost in p o ­ manjkljivo ar tiku liran je h is to rič ­ nih enot. Sam se zavzema za pe- riodizacijske te rm ine ko t »m odu­ se reševanja« in svoje razm išlja­ nje širi še na d ruga sp lošna v p ra ­ šanja h isto ričnega razum evanja literature. Publikacija od p ira zanimive prim erjave z diskusijo, ki jo je 1. 1986 organiziralo slovensko D ru ­ štvo za prim erja lno književnost (prim. Postmodernizem, Poskusi pbjm ovne opredelitve. P rim erjalna književnost, 9, 1986, št. 2). Najprej seveda padejo v oči zunanje razli­ ke, npr. to, da n a ljubljanskem po ­ svetu ni bilo vnaprej p rip rav lje ­ nih referatov niti ne m e d n a ro d n e udeležbe, nato bistveno manjši obseg »prebavljenih« virov, kljub tem u da si je prizadeval za in te r ­ d iscip linarnost p r is topa in je bil torej v nekem smislu širše zasta­ vljen, pa tudi m anjša preciznost pri navajanju referenc. Na njem tudi ni bilo specia liz iranih p ri­ spevkov o konk re tn ih pos tm o ­ dernističnih praksah, zlasti tujih ne, in od l i te ra tu re je bila soraz­ m erno pokrita le am eriška meta- fikcija, kar m o rd a kaže na po ­ m anjkanje nač r tnega s is tem atič ­ nega ukvarjanja s sodobn im i to ­ kovi v tujih l i te ra tu rah in n a pre- puščenost ljubiteljstvu; pač p a je bilo vzetih v p re tres nekaj sloven­ skih p rim erov iz li tera ture , likov­ ne um etnosti in gledališča. Kljub tem razlikam bi m ogoče z nekaj pridržki lahko trdili, da sta se tako delavnica v U trech tu kot lju­ b ljanska diskusija (sicer z različ­ no širino obravnave in z različni­ mi argum entacijam i) ukvarjali z istimi temam i: c i ta tnost oz. inter- tekstualnost, odnos do m odern iz ­ ma, periodizacija, kanon itd. Pri obeh je prev ladoval afirm ativni odnos do postm odern izm a in v Ljubljani je bilo opaziti celo manj kritičn ih tonov, čeprav jih je bilo tud i m ogoče zaznati in čeprav je tud i pri nas teorija m o rd a p reh i­ tela prakso, saj je bilo nanizanih p rim erov res malo. V tem zapisu seveda ne m o re ­ m o izčrpati vseh m ožnih p r im e r ­ jav, ki se ponujajo, lahko pa bi tvegali naslednjo: m ed tem ko je sicer še vse o d p r to v zvezi s perio- dizacijo pos tm odern izm a in z n je ­ govo relacijo do m odern izm a, z vprašanjem , ali m o rd a p o stm o ­ dern izem ni le tendenca, t ren d ali usm eritev , tem več doba, obdobje ozirom a cela epoha, se zdi, d a j e v nizozemski publikaciji m očneje zastopano m nenje o raztezanju postm odern izm a čez vse obdobje po d rugi svetovni vojni, m nen je o globalni kon tinu ite ti m odern iz ­ m a in postm odern izm a in z njim povezano stališče, d a spričo tega ne gre za m enjavo dobe, am pak prej za posebno usm eritev; v lju­ bljanski diskusiji pa je bilo zazna­ ti tipanje v d rugo sm er, k stališču, da naj bi bilo kljub sam oum evni historični kontinu ite ti pos tm o ­ dern izem po nek a te rih potezah vendarle m ogoče in nu jno razlo ­ čevati od m odern izm a, te r da naj bi vendarle šlo za m enjavo dobe, pravzaprav za sosledje obeh, in da lahko o p o stm odern izm u go­ vorim o šele v zadnjem času, p rejšnje obdob je (nedoločenega trajanja, a segajoče daleč v povoj­ na leta) pa je zavzemal m o d e rn i ­ zem. Če so sicer d ive rgen tne m is­ li iz diskusije tukaj prav ilno po ­ vzete, bi ob dejstvu, d a je bilo om enjen ih le m alo p o s tm o d ern i ­ stičnih pojavov, kazalo podvom iti v uprav ičenost misli, d a je pos tm odern izem p o se b n a doba, ki tako rekoč šele p riha ja (ne gre tu m o rd a za nekakšen potlačen eshatologizem?), in tem eljiteje p reveriti n asp ro tn e variante. Alenka K oron REČNIK KNJIŽEVNIH TERMINA Nolit, Beograd 1985 Rečnik književnih termina (RKT), ki je ko t znanstveni p ro ­ jek t nastajal v Institu tu za knji­ ževnost i um e tn o s t v Beogradu, je pripravilo 96 sodelavcev iz več ju ­ goslovanskih univerz ite tn ih s re ­ dišč, p redvsem iz Beograda, Za­ g reba in Sarajeva. Potem ko je bil že p red dvajsetimi leti sestavljen geslovnik, je delo organiziralo več različnih urednikov, dokončal pa g a je tr inajstčlanski u redn išk i o d ­ bor, ki ga je vodil Dragiša Živko- vič. Na skoraj 900 s tran e h im a RKT okoli 2500 gesel, ka terih obseg je odvisen od vsebinske in p ro b lem ­ ske razsežnosti ob ravnavan ih poj­ mov. Razpon m ed dolžino gesel je precejšen, saj seže od kratk ih s komaj nekaj vrsticam i do dolgih s pets to vrsticami. M ed najbolj izčrpnimi obdelavam i, ki so dolge od 300 do 500 vrstic, so p o m e m ­ bna li terarnozgodovinska o b d o ­ bja (npr. antika, renesansa , ro- m antizam ) in neka te ri temeljni pojmi li te rarne teorije (npr. tekst, pesnički jezik, književni rodovi i vrste, tragedija). M ed večjimi ges­ li z okoli 200 vrsticam i na jdem o npr. po jm e estetika, d ram ska književnost, sav rem ena književ­ nost, m ed tem ko obsega precej gesel okoli 100 vrstic (npr. jedno- stavne forme, pevač). V vrsto m anjših gesel, ki imajo komaj po nekaj vrstic, sodijo p redvsem raz­ ni pojm i s področ ja stilistike, ver ­ if ik ac ije , genologije ipd. V knjigi, ki je natisn jena v lati­ nici, so pojmi zapisani neenotno: p onekod sam o v orig inalnih jezi­ kih (npr. chansons de geste, livres d 'heures), d rugod sam o fonetično (anžam bm an, kopirajt), vm es so tudi gesla v o rig ina lnem zapisu (npr. W eltschmerz), na ka te ra pa opozarjajo s kazalko ustrezni fo­ netičn i zapisi (veltšmerc). Tako kot za d ruge besedn jake je tud i za RKT značilno, d a gesla p re p re d a gosta m reža kazalk, ki usm erjajo b ra lca k drugim ge­ slom, bodisi nad re jen im ali p o d ­ rejenim, ali p a k tistim geslom, ki so z njimi kako drugače pove­ zana. U porabnost RKT bi bila ve­ čja, če bi ob sis tem u kazalk ob s ta ­ jalo vsaj še stvarno kazalo, saj bi takšen p ripom oček m očno skraj­ šal po t do želene informacije. Ob geslih je večinom a n avede ­ na re levan tna s trokovna l i te ra tu ­ ra. Število naveden ih del je ob i­ čajno sicer v sk ladu z obsegom in pom enom obravnavanega pojma, na le tim o pa tud i na takšna gesla, k jer sta oba dela - geselski v ožjem pom enu in bibliografija - po obsegu skorajda izenačena (npr. dionizijski, krmčija). L itera­ tu ra je p rav ilom a n aš te ta po k ro ­ nološkem zaporedju, bodisi da gre najprvo za tu ja dela, nato za jugoslovanska, ali pa m ešano. V bibliografiji prednjačijo seveda sam osto jne publikacije, še kar pogosto pa so navedene tud i p o ­ sam ezne znanstvene razprave v period ik i in zbornikih. , Pojmi, ki jih obravnava RKT, so vezani p redvsem n a evropske li­ te ra tu re , precejšen delež pa im a­ jo tudi zunajevropske literature. Kot vsa p o d o b n a dela tega obse ­ ga tud i RKT ne m ore izpolnjevati p rav vseh želja, saj b ra lec včasih pogreša kak te rm in (npr.: antiju- nak, novi novi rom an, p o s tm o d er ­ nizem, sam izdat) ali p a si želi, da bi bil pojem obravnavan o b š irn e ­ je. Ne glede na to je jugoslovan­ ska l i te ra rn a veda s tem strokov ­