Št. 31. V Gorici, v soboto dne 18. aprila 1903. Tečaj XXXIII. [shaja trikrat aa todea r lestlh Iidaajlh, in sioer: vsak torek, eetrteb in sobota, zjatraaje !•-danje opoldne, velerno tedanje pa ob 3. ari po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a »Kažipotom* ob novem letu vred po pofiti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, alt gld. 6 60 pol leta . .......6,60, , , 3-30 četrt leta ........3 , 40, „ , , 1-70 Posamično Številke stanejo 10 vin. Od Ž3. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravnifitvo v Gosposki nlio Stv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvefler; ob nedeljah pa o vsak petek in stane vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60. cSoda* in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwar» v Šolski ulici Jn Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami LsvrenfiiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Tudi - piruhi! Danes teden smo povedali v mali notici, da smo v uvodnem članku zamolčali — najlepši piruh, ki je osrečil goriške Slovence. Novica o tem »piruhu* se je med tem raznesla po bliskovo na vse kraje, in zategadel je najbolje, ako ga javno potrdimo in razglasimo tudi v »Soči*. Pred leti je kupila južna železnica palačo neke grofovske rodbine na Telovadnem trgu poleg ljudskega vrta. Palača je največja stavba v Gorici, izvzemSi novo justičnO'pa—| lačo, poleg nje je prekrasen park. Vsega sveta je blizu 5000 kvadratnih metrov. — Tu je uredila južna železnica velik hotel po najmoderniših zahtevah. Samostojna električna razsvečava je veljala nad 60.000 K. Nad 70 sob je krasno opravljenih s potrebnim in luksurijoznim pohištvom. — V tem hotelu so bivale najvišje osebe, ki so prihajale v Gorico. Po vsem svetu je znano ime tega hotela, kajti reklamne slike so nabite po vseh možnih železniških vozovih. Južna železnica je zabila v ta hotel nad pol milijona kron. Toda Gorica ni mesto za tako ogromno podjetje, kajti mestna uprava ni storila za napredek mesta nikdar nič pametnega, da bi prihajali semkaj bogati tujci ter polnili ta ogromni hotel. Po mnogih brezvspešnih letih, ko je imela železnica s hotelom le veliko zgubo, je prišla železniška uprava do sklepa, naj se hotel proda. Veliki četrtek popoldne so bili nekateri rodoljubi našega kroga opozorjeni na to namero južne železnice, zvečer je odpotoval zastopnik »Trgovsko-obrtne zadruge* na Dunaj — in drugi dan opoldne je bila na Dunaju že podpisana kupna pogodba, a na telefonsko naročilo je položila neka tržaška banka del kupnine v blagajno južne železnice v Trstu. Ta četrtek pa je isti zastopnik podpisal na Dunaju formalno kupno pogodbo ter — izplačal vso pogojeno ceno. »Trgovsko - obrtna zadruga* je torej danes posestnica hotela, ogromnega parka, ične hišice in dveh drugih poslopij na nasprotni strani parka v Kopališki ulici ter vsega inventarja, kakor leži in stoji, izvzemši perila, porcelana in srebrnine. Za vse to Ogromno imetje je odštela — 250.000 K. Smisel za vrednost blaga je pač različen, kakor ga kdo zna vporabiti, toda v tem slučaju izjavljamo, da merodajni možje danes istega posestva ne prodajo niti za 400.000 K. Ogromen dobiček, kateri bi lahko naredili, izginja pred vrednostjo, katero bo imelo to prekrasno posestvo za zavod in za goriške Slovence. Tu je toliko prostora za vse naše narodne in društvene namene, da si ga ne moremo v Gorici več niti želeti ne misliti na bolj pripravnem kraju. Doslej so nas potiskali Slovence po kotih, odslej bomo lahko ponosno in prosto stopali po najlepših tleh goriškega mesta. — Tam, kjer se zdaj blišči ponosni napis »Stidbanhotel«, dobi mesto naš »Trgovski dom", ki bo daleč okrog naznanjal očem domačinov in tujco/, da je to.... ponosno znamenje našega prebujenja, naše sile in dela....... do boljše bodočnosti. Umeje se, da mi ne bomo imeli ondl hotela. Koncem maja je s hotelom pri koncu. Tje se preseli »Trgovsko-obrtna zadruga* s svojim uradom, in poleg nje bo dovolj prostora za razna naša društva, v dveh nadstropjih pa bo cela vrsta lepih stanovanj, katera sama bodo mogla obrestovati glavnico. Karkoli pa bo še treba, se lahko dozida, kajti stavbišča je na ostajanje na treh frontah. — Za polne sobe krasnega pohištva in druge oprave, za stroje itd. pa dobimo tudi lepo Število tisočakov, katere z mirnim srcem lahko porabimo za nove prizidke ali poprave. Povedali smo nekaj podrobnostij, da čitatelji vidijo, kako — lep piruh je bil to goriškim Slovencem za Velikonoč. Ne bili bi verjeli, da strankarska strast klerikalcev ne bo mirovala niti pri tako znamenitem koraku po lestvi našega narodnega napredka. — »Gorica* ni mogla prikriti svoje strasti, ki kavčem vedno narekuje vodilno geslo: »Naj hudič vzame vse, kar ne 3luži našim strankarskim naklepom!* — Prehod hotela »pri Jelenu" in »Sudbanhotela* v slovenske roke je naznanila »Gorica" s skrajno zlobnimi in — bedastimi opazkami. »Gov,i* je vse to le špekulacija posamični k o v, narod pa ne bo imel nič od tega itd. — Mi bi pa prav srčno želeli, da bi se našlo vsako leto po toliko slovenskih »špekulantov* v Gorici, ki bodo kupovali hiše, hotele, palače, naj postanejo s takimi »špekulacijami* če možno bogataši prve vrste — in mi bomo naznanjali take »špekulacije* vedno le kot — prekrasne piruhe in ne »klopotce*, kakoršne nam privošči »Gorica*. — Po mnenju klerikalnih modrijanov je torej edina sreča in bodočnost Slovencev v tem, da smo berači, da ničesa nimamo, da se inorai..o skrivali le po kotih, a na najlepših mestih naj se Šopirijo tujci, ki pa smejo biti na vseh koncih in krajih Špekulanti na naše borne žepe. Mi berači, tujci bogataši, oni gospodarji, mi ponižni hlapci, — to odseva iz »Gorice*. Lepa hvala za take — klerikalne klopotcell Uverjeni smo, da niti med čitatelji »Gorice* nt mnogo takih čitateljev, katere bi bila strankarska strast tako strašno oslepila, kakor pisarčke tam okoli klerikalnega trobilca, da bi se ne veselili — velikonočnih piruhov, katere smo naznanili mi slovenski javnosti. Saj je vsakdo uverjen do dna duše, da le po taki poti pridemo Slovenci do moči in veljave v mestu in deželi. O, naj bi le prišel tisti zlati čas, ko bi imela vsaka hiša za gospodarja — slovenskega »špekulanta*! Ali se ne zdi »Norici*, da bi bilo tedaj rešeno narodno in tudi šolsko vprašanje v Gorici?! »Gorica* je pričakovala, da naša stranka podari Slovencem piruhe v obliki — slovenske šole.... Na to odgovarjamo na kratko, da ne popravi cel človeški rod, kar je za-packal klerikalni general. Zakaj pa kavči z vsem svojim »lepim klubom* na Dunaju niso osrečili naroda našega s — slovensko šolo ?! Kako lepo bi se to popolnilo s piruhi, katere je naša stranka brez hrupa kar čez no5 ponudila našemu narodu. — Brez šuma, brez šalobardstva, tiho in mirno a dosledno naprej po dosedanji poti pozitivnega, vspešnega dela, — to je naše geslo I Narod, podpiraj nas v takih prizadevanjih in — dobro bo Tebi in Tvojim — našim potomcem l DOPISI. Is Tomeja. — Citali smo v 27. štev. »Gorice", da dne 30. marca so pričeli voziti kamenje za novo napajaliSče, ki se ima zgraditi v Tomaju, Resnica je, da so omenjenega dne vozili kamenje, ali samo pristaši županovi, teh je 10, in čujte, odkod to vozili? Z županove senofceti v Ruačovki; ker preteklo leto ni mogel dobiti delavcev, mu je pa letos robota počistila senožet, ali tako kamenje ni za drugo nego za v jamo. Dopisnik piSe, da zaraditega se vršijo v Tomaju neke čudne reči. In res so čudne, da bi mislil človek, da smo kje v Sibiriji. Napravila se je protestna pola, ki jo je podpisalo 69 davkoplačevalcev, na namestntstvo v Trstu; tudi bi jih bilo podpisalo Se 8—10, ko bi ne bili odsotni. Županstvo je napravilo v bližini svoje hišo načrt za popolnoma nesposoben prostor za napajaliSče in proti volji ogromne večine ljudstva. Tam, kjer je županstvo odločilo prostor, seje v isti bližin! pred SO leti sezidal s podporo vlade nov občinski vodnjak, pa Se tisti nima zadosti čiste vode. Torej kje vzeti vodo za novo napajaliSče? Kar se jo določilo stresne vode v novo napajaliSče, prav to bi bilo moralo pred 20 leti županstvo napeljati v tedanji vodnjak, kar lahko dokažemo, ker odkar je bil isti vodnjak zgrajen, ga nismo videli polnega. Torej vprašamo še enkrat, odkod vzeti vodo? Slišimo, daje načrt napravljen tudi tako, da bi tekla voda iz orane njive in po malem travniku. Za božjo voljo, kaj za tako vodo bi dala vlada in deželni odbor podporo? Slišali smo, da je povedal sam g. okrajni glavar, da zaraditega se je dobila za Tomaj tako velika podpora od vlade, 4000 K, ker je pomagala k temu vojaška oblast; preteklo leto so bili v Tomaju konjiki, pa vojaški konji niso hoteli piti iz naših napajališč, ampak Čisto vodo iz vodnjakov, in takrat so nam tudi izpraznili večino vodnjakov. Torej gremo na dan z jasnimi dokazi, zalo pa tudi zahtevamo, da se mora zgraditi napajaliSče na najbolj pri* mernem prostoru, kjer so'si bili že naši pradedje napravili napajaliSče. To napajaliSče nam je pa ukazala vlada zasuti iz zdravstvenih ozirov. Ko je obiskal Tomaj c. kr. na- - 71 — Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkieiricz. — Posl. Podrarskl. {Dalje.} Stari Matija je bil jako vznemirjen. Ker pa je bil Človek, ki ne premišljuje dolgo, zato brzo sklene, da noče zapravljati zlatega časa, marveč da takoj drugi dan odrine dalje. Od Liehtensteina je lahko dobil pismo na priporočilo gospe kneginje, v katero je stavil komtur neomejeno zaupanje. Ko je torej imel v žepu priporočilno pismo na brodniškega starosto in na velikega sodnika v Marburgu, je podaril Lichten-steinu velik srebrni vrč, prekrasno izdelan v Vrati-slavi, tak, kakoršnega so si viteni postavili po noči k svoji postelji, da so se v slučaju, ako niso mogli spati, okrepčavali nekoliko z vinom. Tej darežljivosti se je Ceh nekoliko začudil, ker je vedel, da stari vitez ni imel navade, obsipati koga z darovi; zlasti je bil skop Se proti Nemcem, ali Matija mu reče: »Storil sem to radi tega, ker sem mu bil obljubil dvoboj ter se moram ž njim boriti. Vsekakor pa mi| je jako težavno, pograbiti za vrat človeka, ki mi je skazal uslugo. Mi nikakor nismo navajeni napadati svoje dobrotnike.« »Toda prekrasnega vrča je vendarle škoda!« omeni Ceh. i Matija pa reče na to: »Ne boj se, jaz ne storim ničesar, kur nisem poprej dobro premislil. Ako mi usmiljeni Jezus dovoli, da premagam Nemca, pa dobim ta vrč zopet nazaj, in vrhu tega Še dokaj drugih dragocenih rečij.« Na to se jamejo ona oba in ž njima tudi Ja-gjenka posvetovati, kaj jim je storiti. Matijcu pride v glavo, da bi Jagjenko in Setjehovno pustil v Plocku pod varstvom kneginje Aleksandre, to pa radi opatove oporoke, ki je bila spravljena pri Škofu. Toda deklica se je temu uprla na vso moč. Resnica, da bi se brez nju dalo urneje potovati, ker bi jim za prenočevanje ne bilo treba iskati posebnih sob, in tudi bi res ne bilo treba toliko gledati na pristojnost in na razne druge nevarščine. Toda radi tega vendar niso odšli iz Zgorelic, da bi imeli sedaj sedeti v Plocku. Oporoka je pri škofu ter ne more propasti; kar pa se nju tiče, bi bilo bolje, ako le morata nekje ostati pod varstvom kneginje Ane Danute, a ne kneginje Aleksandre, ker so bili na Danutinem dvoru manj naklonjeni Križarjem ter so Zbiška imeli res radi. Matija je seveda rekel, da ženske nimajo mnogo pameti in da deklica ne more v ničemur odločevati, ker Še nima izkušenosti, vsekakor pa je kmalu odstopil od svojega namena, ko ga je Jagjenka odpeljala na stran ter mu rekla s solznimi očmi: »Vedite! Bog vidi v moje srce ter ve\ da gaj vsako jutro in vsaki večer prosim za Danuškino in j Zbiškovo srečo! Bog, ki je v.nebesih, vfi to najbolje. Toda kakor Glavač tako tudi vi pravite, da je ona že' poginila in da ne pride živa iz križarskih rok. Ako: je temu tako, potem jaz...« I Tu je nekoliko omahovala, zadrževane solze so jej strkljale po licu, in še le čez nekaj časa je skon-čala tiho: »Potem hočem jaz biti blizu Zbiška.« Matijca so ganile njene solze in te besede, vendar pa jej je dejal: »Ako ona pogine, te Zbišek od same žalosti niti ne pogleda.« »Saj nočem, da bi me gledal; marveč hočem samo biti blizu njega.« »Dobro ti je znano, da si tudi jaz želim to, česar si sama želiš, toda on bi te utegnil v svoji največji žalosti celo razžaliti. »Naj me pa razžali,« odvrne ona s tužnim nasmehom. »Toda on tega ne stori, ker ne bo vedel, kdo sem jaz...« »On te spozna.« »Ne spozna me. Saj me Še vi niste spoznali. Recite mu, da sem Janko, in ta mi je želo godoben. Pa si bo mislil, da je Janko odrastel in nič več.« Ne to jej omeni stari vitez še nekaj o zbočenih kolenih, na kar mu ona takoj in brez jez.e odvrne, da se to večkrat pripeti tudi mladeničem, ker vsakteri ne izraste raven kakor sveča; sicer pa da je Janku zolo podobna. »Seveda lase imam dolge,« je rekla Jagjenka, »toda Jankotu so po poslednjem striženju tudi že zrastli in nosi jih v mrežici precej dolge, kakor tudi drugi vitezi.« Radi teh vzrokov zavrže Matija svoj prvotni namen, in jameta se pomenkovati o potovanju. Dold- mestnik iz Trsta, so ga naši rcožje prosili, da. bi nam pomagala vlada, da bi se napravilo napajališče s Čisto vodo prav na istem mestu, in to je tudi obljubil bivšemu načelniku Mihaelu Večerina. V bližini je tudi velik stresni lov, ki bode tekla samo čista voda. Ali mi bi ne protestirali proti nameravanemu napajališču županstva, akp bi bilo na istem mestu zadosti čiste vode. — Pa kaj se je še naredilo? Šli so možje iz večine h g. okr. glavarju to celo stvar razložit, in g. glavar je tem možem prav pametno nasvetoval, da naj se zmenijo z županom in vaškim zastopstvom, da se načrt preloži na sredi vasi, kakor to zahteva ogromna večina; dogovorilo se je, da se napravi zapisnik in da se ga predloži višji oblasti, pa ker ni bilo tajnika, se je napravil zapisnik drugi dan, pa kakšen? Cujte! prav nasproten in se višji oblasti niti predložil ni. 2upan, kaj delal*? Potem pravi dopisnik, da prejšnji Zup«u g. P, in tedanji načelnik g. š. sta odmerila ta prostor za bodoče napajališče. To pa je popolnoma laž. Očita se tudi g. Vranu, da kaj je napravil pri deželnozborskih volitvah, da je volil kandidata narodno-napredne stranke. Resnica je ta, da ko so se vršile deželnozborske volitve, takrat so se vršile tudi županske volitve v Tomaju. Majal se je Cernetu županski stoiec. Zato je poslal agente v druge občine, in tako tudi v Dutovlje in naprosil g. Andreja Laha, da naj napravi volilce, da pridejo volit v Tomaj na Gerne-tovo stran. Lah je obljubi, ali le pod tem pogojem, da če bodo volili pri deželnozborskih volitvah volilni možje tako, kakor duto-veljski. Cerne je potrdil in obljubil, in županska volitev seje iztekla tako, da je postal Cerne župan; potem ko jo sedel na županskem stolcu, je pa pozabil m obljubo in ko so se vršile deželnozborske volitve, je postal figa« moi, g. Vran pa mož- beseda. Potem pravi dopisnik, da je Vran vse vedel o prejšnjem župana, ali tudi to je laž, ker Vran ni bil v županstvi izvoljen pod županom P. Pravi, da ve Vran dosti povedati o g. C, tako na primer da zna slabo gospodariti. Nd, tiato novo napajališče kaže dosti slabo gospodarstvo. Poklical je bil tudi inženirja iz Trsta ter mu obljubil 80 ali 90 gld. za načrt novega napajališča, aH načrt ni bil veljaven, da bi se dobila podpora. Kaj je napravil župan s strelnimi postajami, ki jih je postavil proti volji deželnega odbora na pleča davkoplačevalcev v Tomaju. Potem smo slišali od njega, da je bil ponudil lansko leto neki Dunajčan hranilnici 30.000 gld. po 4%. Pa ni hotel sprejeti denarja, ker je rekel, da se ne ve, od koga je tisti denar, da je lahko od kakega — juda! Ali ko bi bil sprejel denar ter bi ga bili naložili pri kaki drugi posojilnici, bi bili pridobili vsako leto 150 gld. Zato pa so skazali županu čast dne 29. marca volilci hranilnice in posojilnice v Tomaju. Prišlo jih je na volišče W."'Zupanov sin se je vozil prej ta dan po vaseh Kazlje, Avber, Kopriva, Skopo in Dutovlje ter je agitiral za očeta, ali oče župan je dobil le 38 glasov, Vran pa 61. Iz tega pa lahko razvidite, gg. čitatelji, kdo uživa večje zaupanje v občini ali Vran ali župan Čeme. Gosp. županu se močno cedijo sline po zastopstvu posojilrice, ker on je od tam vplival na ljudi. Ako ni bil njegov pristaš, ki je prišel po denar v posojilnico v Tomaju, mu je odrekel. In pri volitvah se je agitiralo, da kdor ne bo za Cerneta, ne dobi denarja, kdor pa je dolžan ter ne bo zanj, tega dolg se pa iztirja. — Očita tudi prejšnjemu županu in načelniku, da niso zgradili pravilno pokopališča. Ali to je tudi laž, ker pokopališče je zgrajeno po načrtu vlade. Očita tudi njima, da na sv. Petra dan se je pobirala sejmnina in da so ubrali leto k letu do 20 K, odkar pa je namestnik županov g. Vran podžupan, se je nabralo 64 K 64 v. To je resnica, ali stvar je bila taka, da v tisti dobi seje pobirala stantnina po 25 kr. in sejm y? bi na polovico manjši. Dopisnik kliče davkoplačevalcem, da se bližajo občinske volitve ter da se hočejo nekateri spraviti z vinom in grdim obrekovanjem na krmilo občine. Bodite previdni, volite pametne može! Tem se menda cede sline po mastnih likofih ir dobrem teranu, zaužitem na stroške občinarjev. Resnica, boljše, da mi rečeš, kakor da ti porečem. Dobro vedo vsi odborniki o zadnjih županskih volitvah povedati, kako se je pilo in kdo je naročal vino. Čeme ml. je naročal vino ter marsikaterega potegnil na svojo stran. Seveda krčmarji so hoteli imeti plačilo, in poravnati je bilo treba okoli 60 gld. Pri prvi županski seji pa je rekel župan, da imajo rešiti težaven predlog, ter da morajo skleniti, kako je plačati vino, katero so spili volilci, ki so volili Černeta. Med odborniki so se protivili ter rekli, da kdor je naročal vino, tisti naj plača. Župan pa je pogruntal bolj pametno ter rekel, da ker so oni sedaj gospodarji, si naložijo k sejam potnine, in s tem se poplača tisti dolg. Nekateri so zmajali z glavami, večina pa je sprejela županov predlog, in sedaj se priznava, da so volilci takrat pili iz občinske denarnice I Torej le poglejte, volilci, kako jo zna zasukati, povemo pa tudi Vam, g. župan, ds. ste odpravili s tem županski stol. Mi stojimo vsi, kakor en mož, da se zgodi z Vami glede županovanja tako, kakor pri posojilnici! Iz Renč. — (Koncert). Jedva leto J dnij, odkar so domoljubni Renčani vstano-vili .Tamburaško in pevska društvo Svoboda", in velikonočni ponedeljek je priredilo slednje svoj prvi koncet v umetniško opremljeni grajski dvorani, katero je lastnik viso-korodni gosp. Josip pl. Degrazu izvolil prepustiti ter s tem dal dokaz blagohotne naklonjenosti hvaležnim .Svobodašem". Prostorna dvorana je bila do cela napolnjena odličnih rodoljubov, ki so prihiteli iz sosednjih vasi in iz mesta, da vžijejo par umetniških uric v krogu svojih. — Nastopili so tamburaši in očem gledalcev se je ponudila pestra slika v lepem okvirju. Gosp. Sirca je s prirojeno mu eleganco vodil prijetne melodije, in naša mladina je čvrsto udarjala ter izvabljala godalom lepodoneče glasove. Tu ni bilo tiste plašnosti in nezrelosti — samozavestno so se izvajale posamezne točke in ob koncu vsake so zadonele prave salve ploskanja v pohvalno priznanje vrlim »Svo-bodašem". Omeniti moramo, da tamburaški zbor ni bil polnoštevilen, ker so razni udje že zgodaj odšli iz domovine — a ostalim vsa ča^f; kajti želi so odkritosrčno pohvalo poslušalcev, kar jim bode gotovo v izpodbudo za bodočnost. Le tako naprej, mladi zbor, in kmalu zasloviš preko mej domače vasi narodu in sebi v čast! Ugajal je Vblaričev dvospev .Divja rožica", katerega sta peli domačinki -fe0SPa Vižintinova in naša izborna altistinja gč. E. Hebatova, katera žal v kratkem ostavi naš oder, da sledi svojemu izvoljencu), s spremljanjem tamburic prav lepo in pohvalno. Nastopil je tu ii društveni pevski zbor in sicer mešan v pesmi »Domovini" ter možki v »Lovčevi pesmi*. Obe točki so izvajali pevci jako fino in čutno pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje gosp. Vižintina. Pesem »Domovini" se je med burnim ploskanjem ponovila. Občinstvo je sledilo z vidnim zanimanjem proizvajanjem orkestra in ni šte-dilr> 3 povsem zasluženim priznanjem. No, in slednjič je med burnim ploskanjem nastopil goriški slavček v pesmi »Pogled v nedolžno oko" s spremljevanjetn seksteta. Gdč. Hrovatinova, ki se je blagohotno odzvala odborovemu povabilu, je s svojim izšolanim zvonkim glasom kar očarala občinstvo — žela je preburne pohvale ter morala pesem ponoviti. Mi ji čestitamo in hvala ji za vžitek, ki nam ga je nudila. Vsa čast gre tudi prirediteljem, gg. so-trudnicam in gg. sotrudnikom! »Svobodaši" so nam dali dokaz, da se more tudi na deželi nuditi pravi duševni užitek, kajti sodeči po splošni pohvali moramo reči, da je bil koncert, vpoštevaje razne okolnostr, popolnoma dovršen. Slednjič bodi še izrečena presrčna zahvala darovalkam in darovateljem prekrasnih dobitkov. Domače in razne novice. Vlsokočastltf monslgnor Josfp dr. Galirijetčič, voditelj osrednjega semenišča itd. v Gorici, je imenovan od papeža Leva XIII. hišnim prelatom. Dne* 7. t. m. je obhajal prečasliti mon-signor in prelat 40-letnico svojega mašništva. V goriškem semenišču deluje že nad 30 let. Njegovo delovanje je vsikdar vzvišeno, res duhovsko, zato plodovito. Vzor-duhovniku in plemenitemu značajnemu možu čestitamo naj-srčneje na tem odlikovanju in na 40-lelnici ter mu kličemo: še mnoga leta! Osebna vest. — Sodnim adjunktom za Tolmin je imenovan avskultant Jud Diet z. PremeSSen je iz Puija v Ljubljano poštni kontrolor g. Josip Štrukelj. Smrtna kosa. — Umrl je v Trstu veliki trgovec g. Mihael Truden, vrl slovenski rodoljub. Njegovo ime je spojeno s prvimi dobami' slovenskega preporoda v Trstu. Njegova roka in njegovo srce sta bila vselej odprta, kadar je bilo treba pomagati slovenski stvari. Svojo tvrdko je povzdignil iz malih in skromnih začetkov, da siuje sedaj v trgovskem svetu daleč okoli in je med prvimi tvrdkami tržaškega mesta. Blag mu bodi spomin, preostalim naše sožalje! »Pevsko in glasbeno društvo" priredi v veliki Dreherjevi dvorani dne 16. maja koncert, za kateri se vršijo prav pridno pevske vaje. Danes pa smo v prijetnem položaju, naznaniti, da nastopi .na tem koncertu tudi gospodičnaJaromila Gerbičeva, hčerka skladatelja g. Frana Grbič»in gc: -*nka praškega konservatorija. Pela bo 1. B, >.»metana : Arija Mafenke iz opere »Prodana nevesta*. II. a) K. Hoffineister: »Jak to pad' na sine mora"; b) Fr. Cerbič: »Kakor dih na cvetju mladem"; c) O. Nedbah »Oči«, s spremljevanjem glasovirja. Gospica Gerbičeva je priznana vrla koncertna pevkinja, ki ima krasen glas sopran, tako da se nam obeta na tem koncertu izreden užitek, C. kr. kmetijsko društvo v Gorici. — Danes se vrši od 11. ure predpoldne do 1. ure pop. volitev 7 členov osrednjega odbora c, kr. kmetijskega društva, in sicer v dvorani društva v Šolski ulici (poslopje bivše okrožne sodnije.) Troj© Je potrebno. — OJkar imamo tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu pridelje-nega potovalnega učitelja za kmetijstvo, se vršijo po Širni goriški okolici prav pridno kmetijski shodi in kmetijski večeri. Menda ni potreba še posebej povdarjati, da polrenujeta naš vinogradnik in sadjerejec poduka ter da se jima mora dajati tak poduk od časa do časa in mora obsegati vse ono, kar je mogoče spraviti v okvir takega poduka. Dosedanji shodi in večeri so se obnesli dobro, kakor poročajo razni dopisi, ki prihajajo po njih v javnost. Udeležba je bila povsodi lepa, kar kaže, da je naš kmet ukaželjen, ter da hrepeni po tem, da bi se izpopolnil v svojem delu ter iz istega dobival kar se da največ dohodkov. Kmetijski shodi so res del pripomočka kmetu v napredovanju, ali poleg kmetijskih skodov, ki se imajo po mogočnosti redno vršiti ter biti vedno taki, da se bavijo temeljito s kmetijskimi potrebami na sploh ter z vsemi eventualnostimi, ki nastopajo od slučaja do slučaja, pa je treba še kaj drugega. Še dvoje je potrebno. Ne bomo tu prerešetavali, kak gospodarski list smo imeli doslej, ko so bili celo časi, da ga ni bilo na dan, kadar je bil Klavžar dobro založen z denarjem, ali je na to zagledal neznansko hitro beli dan kot (Dalje v prilogi.) čili so, da odrinejo naslednje jutro. Matija se je od-1 ločil, da odrine v križarske pokrajine, v Brodnico, | ter ondi temeljito poizve vse. Akc bi bil veliki mojster! navzlic Lichtensteinovi trditvi še v Marburgu, je bil namenjen oditi v Marburg; če bi bil veliki mojster res odšel, pa se je odločil ob križarski meji dospeti v Spihov, povprašuje" potoma po mladem poljskem vitezu in po njegov ?m spremstvu. Stari vitez je pričakoval", da lože poizve kaj o Zbišku v Spihovu in njegovi okolici, nego na dvoru kneza Januša varšavskega, ali kje drugje. Drugega dne so odšli dalje. Sedaj je nastopila že popolna pomlad; vode bližnjih rek so se razvodenele do te mere, da so dospeli še le desetega dne po odhodu iz Plocka na mejo ter prišli v Brodnico. Mesto je bilo čedno in snažno, toda takoj pri vhodu vanj si opazil, da tu vladajo surovi Nemci. Zunaj mesta, v smeri proti Gorčenici, so stale vislice*), na katerih je viselo več trupel, a med njimi celo jedno ženskino. V stražnem stolpu in na stolpu je plapolala zastava z rdečo roko na belem polju. Komturja naši popotniki niso dobili v mestu, ker je bil odšel z oddelkom mestne posadke in z vsem plemstvom iz okolice v Marbirg. To je povedal Matijcu stari Križar, ki je bil svoje dni v Brodniei komtur, pozneje pa se je slep na* obe očesi nekako navezal na to mesto ter tu preživljal poslednje dneve svojega življenja. Ko mu je ondotni duhovnik prečital Lichtensteinovo pismo, je sprejel Matijca zelo gostoljubno, in ker je prebival sredi poljskih prebivalcev, je izvrstno govoril poljski jezik, da se je Matija jako lahko razgovarjal ž njim. Povedal je tudi svojemu gostu, da je bil prad šestimi tedni povabljen v Marburg na bojno posvetovanje, •) Ostanki teh vislic so se ohranili do leta 1811. Opomba pisateljeva. torej je tudi vedel, kaj se je vse zgodilo v križarski prestolnici. Ko ga je Matija vprašal, če morda v4 kaj o mladem poljskem vitezu, je deji.l, da se ne spominja njegovega imena, pač pa da je čul o nekem mladec j vitezu, ki je vzbujal začudenje, ker je bil že navzlic) svoji mladosti opasan in ker se je srečno boril na tur- j nirju, ki ga je bil priredil veliki mojster, kakor je ¦ bilo navadno, za tuje goste pred odhodom na vojno. Na to se je Še spomnil, da se je bil ta vitez prikupil ter tako bil sprejet v varstvo brata velikega mojstra, Ulrika von Juningen, in da mu je ta dal priporočilna pisma, * katerimi je potem mladenič odšel v vshodne pokrajine. Matija je bil teh novic jako vesel ter ni niti trohice dvomil o tem, da bi oni mladi vitez ne bil Zbišek. Vsled tega sedaj ni imel posebnega vzroka, hiteti v Marburg, kajti dasi so tam ostali še veliki sodnik in drugi križarski dostojniki in vitezi, ki bi mu sicer mogli dati temeljitejša poročila, vendar pa bi mu ne mogli povedati, kje je sedaj Zbišek. Sicer pa je Matija vedel sam najbolje, kje ga utegne najti, ker ni bilo težavno priti do misli, da kolobari okolo SČitnega, ali ako tam ni naštL Danuše, da jo išče po gradovih ostalih komturjev na vshodu. Da ne zapravijo časa, so odrinili tudi oni po križarski pokrajini na vshod proti Sčitnu. Potovali so dovolj hitro, ker so goste vasi in mesta bila združena s cestami, katero so Križarji, in še bolj trgovci, vzdrževali v dobrem stanju, ali vsaj ne slabšem od poljskih, ki so bile narejene pod gospodarskim varstvom in močno roko kralja Kazimira. Vrhu tega je nastalo jako lepo vreme. Noči so bile zvezdnate in dnevi jasni; o poludne je pihal suh in topel veter, ki je na-polnovai s svežostjo in zdravjem Človeške prsi. Setev je že zelenela na polju, livade so se pokrile s pre- krasnimi cvetkami, a od smrekovih gozdov se je jela širiti prijetna vonjava. Na vsem potovanju do Lid« zbarke ter naprej k Dzialdovu in k Nedzboru niso zagledali naši popotniki oblačka na nebu. Še le v Nedzboru je prihrul vihar z nalivom in gromom, ki se je čul to pomlad prvič, kar pa je trajalo prav kratko, kajti že naslednji dan je bilo zopet jasno. Napočilo je zopet jasno, rožnato, zlato in tako svetlo jutro, da kamorkoli se je ozrlo oko, povsod se je v^, lesketalo nalik biserjem iu dragemu kamenju, in vsa krajina jo bila videti, kakor bi se smejala in se rado-vala svojega bujnega življenja. Ob takem krasnem vremenu so se napotili iz Nedzbora proti Sčitnu. MazoveŠka meja ni bila več daleč, in lahko jim je bilo kreniti proti Spihovu. V prvem hipu je hotel Matija to tudi storiti, toda ko je vse dobro premislil, se je odločil, da dospe rajše poprej do onega strašnega križarskega gnezda, s katerim je bilo tako ozko zvezana ZbiŠkova usoda. Najel si je kmeta za kažipota ter si je dal pokazati pot k Sčitnu, dasi mu ta kažipot ni bil neobhodno potreben, kajti od Nedzbora v Sčitno je držala ravna pot, na kateri so bile naznačene nemške milje z belimi kamni. Sprevodnik je šel nekoliko korakov naprej, za njim je jezdil na konju Matija z Jagjenko, a precej daleč za njima je jazdil Ceh s Setjehovno. Potem so jim sledili vozovi, obkoljeni od oboroženih hlapcev, Bilo je prekrasno jutro. Rudasta barva se še ni zgubila na vzhodni strani neba, dasi je solnce že jasno sijalo, spreminjajo kapljice rose na drevju in grmičju v ogenj. »Ali se ne bojiš iti v Sčitno?« vpraša Matija. »Ne bojim se,« odvrne Jagjenka. »Bog čuje nad menoj, ker sem sirota.« (Dalje pride.) Priloga »Soče" it. 31. z dne 18. aprila I9D3 strahovito skrpucalo, kadar se je posušila velika kaša malega moža, kakor rečeno, pustimo tisti gospodarski list, ki je nosil po nevrednem to ime, ter recimo rajši, da odslej potrebujemo nujno dobrega gospodarskega lista. Škoda za naSega kmetovalca je velika, da že dosedaj ni imel na razpolago dobrega gospodarskega lista, naj se torej odslej skuša prikrajšati to škodo s tem, da pridemo tudi v Gorici dw dobrega lista za kmeta. Poklicani činitelji naj se pobrigajo za to, da se ta želja naših kmetovalcev uresniči čim preje. V tretji vrsti pa je potrebno, da gre vlada našemu kmetovalcu na roko "tudi'de*-narno. 2e neki dopisnik, če se ne motimo z Gradišča,-jemenil,dajejako lepo vse, kar so slišali na kmetijskem shodu, da bodo kmetje tudi poskušali, ravnati se po tem, ali da izvesti se pa nikakor ne dajo vsi nasveti, ker ni — denarja. Je pač stara resnica, da dežela in vlada jako vestno pobirata kmečki fcnar, da sta pa strašno skopi, kadar treba kaj dati našemu kmetovalcu; in ako se tudi kaj dovoli, koliko težkoč, koliko sitnostij in težav je, predno dobi kmet kakšen vinar v roke. Spominjamo se tu le onih brezobrestnih posojil vinogradnikom. Kake sitnosti so bile in so še! Namesto da bi se že s prvega početka poučilo kmeta in mu povedalo, kaj potreba ter kedaj dobi posojilo, se je puščalo vse tako v nemar ter se je postopalo tako nekako bagatelizovalno, kakor pač da so se dovolile vinogradnikom neke podpore, ali dovoliti in obljubiti je eno, dati pa drugo... Tudi denarno je treba torej iti kmetu na roke drugače nego doslej. In to je neobhodno potrebno, ako hočemo, da dvignemo produktivnost dežele ter se more izčrpati iz kmetskega dela kmetu kar največ dohodkov. S podukom v besedi in v dobrem gospodarskem listu se brez dvoma naš krnet gospodarsko izobrazi, da se dvigne iz zastarelih nazorov o produciranju in trženju ter se poprime novejših pripomočkov, ali tu je neobhodno potrebno tudi denarnih podpor; samo kmetijska šota in poduk ne zadostujeta. Deželni zbor in vlada sta poklicana o teh rečeh pričeti resno akcijo ter poleg vzdrževanja stalnega kmetijskega poduka poskrbeti, da se stori tudi v vsakem drugem oziru za našega kmetovalca, kar mogoče, Ne zahtevamo nič nemogočega, ampak le ono, kar pritiče, toda gotovo je, da je skrajni čas, priskočiti našemu kmetovalcu vsestransko na pomoč. In kos te poti smo hoteli pokazati s temi vrstami. »Russkij Lražuk' naznanja svojim p. n. članom, da odpade drevi pouk ob 6. in ob 8. uri radi nepričakovanih ovir. Proti Rtemanjcem. — »Triester Zei-tung" se je oglasila proti Ricmanjcem. Popolnoma umevno, saj vemo, kak duh veje proti Ricmanjcem na tržaškem namestništvu in v ordinarijatu 1 Da bi bili oftcijelni in pol-oficijelni glasovi o riemanjski reči nepristranski ter bi govorili resnico, to je nemogoče l Omenjeni nemški tist piše, da državna oblast in pa ordinarijat nista nič kriva na dogodkih v Ricmanjih, krivi so le sami, in pa okol-nost, da je postala sedaj cela zadeva narodni .Hetzobject." .Triesterica« bi strašno rada povedala kaj groznega o Ricmanjcih, kaj takega, da bi jih potem opsovala z grdimi psovkami, ali ker tržaška tetka tega ne more, pa popisuje na dolgo in široko,- kako slabo ta ?e*TgOdi tamkajšnjemu latinekamu kaplanu Krančiču. Tudi tukaj išče nemška tetka, da bi kaj našla, ali povedati ve le to, da nočejo prodajati ničesar Krančiču, da mu otroci tuintam nagajajo, da so nekaj oklestili dva človeka, ker sta šla .k maši, skratka reči, ki so malenkostne v istini, katere pa skuša »Triesterjcal kar mogoče poyečati._ Strašno^ rada bi povedala kaj groznega, kaj za Ric-manjce uničujočega, pa kar ne more in ne more. Iz cele hudobije v .Triesterici* odseva le to, da se obnaša to tako trpinčeno ljudstvo v Ricmanjih korektno, ter da mu visoki zlobneži ne morejo blizu. — »Trie-sterica* noče nič vedeti o vsem onem, kar se je godilo in počelo z Ricmanjci, kakor je obširno popisano v Plantanovi interpelaciji ter po Ustih, nič se ne briga za vse krivice, storjene Ricmanjcem, ampak navesti ve le to, da zahtevajo staroslovensko bogoslužje. To je torej vsa njihova pregreha! Kako malenkostna pač nasproti vsem krivicam in zlo-dejstvom, storjenim že doslej temu ubogemu ljudstvu od strani onih, ki so poklicani skrbeti za družabni mir in ljudski blagor! Ali namesto tega jim je postala riemanjska stvar — »Hetzobject*, in res čuditi se moramo, kako umetno hujskajo, ali zaman, ker ljudstvo v Ricmanjih nikakor noče postati tak »Het-zobject*, kakoršnega bi radi imeli v Trstu. Ti Ricmanjci so pač trde kosti in niti katoliški križ in vladni meč jih ne omehčala! In to — boli tisto visoko gospodo! Bolelo jo bo pa še bolj — kajti za Ricmanjce ni pota nazaj! Tatvin« t cerkvi v St. Petru. - V noči na petek so pokradli doslej neznani ta* tovi v cerkvi v Št. Petru z oltarja Marije obilo drafcocenostij, zlatnine, srebrnine, krono itd. Škode utegne biti okoli 1000 gtd. Tatovi so se pustili bržčas zapreti zvečer v cerkev, da so potem lahko kradli po noči. Ušli pa so čez prižnico skozi zakristijo, kjer je bil v vratih ključ. Na kom so pustili svoje spomine v onesnaženju tal. Bazplsana služba. — Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani je razpisana služba učitelja IX. Činovnega razreda za pouk v stavbinsko-obrtnih strokah. Temeljna plača 2800 K (ki se po dosegu VIII. činovnega razreda poviša na 3600 K), 2 petletnici po 400 K, 3 petletnice po 600 K in aktivitetna doklada 500 K. Zahteva se izpričevalo o I. in II. državnem izpitu na kaki tehniški visoki šoli (in-ženerski ali slavbinski oddelek), ali pa višja državna obrtna šola m arhitekturska šola na akademiji upodabljajočih umetnostij z dokazom, da irna prosilec opravičenost za izvr- ševanje stavbinskega obrta. Službena doba 30 let, a prosilcu se lahko 5 let njegove privatne prakse všteje v službeno dobo in vračuna za kvinkvenije. Po preteku 3 let more dobiti naslov profesorja. — Zahteva se znanje slovenskega ali pa kakega drugega slovanskega jezika. Prošnje je vložiti do konca maja 1903. pri ravnateljstvu c. kr. umetno-obrtne.-strokovne gole v Ljubljani. Izpred sodnljo. — Pred sodniki je stal Avgust Fabro iz Podgore, rojen 1.1874., obtožen goljufije. Ta Fabro je bil v Trstu ter je pridobil Aleksandra Griona iz Podgore za to, da mu bo pošiljal kavo po 150 K kg. Nekega dne mu brzojaviiz Trsta* naj mu pošlje 320 K, da plača kavo, katero ima že na razpolago. Grion pa ni hotel poslati tega denarja, marveč je šel sam v Trst, kjer pa mu je Fabro povedal, da je došel prepozno, češ, da iz strahu pred financo ni mogel imeti pri sebi dlje časa kave. Zahteval je, naj mu da na roke 50 K, da mu more v drugem slučaju postreči. Čez par dnij je dobil Grion zopet jednako brzojavko, odšel v Trst, ali kave ni bilo. Fabro se je opravičeval, kakor navadno, ter rekel, da mu pošlje čez čas kave za 100 K, ne da mu pošlje poprej denar. Grion je lel domov, Fabro je pa odslej molčal. Slednjič ga je naznanil sodniji, Pred sodniki je reke) Fabro, da je imel kavo pripravljeno, ali ko jo je hotel spraviti na varno, mu jo je vzela fc nanca. Sodnija mu je prisodila % meseca trde ječe s postom vsaki mesec. Mesto poštnega odpravnika. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. pošnem uradu (111/4) v Sv. Križu (tržaška okolica) proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 600 K, uradni pavšal 150 K in letni pavšal 252 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. fcf kamenjem so ga potolkli. -t 28 letni mizar Josip Kovačič se je vračal zvečer mimo domov v Kojsko. Ko je bil že blizu doma, je srečal nekaj fantov, ki so ga pa začeli preganjati. Zbežal je v neko hi?o, čez čas pa je šel zopet proti domu. In tu so ga napadli s kamenjem ter pobr ' 'o, da je moral v tukajšnjo bolnišnico. o se poroča, čudno pa se nam vendar zdi, da bi napadali ljudi kar tako brez vsakega povoda! Traslranjo novo železnice. — Kon-sorcij, ki je dobil koncesijo za trasiranje železnice od Vrhnike do Idrije, je že začel svoje delo. Trije inženerji se bavijo s študiranjem, katera proga bi bila najprikladnejša. Vse kaže, da bi bila najcenejša proga čez Rovte, Ho-tederšico in Godovič. Oče in sin. — 70 letni Anton Prinčič in njegov $!n Mohor v Kozani živita v nekem družinskem sporu že dolgo časa. Te dni je dobil sin očeta v neki gostilni, kjer sta se zopet sporekala. Oče je na to izšel k dru- gemu sinu ter se je vračal domov pozno v noči. Tu pa ga je nekdo ustavil, prijel, vrgel ob tla ter pretepel in natolkel, da je stari mož obležal na cesti. Čez čas so ga našli ter spravili domov. Sumijo, da bi bil oni napadalec sin Mohor. Starca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Po drugem poročilu pa je udaril sin očeta po noči, ko je spal, po glavi. Mesto pisarniškega asUionia je razpisano na tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Prošnje je predložiti predsedništvu te sodnije do 15. maja t. 1. Tukajfinji redarji nosijo odslej tudi revolverje, kakor v Trstu in drugih krajih. Musikalicno-humorištlcnl soirfie. — O. Lamborg, humorist na klavirju, v petju in deklamacijah, priredi v ponedeljek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani mu-zikalično-humoristični soiree. Na vsporeduje 10 točk. Vstopnice prodaja knjigarna Wo-kulat v Raštelu 4. Odprti lekarni. — Jutri pop. sta odprti v Gorici lekarni: Gironcoli in Pontoni. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda t Gorici obvešča svoje ude, da nabavi po znižanej ceni obvezila za zeleno cepljene (Gumi-lastik) najbolje vrste. Kdor flo misli ista naročiti, naj se obrne pismeno ali ustmeno do društva, ker isto naroči skupno. Javni ples priredijo fantje v Slivnem dne 19. t. m, v prostorih g. Iv. Milica. Pri plesu bode sviral oddelek 20 mož veteranske godbe mavhinjske. Kapljica izvrstna, postrežba točna. K obilni udeležbi uljudno vabijo fantje. 1,500.000 oseb bilo je v 3 mesecih od »Dunajske družbe za gorka zatočišča* brezplačno oskrbljenih. Priporočamo, da se to palrijotično humanitarno družbo podpira z nakupom jedne srečke in opozarjamo, da bode sivčkanje nepreklicno 23, aprili. Glavni dobitek 40.000 kron, kakor tudi drugi dobitek izplačajo se v gotovini z 10% odbitkom, Srečke dobe se v monjanicah, toba-krrnah in drugod, ROOaikl vzbuja tek Tamnal im.l0»MPO8PeSu^ Ponavljanje in n I ElIlUBrfrCIUU vravnava spreminjanje snovi, Dober svet. — Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti tr^no mešano seme »Promenadneg? ..i Marjetinega otroka*. Že t.* let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. Razgled po svetu. Deželni zbori. — Nižje avstrijski dež. zbor se je sešel 16. t, m, na kratko zasedanje. Silberer in tovariši so poživljali vlado v nujnem predlogu, da naj ne potika v stran več dež. zborov, marveč naj preskrbi dež, zastopstvom primerno spoštovanje. Sešel se je tudi štajerski dež. zbor ter začel takoj s svojimi razpravami. Mestne volitve v Trstu. — V 4. razredu so zmagali kandidatje sedaj vladajoče^ Zapiski mladega potnika. Piie B. V. CDalje.) j Bil sem navzoč na cvetno nedeljo pri blagoslovljanju j palmovih vejic v cerkvi sv. Petra. Mnogo ljudi je gotovo! hodilo po glavni ladiji, vendar se mi je dozdevalo, da je cerkev prazna kakor vselej. Le z oltarja katedre se je culo petje, katero je pa silno tiho udarilo na uho pri vhodu, kakor da bi bili pevci jako oddaljeni. Še le ob deseti uri je bila velika procesija po celi glavni ladiji; na čelu sprevoda je hodit star obrednik v rdeči halji s srebrno palico v roki, za njim kakih sto ministrantov in pevcev, odlikujočih se po svojem ženskem glasu in tolstih dobrorejenih obrazih. Sledili so potem duhovniki s pepelnato In kanoniki z belo ko-žuhovino okoli vratu in prsi. Vidijo se dolgi suhi inkvizito-rični obrazi in okrogla dobrevoljno se smehljajoča zalita| lica, iz marsikaterega obraza odseva hijerarhični ponos. Pri celi današnji slavnosti ni bil prisoten niti eden kardinal; bil sem nekoliko razočaran, ko sem zapustil cerkev. Na stopnicah sem si kupil križ iz suhega palmovega listja, ali moral sem še pošteno barantati. Slučajno sem zvedel, da bode popoldne v cerkvi S. Maria Maggiore slovesen »Te deum«, sklenil sem, da ne zamudim te prilike, videti ves papeški dvor in vso diplomacijo. Taka priložnost se nudi dandanašnji redkokedaj, ali pri takih slovesnostih tudi ne pogrešamo starega papeškega blišča in sijaja. S. Maria Maggiore je edna izmed onih bazilik, katere moraš obiskati peš tekom ednega dne, ako hočeš biti deležen popolnega odpustka. Na vrata te bazilike iz četrtega stoletja se nabijajo sklepi »congregationis indtcis librorum prohibi-torum«. Pred vhodom prodajajo dečki klerikalne liste, tam se nahajajo štarKi z rožnimi venci, svetimi podobicami in podobnimi rečmi. Berač z leseno nogo, oprt na svojo palico in mole- dujoč za kak soldo, mi vzdigne težki zastor in bit sem v harmoničnem svetišču z mogočnimi lepimi jonskimi stebri. Okoli dragocenega glavnega oltarja ob mramomatih z rdečim suknom pretegnjenih balustradah je bilo že zbrano: mnogo ljudi. Blizu mene je bilo vse polno angleških mis in ledi. Poleg mene ste pa dve nuni, doma Bog ve kje daleč doli v Kalabriji ali Apuliji, asketičnega in temnega obraza. | Tudi najboljši opazovalec bi prišel v zadrego, ako bi moral določiti razliko med tema dvema fizijognomijama. Sestri ste si, in na čelo jima je utisnjen oni pečat, katerega vtisne cerkev vsakemu redovniku in duhovniku. Postavil sem se v j kot za steber, katerega niti do polovice ne obsežem z obema rokama. Silno se poriva naprej neki francoski menih s temno dolgo brado, z veliko ionzuro, očali in nenavadno inteligentnim obrazom. Mlad je še ta misijonar poleg mene| in vidi se mu, da hoče vse svoje sile posvetiti cerkvi. Z veliko težavo sem si ohranil svojo pozicijo za stebrom. Tudi nuni ste se morale braniii proti Angležinjam, ki so postajale vedno bolj agresivne. Cerkev se polagoma polni. Rimske matrone sedejo na rezervirane slamnate stole v ospredju. Neki prost razkazuje, kateri prostori se naj nakažejo za oltarjem ob steni kardinalom in poslanikom. Črni gospodje s cilindrom v roki prihajajo in se posvetujejo. Mlad, silno udvorljiv, gibčen, res »joli«, ali vendar resen klerik z zlatimi očali, vodi dame rimske aristokracije na rezervirane sedeže. Pojavljajo se drage krasne moderne toalete. Ovidijeve besede so res še veljavne: »Spectatum veniunt, veniunt speetentur ut ipsae«. Mladih svežih lic ni manjkalo. Ljubka gospodična z nekoliko kričečim klobukom sedi poleg svojega belolasega, gotovo strogo katoliškega očeta. Na klop pod mojim stebrom je pa sedla guvernantka z dvema živahnima deklicama, najbrž hčerkama kakega poslanika ali rimskega plemenitaša. Vse luči na glavnem oltarju so že prižgane, sveč je gotovo več sto. Štel sem pozlačene kasete na ravnem stropu, skušal uganiti njih vrednost in pisal te beležke na vizitnice. Nun ste se v enomer pogovarjali in silno prijazno prigovarjali nekemu staremu menihu, kateremu sem položil nizki kosmati pastirski klobuk s širokimi krajci na vznožje stebra, naj skoči med zahvalnico preko balustrade na rezervirani prostor. Okoli oltarja se je zbiralo vedno več raznovrstno oblečenih klerikov. Že so prihajali v škrlat zaviti kardinali, katerim so se klanjali oni črno oblečeni gospodje. Dva mon-sinjora sta jih pozdravljala in jim pomagala, da so lažje hodili preko stopnic. Potem se je približala procesija brez konca in kraja, nepretrgana vrsta cerkvenih dostojanstvenikov, poča^ in častitljivo stopajoča. Bil je to nepopisljiv užitek onemu, kateri se zanima za fizijognomije. Godba je pričela. Palestrinova skladba se je razlegala po cerkvi in zvoni so zvonili. Nuni ste poklenili in sfačeli brbljati svoje molitve. Mislil sem si, da m<2 itak nikdo ne pozna, skusil sem svojo srečo in skočil preko balustrade. Angležinje, katere so mi bile zavidne, da imajo več tako brhkih nog in niso mogle posnemati tega eksperimenta, so se začele hudovati in groziti, da pokličejo cerkovnika. Vihar se je ravno tako brzo polegel, kakor je nastal. Posnemala sta me pa mlad Rimljan in belolas menih, kateremu se je posrečila ta telovadna vaja s kolegijalno in brahijalno pomočjo pobožnih nun. Prihajali so predsedniki in zastopniki klerikalnih društev z dolgimi gorečimi svečami, ki so segale tem častivrednim meščanom, obrtnikom, kmetom, delavcem in dijakom do glave. Veličastna Palestrinova godba, nešteti najvišji cerkveni dostojanstveniki, vse te goreče sveče morajo čudovito učinkovati na tujca, katerega se loti neka mrzlična ekstaza, Tedeum je končal. Najprej so zapustili svoje sedeže poslanci v frakih, kakoršne nosijo naši tajni svetniki; fizijognomije teh diplomatov so bile dosti manj duhovite in fine, kot one cerkvenih dostojanstvenikov in nekdo iz občinstva je celo primerjal Španskega poslanika z stranke, ker protikandidatov sploh ni bilo. j NajveC glasov je dobil dosedanji župan San-drinelli, 2041, najmanj dr. Venezian, 1730. Včeraj in danes se bije boj med obeoia laškima strankama. Zmag« Hrvatov na Rekf. — Pri dopolnilnih občinskih volitvah so zmagali Hrvatje s kandidatom Erazmom BarčiCem in Antonom Valušnikom proti laškima kandidatoma. To je vesela vest, ako se pomisli na pritisk, ki se vrši na Reki proti Hrvatom. Posl. Klofae o Balkana, — V ponedeljek je govoril na shodu v Pragi poslanec KlofaC o svojem potovanju po Balkanu: Zelo ostro je prijemal Avstrijo, Ceš, da gre njena politika za tem, da izigrava balkanske dežele drugo proti drugi. Avstrija potrebuje na svojih mejah nemirov, ki jih je v Stari Srbiji sama uprizorila. Avstrija hoče Srbijo in Bolgarijo drugo proti drugi naščuvati, da ju fi-nancijalno uniči. V sklepu je imenoval Avstrijo sovražnico Srbije in Bolgarije. Proti temu je protestiral vladni zastopnik, vsled Cesar se ni glasovalo o resoluciji. KlofaC je nevarno obolel. Bolezen si je nakopal na potovanju po Bplkanu. Na kongres« slovanskih novinarjev bodo na dnevnem redu nastopni referati: o novem tiskovnem zakonu (ref. Baupr'), o dostavljanju poštnem, železniškem, brzojavnem in telefonskem (poljski referent), o organizaciji jugoslovanskih novinarjev (ref. GabršCek), o odnošajih hrvatskega novinstva (ref. Heirarl), o organizaciji srbskih novinarjev (ref. srbski novinar), o Ceško-slovan-ski tiskovni kancelariji (ref. Prokop Gregr.) Soeljalna demokracija na Ogerskcm je imela v nedeljo v Budimpešti svoj shod. Razpravljali so o .organizacijskem statutu socijalno-demokratične stranke" ter vsprejel« istega z večino glasov. Istotako je bik z veČino glasov vsprejeta resolucija ozirom na gospodarsko politiko na Ogerskem. Resolucija zahteva popolno gospodarsko IoCenje Ogerske od Avstrije. Tu vidimo torej zopet čudni pojav, kako se aspiracije socijalno-demokratične stranke stekajo skupaj z aspira-cijami najbolj — nacijonslne stranke. Pa še neka druga zanimiva izjava je bila podana v razpravi o tej točki. Referent Weltuer se je poteza! za varstveno carino in j* pevdarjal, da ista bi povzdignila domačo veliko industrijo, česar da bi se morali veseliti tudi v Avstriji, ker bi potem ogerski delavci ne bili siljeni iskati drugod dela in nižati plačila. Tu je torej postavljeno načelo, da naj delavec doma dobiva dela in naj ne dela konkurence drugod! To je jako zanimivo ozirom na — poplavo s tujezemskimi delavci v naših deželah. Zopet češka obatrnkclja l — Po čeških listih se čujejo glasovi, ki naznanjajo soglasno, da začnejo Bfladočehi takoj zopet z obstruk-cijo, ako odkloni Edrber njihovo zahtevo, da se ustanovi na Moravskem češko vseučilišče. Baje hočejo prisiliti tad' ministra Rezeka, da odstopi. Nemci pa pravijo, da ne dovolijo nikdar v ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem, tudi takrat ne, ako se ustanovi tam nemško vseučilišče. Najobsežnejša hiša se je pač ravnokar dogradila v Londonu. Ista obsega 900.000 kvadratnih metrov, ima 10.000 sob ter šteje 3500 najemnikov. Hiša pa je tudi veljala 50 milijonov kron. Beg larubljenega parnlka. — Dne 13. t. m. je iz tržaške luke pobegnil grški parhik »Aghias Trias", ki je bil pred dvema mesecema zarubljen od tržaške sodne oblasti, ker je njegov lastnik trgovcu G. Gonghachiju dolžan 50.000 frankov. Vsled te rubežni ne bi se bil smel parnik oddaljiti iz luke in je to storil skrivaj. Njegov beg pa je zapazil Čuvaj na svetilniku in o tem obvestil pomorsko oblast. Ko so pa piloti dosli na obrežje, je bil parnik, ki je z vso silo plul, že blizu Pirana, Pomorska oblast je na to brzojavno naprosila poveljništvo vojne mornarice v Pulju, naj odpošlje dve torpedovki na lov za parnikom .Aghias Trias". Frainoverstvo pri Nemcih. — Nemci se jako boje .usodne" številke 13. Večina berolinskih ulic sploh nima številke 13, ker se je iste vsak hišni posestnik branil, čes, da ne dobi strank v hišo. Mesto številke 13 je 12% ali so jo sploh preskočili, kar je tudi v naslovnih knjigah označeno. V Wies-badenu, največjem nemškem kopališču, ni kabine št. 13, tudi po hotelih ni sobe, ki bi nosila to Številko. Francoski klerikalci. — Kterikalizem ne pozna državne oblasti in zakonov. To so pokazali zopet francoski duhovniki. V zasmeh zborničnemu sklepu in naredbi ministerskega predsednika Combesa, s katero naredbo se je razpuščenim redovom prepovedalo, izvrševati cerkvene posle, poklicali so nekateri škofje odpuščene redovnike, da so ščuvajoče pridigovali zoper državno avtoriteto in njene organe. Posebno besno je razgrajal na priž-nici v* cerkvi L% Trinite" v Parizu domikanec Gaffre, ki se je napravil znano prispodobo o Combesu, Loubetti in Waldeck-Rousseau z Judežem, Herodom in Pilatom. Oba svobodomiselna pisatelja, Charbonnela inTerva, ki sta ugovarjala, so zaprli zaradi motenja vere. Tudi v cerkvi Nolre-Dame je na podoben način hujskal proti zakonom domikanec He-bert. Škof orleanski je istotako najel frančiškana Bruno, da je s prižnice napadal državo in njene zakone. Na koncu frančiška-novega hujskanja je po*;e! besedo škof Tauchet, ki se pridigarju zahvalil ter izjavil, da ne pripozna nobenemu predsedniku republike in nobenemu ministra pravice, zapo-vedati redovnikom molčati; to pravico ima le škof. Škof v Nanevju je imenoval ministrovo naredbo smrtno obsodbo. Na ta način delajo upor duhovniki povsod, kjer nimajo popolne moči in oblasti. Potem pa kričijo o krivicah, ki se gode »sv. cerkvi". Combes je že ba;e zagrozil, da se brezpogojno od- pove konkordat, ako se duhovništvo ne uda vladnim naredbam. Nemška kultura? — V Essenu v Nemčiji se je izvršil te dni čin, ki mora pre-tresti in napolniti ogorčenjem vsako Človeški čutečo dušo. Neki topničar ni izvršil vojaškega pozdrava mornariškemu kadetu, ki je bil tam na dopustu. Kadet je pozval topniCarja na odgovor. Poslednji se je opravičil, da ni opazil znakov kadetovega dostojanstva. Na poziv kadetov je topničar sledil poslednjemu na glavno stražo. Mejpotoma pa se je vojak premislil in je jel bežati. Kadet jo je udaril za njim in ga toliko časa obdeloval s sabljo, dokler se ni vojak zgrudil — mrtev! Darilo 60 milijonov — med živimi. — Zoper jezuitsko družbo v Saint-Ettenne se je začela tožba za 60 mil. frankov, ki jih je ta zavod izvabil kot daritev med živimi. Leta 1884 f?» umrli sestri Bitu de la Bar-mondiere in Ctnterine Sabot de la Barmon-diere. Prva je zapustila 18, druga pa 42 milijonov frankov. Potomci obeh sester so doprinesli dokaz, da so imeli jezuitje obe sestri zaprti v svojem samostanu, kjer so se tudi našli okostnjaki. Jezuitje pa so si od obeh milijonark izsilili pravne listine, da sporočita celo premoženje jezuitskemu kolegiju kot .daritev med živimi". V okolici Loire vlada vsled tega mističnega slučaja veliko razburjenje zoper samostane. Ogerska. — Vojno minislerstvo namerava baje obdržati v službi vse one vojake, ki bi morali letos na dopust, ako zbornica poslancev ne odobri brambne predloge ter tako onemogoči letošnje novačenje. Odškodnina za umorjenega ruskega konzula. — Iz Beigrada poročajo, da bo Rusija zahtevala od Turške en milijon in dvestotisoč frankov odškodnine, ki se ima izplačati rodbini ubitega konzula. Nadalje bo Rusija zahtevala, da se ima 20.000 vojakov iz Anatolije prestaviti v .Albanijo in Staro Srbijo, da se na ta način prepreči ustaja Albancev, in slednjič bo Ru~ ja zahtevala od Turčije, da na mestu, kjer se je izvršil napad na konzula Ščerbino, sezida v zadoščenje kapelo. Morilec Šfterblne obsojen na smrt. — Iz Carigrada javljajo, da je na pritisk Rusije sultanova vlada ukrenila, da se morilec Ščerbine obsodi k smrti na vislicah. O tej obsodbi pa rusko poslaništvo v Carigradu še ni prejelo nikakega obvestila. Na Balkanu. V turških vladnih krogih je nastalo silno sovraštvo proti Bolgarski. Vojaška stranka vpliva kolikor mogoče, da bi Turčija napovedala Bolgarski vojno. Vojni minister je sultana zagotovil, da je armada pripravljena in da je Turkom zmaga zagotovljena. Iz turških vladnih virov se čuje, da je 10. t. m. bila pri Merdešču v monastirskem vilajetu med • bolgarskimi ustaši in turškim oddelkom neka bitka. Ustaše je vodil Boris Tarefov. Ustaši so ponoči srečno ušli. - .Koln. Ztg." poroča, da pripravljajo Turki v Carigradu novo noč sv. Jerneja, namreč splošno klanje v Carigradu bivajočih Bolgarov. Književnost. Knjige Slov. Sol. Matice. —Pedagoški letopis. H. zvezek. Uredila H. Schreiner in V. Bežek. Realna knnjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v reaiijah na ljudskih Šolah. Pomožne knjige za ljudsko-šolske učitelje. I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Drugi snopič. UCne slike k ljudsko-šolskim berilom. Prvi del: Učne slike k berilom v Začetnici in v Abecednikih. Uredila H. Schreiner in V. Bežek. Surova svila iz lika fi? t'L¦ 43 25 blago za popolno obleko. Franko in c a rine prosto na_ dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna- svile Henneberg v Cnrlhu. 5 Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na dežel!, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinoveo, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semenski ulici It. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Krčma v Solkanu se odda v najem. Ista je na lepem prostoru, ima 6 sob, kuhinjo, podstrošje, prostorno dvorišče, dve kleti, hlev za živino,: shrambo za seno in prostorno igrišče. Ponudbe na upravništvo. privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pieraet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke še prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 0 let K 5*40 in viSe . 9 • 15 . » 8-50 „ , „ , ,15 dalje . . , 15*— , vrhne suknje vsake mode ...... 24*— . , »za častito duhovščino , 28-— , hlače..............„ 5*— „ Haveloke in sobne plašCe 15 K.ntpV. Za dame In guspice : Haveloke...............25 K Sako in pelegrine......... . .".¦&,' V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu." Razprodaja dežnikov! opico. Mladi tanki in vitki, nadebudni atašeji v tesnih uniformah so jim sledili. Porinil sem se v prvo vrsto. Nepopisen užitek je bil opazovati vse te cerkvene dostojanstvenike, vse te mogotce v Škrlatu, kateri so pozdravljali in se poslavljali od poslancev. Okoli mramornate balustrade so pa še vedno stali možje vseh poklicov in vsake starosti v črnih ali temnih suknjah s priprostimi društvenimi znaki. Mal, kakor jegulja gladek obrednik je poljubljal prstan na desni roki kardinalov. Starega dominikanca z dolgo belo brado v precej rguljeni rujavi halji so vsi spoštljivo pozdravljali. Ali ni morda to papežev spovednik? Vsi so se pomikali tja proti zakristiji; bila je velika gnječa, dame v najnovejših in najfinejših pariških toaletah so bile sredi kardinalov, proštov, kanonikov in menihov. Vstopil sem v neko z mramorom pretegnjeno kapelo in narr.ah sem stal v tesni zakristiji. Pred menoj je bilo vse v škrlatu, naštel sem edenindvajset kosmatih nizkih rdečih kardinalskih klobukov. To je pač veliko število, kajti po celem svetu sedaj pač ne živi več nego petdeset kardinalov. Črne kočije, pred katere so bili vpreženi težki visoki vranci, so drdrale po dvorišču, kupeji so se odpirali in zapirali, kočijaži so nalahno vzpod-bujevali konje z jezikom in bičem ter se trudili, jih pri-1 merno obračati naprej, nazaj in nastran, konji so nemirno' stopicali ter povzročevali s kopiti mnogo šuma. Med temi starci, ki so čakali zunaj na vozove, je bilo mnogo »papa-bili«, to je takih, ki se nadejajo, da jim je usojena tiara. Ravno iz vrat je stopil oni, ki je danes pel Tedeum, močni širokoplečati, kakemu župniku z dežele podobni Vanutelli. Ako danes zatisne oči Leon XIII., bode znabiti eden izmed teh tu zbranih izvoljen, saj jih je dovolj, da bi jih mogli klicati v konklavo. Drug za drugim je stopil v voz, elegantne parfumo-vane dame so jim poljubljale roko in oni so se priklanjali na vse strani. Dva mlada cerkovnika sta nosila zaboj z oblekami švicarskih straž. Poveljnik plemenitaških straž in oni Švicarjev sta bila tudi navzoča, ali nista se hotela kazati Rimljanom v svojih pestrih nošah. Zaboja nista bila čisto zaprta in kosi pisanega sukna so moleli ven. Voz je oddrdral za vozom po dvorišču, obdanem od vseh strani z visokim zidom. Stal sem neopazen v kotu. Tam pri vhodu v dvor je pa stala neka straža, katera me je čudno gledala. Hitel sem naprej skozi živahna nova predmestja, potem skozi ednolična, kakoršna so v vseh velikih mestih. Bilo je tu mnogo hiš zapuščenih, da niti dozidanth. Videl sem moža, ki je v mraku poleg svetilnice padel na tla pijan ali onemogel vsled gladu in okoli njega so se hipoma zbrali ljudje, hodil sem mimo ljudskih zabavišč, iz katerih se je izlivala množica. Vprašal sem desetkrat po pravi poti h ko'odvoru, zgrešil sem desetkrat; hitel sem mimo vojaških hlevov, v katerih so vojaki štrigljalt hrzajoče konje in slednjič sem stal na trgu, razsvetljenem z električnimi ob-ločnicami pred glavnim kolodvorom, kjer je čakala dolga vrsta izvoščekov. Omamljen sem bil od vseh teh vtisov slovesnega opravila. Palestrinovo godbo in premnogo drugih sredstev ima katoliška cerkev na razpolago, da učinkuje na človeško čuvstvovanje. Latcran. Veliki petek- Lateran je dejališče zgodovine papeštva skoro v večji meri nego Vatikan, kamor so se papeži preselili šele pozneje. V tej impozantni, dvonadstropni palači, ki je baziliki sv. Ja neza prizidana, so se odigravali najznačilnejši prizori zgodovine srednjeveškega papeštvr In ako premišljujemo o vseh teh tragičnih in strašnih dogodkih, ne bodimo nikdar pristranski, ampak uvažujmo vedno, da je nepravičeno ocenjevati dejanja in značaje papežev one dobe po naših sedanjih etičnih naziranjih. Pozabiti tudi ne smemo na velike duhove, kakoršen je bil Gregor VII. ali Bonifacij VIII. Velikani so bili to z veliko dušo, katerih ljubezen in srd nista poznala mej, mogočna je bila njih individualnost, jeklena njih volja, neizcrpljive njih duševn*.; tite, skratka veliki so bili v boju, trpljenju in zmagi. Izobčevali so iz cerkve cesarje in kralje, prilastili so si strašno moč, odvezati podanike vseh knezov pokorščine in zvestobe do -maziljenega vladarja. Na širnem lateranskem trgu je prijetno o tem sanjariti. Zelena trava poganja izmed kamenja in velika zelena vrata Laterana in vse drugo, kar priča o stoletni zapušče-nosti, nam vzbuja spomine na davno burno prošlost. Čarokrasen je ta ogromni trg pred baziliko. Rdečkasto na pol razdrto zidovje Belizaria s svojimi zobičastimi stolpi loči trg od svežih zelenih vrtov, pinije in ciprese se dvigajo v zrak, povsodi po drevju in grmovju se vzbuja pomlad. Svodi starorimskega vodovoda se vidijo v daljavi. Venec sabinskih in albanskih gor, katere se skoraj že izgubljajo v snežno beli kopreni, obroblja to lepo sliko. Tam na levi od bazilike se pa že počenja pusta in otožna kampanja. Tupatam se belijo po gorah sela in vasi in te bele točke razveseljujejo oko. Bazilika je vsa pobeljena, odvzeta ji je patina, katera bi morala pač dičiti tako častitljivo cerkev. Starinskih mozaikov v apsidi si nisem mogel natančneje ogledati, ker je bila ravno pri oltarju Božja služba. Naivno sta prikazana dva vitka jelena in ovce, sami simboli. Resna glava Kristova z dolgimi temnozlatirni lasmi in lepo brado je krasna. Znamenita je v desni stranski ladiji' Oiottova slika Bonifacija VIII. pod steklom. Papež oznanja stoječ med dvema kardinaloma sveto leto. Lateranska bazilika ne na-pravlja na potnike one^a mogočnega vtisa kakor S. Maria Maggiore. V prav trezni, navadnim poslopjem podobni stavbi onkraj trga se nahajajo stopnice iz Pilatove palače, po katerih je hodi| Krist. Stopnice so do vrha pokrite s temno rujavim lesom In le zgoraj se vidi pod steklom kos mra-mora v obliki grškega križa. Redovnice, nižji duhovniki, otroci in žene drsajo navzgor in poljubljajo na vrhu ono steklo. Ali je Krist res kdaj želel, da bi oni, ki verujejo v Božjast. Kdor trpi. na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke, Frank-fnrt a. H. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalio priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice ¦»-Apollo-wi l Št. 490 Zahvala. Ob bridki izgubi ljubljenega očeta Josipa Nanuta, ,--. ^^Ivjtegra 4°J^letnesa župana in veleposestuiKa, Razglas. . po dolgi in mučni bolezni dne 13. t. m. izdihnil svojo blago dušo izreka podpisana gg. pevcem za ginljivo petje, sorodnikom, prijateljem in znancem ki so dragega rajnkega spremili k večnemu počitku ali na kakoršenkoli način izkazali svoje sočutje najprisrč-nejšo zahvalo. — Bog plati! V ŠT. ANDREŽU, dne 15. aprila 1903. Žalujoča rodbina. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Baiteija 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlmbertkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSč in ševljarfe. Svetlnjice. — Božnl Tencl. — MiiŠue knjižice. tišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejiniho s in trgih i ter na deželi. 2 Vinarsko In sadjarsko društvo za Brda v Gorici Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico ulica Y Gorici Vetturini št. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z veS kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzlkaličnih predmetov, katerega poSilja zastonj in poStnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in elcportna liiSa ¦¦¦t It. 249. - (Češko). Pri podpisanem županstvu odda se dne 25. aprila t. 1. od 11 ure pred-poldne potom manjševalne dražbe zvišanje oziroma poprava cerkve sv. Ivana na Volčjemgradu. Delo je cenjeno na 2300 K in vsaki porudnik mora položiti pri dražbi 10% varščino prevdarjene cene. Načrt, proračun, dražbeni pogoji in vse drugo se lahko ogleda v občinski pisarni v Komnu med uradnimi urami. Županstvo občine Komen dne 15. aprila 1903. Župan: J. Švaro. Odlikovana krojaška delavnica Prodaja naravne in pristne kriške pridelke. po zmernih cenah. Zaloga pristnih [briških vin. Desertna v J na. Razpošilja na vse kraje od 56 lit naprej. km Uzorce vin pošilja na zahtevo. pj bodež društva: Gorica, lil. Bafzelliiii št. 20 M Posreduje kupčijo s sadjem. Ki Naznanilo. TJsojam si tem potom naznanjati p. n. gospodom obrtnikom, kakor tudi posestnikom industrijalnih naprav, da sem prevzel s 1. prosincem 1. 1903 zastopstvo fužin za Železo in tvornic za stroje, v zvezi z napravami tehničnih del kakor: merjenje, projekte, proračune, izdelavanja risarij in načrtov itd. Nadalje prevzel sem tudi vzidavanjo hidravličnih motorjev (turbine in drugo), sesaljk, motorjev za malo obrt, parnih naprav kakor tudi naprav za prenos električne sile in luči itd. na tuji ali lasten rašun in dajem najboljše jamstvo zu vsa svoja dela ob zmernih cenah. AJDOVŠČINA, v decembru 1902. Ing. Andr. Jochmarm. Srcčkatij® že v četrtek! Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. Glavni dobitek kron 40.000 kron Mua pila zatočišča & 1 Krono priporočajo: J. Genlilli, V. A. Jona V. Miehelstadter & Co, 0. Pinckerle, menjalnice v Gerici. Sleherni dobitek izplača se t jrotovlnl z 10% odbitkom. krojaški mojster v Vrtni ulici itev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. HV* Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono. "^MB Izdelke iz lastnega blaga jamčim! LIMMENT. CAPSICI GiMFOS. It RlohtirjiVt llkarM V r>Ml pripoznano kot UvrNtno bol ublufcnJoSe mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in »kroni »e dobi no vseh lekarnah. Naj 8« zahteva lo Nploiuo priljubljeno donafe zdravilno iredutro vedno io v ©rlf, ¦tekle-uleali 2 nnio zaifiitno znamko i »SIDROM" namreC, it KICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarni ,,prl zlatem tavnN r PltAGl. EHzabethjraaBe *t.6.| Dobi no v lcknrni Pr igličarji" Mirt Kulur, Tolalt Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - - Via Giardincj 8 GORICA -priporoča briških, dalmatinskih in istersklh vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnioi na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Ca«« Miru. Posfraika peitana, njega, drsali tam na kolenih, kjer je on hodil ? Pred pozlačeno mrežo, ki je popolnoma podobna oknu kake ječe, klečijo verniki, gledajoči v kapelo, kjer so razstavljene relikvije. Antična banja iz zelenega bazalta služi v bližnjem S. Oiovanni in fonte kot krstni kamen. Ta baptisterij je osme-rokoten, lepi so stebri iz porfira in beli korintski stebri s krasnim frizom. Gravitetičen cerkovnik v črni obleki, s črno kapo in črnimi rokavicami goni brez vsmiljenja tujce iz kapele v kapelo. Čital je tudi menda že Dante-ja, kajti vedel je, da omenja Dante v devetnajstem spevu *Vic« težka vrata v oratorij sv. Jožefa, ki škripajo, kakor da bi orgije igrale. Veliki petek je, požurimo se torej v cerkev sv. Petra, katera je na nasprotnem koncu mesta. Električni vozi so bili prenapolnjeni in ravnateljstvo je hotelo Vatikanu najbrž kljubovati s pičlim številom vozov. Nikdar še nisem videl na trgu toliko gruč in toliko izvoščkov in sedaj sem imel Še le pravi pojem o ogromnih dimenzijah tega trga. Tudi cerkev se mi je dozdevala večja, ko se je taka množica ljudi šetala po njej. Gospodje s cilindrom v roki, dame ob strani svojih kavalirjev, Častniki v svojih bogaio obšitih uniformah, aristokratje z binoklom, sveže Anglosaksonke in elegantne brhke Francozinje so se sprehajale v polutemi po glavni ladiji. Blizu katedre se je pel miserere, petje mi ni ugajalo, čul sem spet one fine, tanke in sladke glasove. Tega večnega tarnanja in teh večnih žalostink se res Človek skoro naveliča. V levi povprečni ladiji je prostor zagrajen s klopmi, ob steni je oder, na srednjem stolu sedi il gran poenitenziere s hermelinom okoli vratu, v vijolčasti sutani in z rdečo kapo na glavi ter s pozlačeno šibo v roki. Na levi sta pa dva nvrisinjora; prvi čita neprenehoma v svojem brevirju, drugi s tankim finim dolgim nosom in pozlačenim ščipalnikom si melje roke in gleda nepremično na vse one, kateri pokleknejo in katerih se dotakne poenitenziere s šibo. Tja pred poenitenziera stopajo menihi, redovniki, vojaki, seminaristi, otroci, elegantne dame najvišje aristokracije, ka- terim slede lakaji, mladi aristokrati z namazanimi temnimi črnimi kodri, za njimi lepe bujne žene, ki se veselo smehljajo, ko se dotakne poenitenziere njih temena, beračice, starikavi gospodje v salonski suknji in slednjič zopet lakaji, Grehi se tu odpuščajo. Gran poenitenziere z vsakdanjim obrazom dviguje mehanično palico in jo spušča na glavo grešnika, ki poklekne pred njege. Truden je že poenitenziere, ali vedno še prihaja množica, vedno na novo se prikažejo grešniki vseh stanov, vseh narodov in zopet v istem pestrem vsporedu: Rodbinski očetje, elegantne, dame v šumečih podvlakah, vojaki, redovnice, otroci, kavalirji, žene iz naroda, brez konca in kraja. Ko se je ustavil pritok grešnikov, obrne se neki mon-sinjor k poenitenzieru, ki takoj izroči palico slugi in zapusti v spremstvu monsinjorjev in klerikov svoje sodišče. Komaj je poenitenziere zapustil ograjeni prostor, pndhja množica samih dam in gospodov iz višjih krogov h klopem in jih zasede. Neki aristokratski mladenič pa, skočtvši brzo po stopnicah, sede hipoma na stol, kjer je bil poenitenziere in se začne režati mladim damam v obraz. Glavno ladijo je vedno bolj zagrinjal mrak. Napis iz mozaika na kupoli: »Ti si Peter, in na tej skali bom sezidal svojo cerkev«, ni bil več viden. Hodil sem po cerkvi brez smotra. Prijazen star cerkovnik mi je razkladal, kaka je bila cappella del saeramento za časa vatikanskega koncila. Tribuna za govornika je bila v sredi. Na tej tribuni stoječ je govoril Štrosmajer in dozdevalo se mi je, da se je vzravnala tam v sredi njegova visoka postava, ona lepa glava s finimi potezami, da so se zasvetile v mraku njegove lokave in šegave slovanske oči, in da se je dvignil okoli smelega govornika šum in šunder in so mu brusili v obraz razsar-jeni škofi in kardinali: »Tu es protestaris, tu es haereticus, descendas!« In vendar konečno je uklonil tilnik in v Vatikanu je šepetal drug drugemu na uho: *Laudabiliter sesu- biecit«. Kaki duševni boji so besneli v njegovi duši, predno se je odločil, preklicati vse ono, kar je prej branil in zagovarjal Hodim iz kapele v kapelo. Kakor prikazni iz onega sveta, ležijo ali klečijo na svojih rakvah kipi papežev iz brona ali mramora, svedoki tisočletne zgodovine papeštva. Michelangelova Pieta" je danes' zastrta. Glava Marije je rajsko lepa, ali skoro je podobna boginji'kakega poganskega umetnika, Krista si pa navadno predstavljamo kot bolj krepkega in zdravega moža, katerega ni mnogo shujšalo trpljenje in smrtna borba. Danes bi bil primeren dan za meditacije pred kipom. Kam se naj še podam? Pri grobu Petrovem, ki je ravno pod kupolo, sem bil včeraj. Na oltarju konfe-sije, katerega kazijo štirje ogromni zasukani stebri v slogu najhujšega baroka, sme maševati edino le papež, ali oni, katerega papež po posebni buli pooblastuje. Okoli balu-strade, kjer moli vedno mnogo vernikov tiskane, na stebriščih pribite molitve, gori nepretrgoma v dragocenih svetil-nicah cela vrsta lučij. Z dvema vernikoma se podam po stopnicah navzdol h grobu, kateremu nasproti stoji kip nekega papeža. Sluga otvori vrata in pred menoj je starinska bronasta plošča, nad njo pa dragocena posoda, v kateri se shranjuje stola, s,kojo posvečuje papež kardinale. Tu leži toraj pokopan Peter, oni, ki je že po svojem velepomemb-nem imenu hipnotizoval prve kristijane, katerega vera v Boga je bila brezkončna, kateremu je dal Bog pravico, vezati in razvezati in kateremu je izročil ključe nebeške države. Predno stopimo k izhodu, moramo si pripraviti soldo, da ga potisnemo v roko slugi, ki skrbno preži, da mu ne uidemo. Ta misel na soldo na grobu onega, ki je bil največji zaniče-valec posvetnega premoženja, nam greni vsako versko raz-mišljevanje. (Dalje pride.) »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 47*%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila s na vknjižbe po 5V,#, jaa varščino ali zastavo 6%, na menice 6#, s ljt% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K=158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. - Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Rssorvni zalog 83.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Zaloga piva Is prve kranjske izvozne pivovarn« in sladovne na par T. Frohlich-Vrhnika (Kranjsko). Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportno marčno *, * Kranjski biser« in »Granat-Porter* v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Rebkuc in v Dornbergu pri Alb. Sinigoj-u z ledom in vedno svežini pivom dobro oskrbljene ledenice. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan, S zalogo v Gorici — Rabatišče štv. 20. ;&&——*—»*&—**&***—**«—&*& Bazar! Riva Castello št. 4 je svojo zalogo drobnega blaga prodal na debelo. • •••••< if*5r- Otvoril pa je -^gi trgovino z manufakturnim blagom, katera je popolnoma na novo založena. Cene izvanredno nizke. Postrežba točna. ?^^####^#$##^^^^#f^^^#$$- 1 "T* Mizarska zadruga Jf Naznanja slavnemu občinst in založnikom po 1 v Koriti (iolkan) vu, gospodom trgovcem [ hištva, da ima . j j veliko zalogo |JL|| veliko zalogo | | izgotovljenega pohištva vseh slogov | : v Solkanu pri Gorici. j * *l * !* i* v Soikanu pri Grorici. 1 1...........Naznanjamo, da smo prevzeli ' dosedanjo trgovino pchiStva tvrdke | Ant. Černigoja v Trsta, Via Piazza ! vecchia St. i, katero bodemo vo-1 dili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno 1 po naročilu v najkrajšem času. 1 >8W 1 Deli je lično ter Mri osiišeno. 1 Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brizg&lnlce za sadjlno drevje z mešalom za m sanico iz bakra in apna tako, da so naje-deukrat na dve cevi brizga, brfzgalnice (strcaljke) zi* sadjino drevje % natanjko iiamcijeiio petrolincšaiilco, svetilnica na acetilen da se ulo;re leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, ^f stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, no t c priprave proti peronosporl in za žveplnuj«1, aesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trienre), iulatllnfcr, Tltale (gepel) i. t. d. razpošilja kot apecialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Conllnlkl zastonj In franko. Dopisuje ho v vseh jezikih. r^arol praščij^, pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Komu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoma se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po Jako zmernih cenah. J. Pssrhoferjeve odvajalne krogljice pristne le z rudečim napisom „«l. Psorhofer" na pokrovcu = vsake škatljice.----- ---------^rr; Že mnogo let razširjene, so te krogljice staro mi/natio, lahko odvajajoče'in od mnogih zdravnikov ohfinslvu priporočeno zdravilo. Te krogljice delujejo Uiko milo, da se ne ohčuli ni-krikih slabostij ler jih zamorejo brez skrbij vživati lu.Ji otroci. J. Pserlioferjcre odvajajoče kapljice, koje 'imeiuje navadno občinstvo „Pae¦hoferjeve pirole" se izdelujejo že nad 103 let edino in pristne v « m J. PSESHOFERJEVI lami » » na Dutiajn, I. Singcrstrasse. 15. Zavitek s 6 škatljicami stane X 2-10. Manj kakor J^zavitek se ne more poslati. ^H Ako se denar predplača, se dopošlje poštnine prosto: ............K 260 I 4 zavitki............. K 800 . -----.........„ 4-70 j 5 zavitiov.......... .—. „ 10-50 1 zavitek 2 zavitka 3 zavitki 680 10 , 18 50 Posebno priporočljiva zdravila: J. Fserlioferjcr balzam proti ozeblinam, 2 lončka staneta fran';o, ako se predplačil K 215 J. Pserlioferjevn grenka želodčna tinktura, krepi-ujoeega učinka za želodec, franko 12 steklenHc ako se predplača....................... „ 6'—~ J. Pscrhoferjev balzam zoper rane, IS steklenčic franko ako se predplača ..... „ 3*40 H9 ¦M Sprejema zavarovanja človeškega i življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.' Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do 'ividende. ličili t vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaskozi slovansko-naradno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Gospodskih ulleah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 1 Schichtovo hranilno jedernato milo O O, (D 15 o Q • • • • ¦¦ • • # • • # # # z varstveno zmamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica. za pranje. X • e • • B