Nihče izmed nas ne more hiti popolnoma svoboden,	KONGRES „CERKVE V STISKI“
dokler je zatiran en sam slovenski človek
Na slovenskem dnevu v Torontu v Kanadi (poročilo o prireditvi prinaša-mo na 3. strani) je imel slavnostni govor inž. Jože Likozar iz Clevelanda. Zaradi pomembnosti objavljamo glavne misli iz govora na uvodnem mestu.
Govornik je najprej ugotovil, da je imelo srečanje Slovencev na prireditvi trojni namen: nadaljevati tradicijo vsakoletnega druženja ljudi istih misli; javno izpričati pripadnost slovenski krščanski skupnosti in v hvaležnem spominu pozdraviti duh velikega sina slovenske zemlje, pisatelja Karla Mauser-ja, ter nato med drugim poudaril naslednje:
Posebno vzvišen pomen imajo vsi kanadski Slovenski dnevi v svojih posvetilih. Kakor svetla nit se prepleta to posvetilo skozi celodnevno slovesnost. Letošnje plemenito posvetilo je tembolj stvarno in pomembno, ker se dotika človeka. Spominjamo se Karla Mauserja, ki je bil letos v januarju položen v grob. Pomembnost njegovega življenja za vse Slovence je v njegovem pisateljevanju in kulturnem delovanju. Posebej pa je spomina vredna njegova slovenska zavednost, njegova značajnost in doslednost v pogledih na našo skupno blaginjo. Velik je bil Karel Mauser. Ali čeravno obdarjen z mnogimi talenti, ni ta glasnik emigracije nikdar izgubil iskrene preprostosti in je bil v svojem srcu vedno vsem pravi prijatelj...
Spominjamo se človeka, ki je živel v našem času. Mi vsi smo videli, kako je raslo delo izpod njegovega peresa. Sledili smo mu in občudovali njegov svojstven stil ter njegovo obsežno razgledanost. Kmečkega človeka je poznal v njegovih navadah ter njegovih nagibih in lastnostih. Zato je napisal največ knjig iz tega področja. Poznal pa je tudi inteligenta in njegove notranje boje. V trilogiji „Ljudje pod bičem“ je mojstrsko izdelal profil v revoluciji razdvojenega slovenskega naroda. To delo je leposlovni glasnik, ki na neki način govori vsakemu kakor kip Mojzes, ki mu je v kamnu dal življenje umetnik Michelangelo. Širina Mauserjevega razumevanja pa obsega tudi naloge du-šnopastirstva. „Kaplan Klemen“ in pa morda iše v večji meri njegovo zadnje delo „Le eno je potrebno“ jasno kaže Mauserjevo trdno krščansko zgrajenost.
Kolikšno je bilo celotno delo pisatelja, morda ne bo nikdar ugotovljeno. Preveč nesebičnega dela je opravil v prepričanju, naj ne ve levica, kaj dela desnica...
Zavedamo se vrednosti pisateljevega dela, pravilno oceniti pa ga morda prav zato ne moremo, ker nam je preblizu. Ko prebiramo njegove močne stvaritve, nas bolj razveseljuje dejstvo, da smo videli mojstra ustvarjati in imeli srečo shajati se z njim in njegovo družino, kot pa veličina del samih, ki so vsa pravi biseri v slovenski književnosti. Zanamci nam bodo zavidali to srečo, vendar bodo šele oni tisti, ki bodo mogli v Mauserjevih delih gledati samo velikega umetnika, oblikovalca slovenske besede in bodo pisatelju za te vrline dali zasluženo čast in priznanje. Danes domovina načelno odklanja Mauserjeva dela, kratkovidneži ! Podobni so človeku, ki ob neprižgani sveči sedi v temi samo zato, ker se boji požara. Pa sveča s tem ni izgubila na svoji vrednosti. Prišel bo čas, ko bo v teh ljudeh hrepenenje po svetlobi preseglo strah pred opeklino in takrat bo zagorela sveča Mauserjevih del tudi v Sloveniji ter bo Mauserju priznano nesmrtno mesto ob slovenskih velikanih Cankarju in Prešernu.
Če nismo prav sprejemali Mauserja-literata, smo pa zato v srečanjih z njim najbolj spoznali Mauserja *— velikega Slovenca. Naša dolžnost je, da to sliko zavednega Slovenca predamo našim potomcem.
V velikem tujem morju skušamo plavati dokler nam bo mogoče. Mnogi bi že omagali, da pri svojem prizadevanju
niso dobili pomoči, ki jo je Mauser rad nudil povsod, koder je bila potrebna.
Malo je med nami ljudi, ki bi kot Mauser toliko svojega časa žrtvovali ljudem, ne za slavo, ampak samo v pomoč in vodilo. S svojim odkritim značajem in s svojo doslednostjo je bil vedno dostopen za sočloveka, kateremu je v trezni besedi razkrival resnico. Prav to stran Mauserja je najbolj potrebno poudariti na tem slovenskem dnevu. Resnica je ena in Mauser se ni nikdar bal resnice povedati. Svoje stališče je vsak čas trdno in neustrašeno zagovarjal. Njegovo gledanje na dogodke preteklosti in na upe prihodnosti je bilo krščansko, njegove misli trezno razsodne, njegove besede nikdar napadalne ali sovražne.
Vsaj v tem ravnanju moramo pisatelju Mauserju slediti in ga posnemati!
Človek je družabno bitje. To pomeni, da sam ne more biti srečen. More se razvijati in napredovati samo, kadar živi v skupnosti. Iz te prirojene težnje so nastale družine in izšli narodi, najbolj naravne vezi človeške družbe. So pa še druge vesoljne vezi, kot vezi misli in vezi ideje. Za ljudi, ki jih povezuje ideja, ni pokrajinskih meja. Zanje niti ni nujno, da 'so strnjeno naseljeni v istem okolju. Potrebno je le, da se stikajo duhovi. Pogoji za take zveze so na svetu pogosti, a se večkrat šele ob nenadni katastrofi izkristalizirajo in utrdijo do nepopustljivosti. V taki družbi so člani požrtvovalni in nesebično delavni, zavedni in, razumljivo, ponosni. To družbo cenijo kot svojo družino ter jo ljubijo kot lastno življenje. Vsak človek, ki močno ljubi, kmalu čuti potrebo, da to, česar je polno srce, pove tudi svojemu bližnjemu in zato išče stikov, ki nudijo pogoje za razgovor.
Slovenci smo v letu 1945 doživeli nesrečo. Ker smo vztrajali v prepričanju, da način življenja pod pritiskom komunizma jemlje pravice krščanskemu gibanju, smo s tem korakom stopili , v posebno družbo, ki je bila edinstvena v tem, da je že ob vstopu zahtevala o-gromno žrtev. Vztrajnost v prepričanju smo plačali z izgubo domovine.
Pa prav ta žrtev je najbolj okrepila našo zvezo. Neizmerna želja po svobodi in velika žrtev, ki smo jo za uresničenje te želje doprinesli, nas je združila tako, da je kljub težavam brezdomstva v nas zrastel ponos. Tako trdno smo bili prepričani v pravilnost naše poti, da smo že v letih begunstva iskali načinov, kako deliti naše gledanje, s svojimi sosedi.
In zdaj! Zdomci, razkropljeni po svetu smo, državljani novih dežel in nič več brezdomci. Ali vendar se naših korenin še vedno drži slovenska prst. Zato ne moremo zapustiti tiste slovenske skupine, ki še misli svobodno, govori svobodno, moli svobodno in te svoboščine zahteva za vse svoje brate in sestre, ki sami ne morejo dvigniti glasu v obrambo. Nihče izmed nas ne more biti popolnoma svoboden, dokler je zatiran en sam slovenski človek.
Tako je bilo in tako ostane naše stališče. In kakor smo nekoč v domovini javno odklanjali suženjstvo in nasilje, moramo tudi sedaj jasno pred svetom pokaza'ti našo pripadnost in z isto resnostjo, s katero sami verjamemo v svobodo, seznanjati nevedne z našo idejo in vabiti tiste, ki so se pred preteklostjo zaprli. V svoji gorečnosti, zaradi pravičnosti, ne smemo biti vsiljivi in napadalni. Le trdno strnimo svoje vrste in v sebi poglobimo zaupanje v zmago resnice. Kadar smo, kakor danes, množično zbrani, stojmo kot svetilka na visokem, od koder se kakor po žarkih tiho sama širi naša misel.
Vsa pohvala prirediteljem današnjega slovenskega dne in hvala tudi vam vsem kanadskim Slovencem, ki že osemnajst let strnjeno obnavljate ta dan z vedno večjim navduaeajem.
Koncem julija se je vršil v Koenig-steinu pri Frankfurtu v Nemčiji že 27. Kongres. Udeležencev je bilo 450 iz 32 narodov. Pozdrave so poslale znane o-sebnosti iz verskega, kulturnega in političnega življenja. Tako je kardinal Slipyj, Ukrajinec povedal: „Kongresi ne bodo ostali v zgodovini samo priče pomoči Cerkvam na vzhodu, ki so v stiski, ampak tudi kot poglobitev duhovnosti v Cerkvi, kjer je ta najbolj potrebna. Glavna tema tega kongresa je svoboda človeka. Napačna razlaga človekove svobode, kot jo hoče marksizem in leninizem, je skrivljena, je močan udarec proti Bogu. Na vrednote. se opira človeški ponos, krščanska etika, nauk o milosti, vsa naša odgovornost pred Bogom. II. vatikanski zbor nas uči, da človek poseduje versko svobodo. Ta obstaja v tem, da morajo biti vsi ljudje svobodni pred vsako silo, tako pred posameznikom kot družbenimi skupinami. Nihče ne more biti prisiljen delati proti svoji vesti v verskih stvareh. Pravica za versko svobodo je v resnici osnovana v človeški osebnosti, kar tudi razodeta Besede božja in razum potrjujeta.“
S tem je kardinal poudaril vsebino tega kongresa. Vrstila so se predavanja. Prvo je imel prof. dr. Ulrich Homines iz Regensburga o „Svobodi, kot jo daje krščanstvo človekovi osebi.“ Danes vidimo, da se mnogi čutijo brez svobode. A možno je tudi, da se posameznik dvigne in raduje svojega življenja. Svoboda ne pomeni samo, da se more odločiti za nekaj, saj spada vanjo tudi vsebina. Ni mišljeno, da se človek odloči za kar hoče, ampak da se odloči za nekaj kar je prav. Da moremo razumeti v krščanstvu svobodo, moramo vedeti, kar nas uči apostol Pavel, da nas „bo resnica osvobodila“, človeku je svoboda podarjena, Kristus jo je dal v zvezi z Bogom in v zvezi z bližnjim, ki mu služi. Krščanstvo vedno prinaša osvobajajoče vrednote.
Prof. dr. Gabriel Ott iz Bamberga je govoril o svobodi v komunizmu. Že filozofija postavlja svobodo kot pogoj človeku. Marks smatra svobodo kot zmago oblastnih struktur. Tudi Lenin prizna, da more le politična stranka uvesti svobodo, ki pa je kolektivnega značaja. Ko se prične proces, vodi v državljansko vojno, potrebne so čistke, svoboda postane burka. Marks je obljubil, da' bo v imperiju, ki ga ustvarijo komunisti, dosegel svobodo. Ostal je v 19. st. Tudi idealizem, kot ga oznanja, je ostal v pustinji. Nasprotja med dejstvi in teorijo, kot jo kažejo, jasno povedo, da je tudi svoboda napačna. Človek, ki mora vse to prenašati, se bo spremenil, ko bo mogel svojo usodo sam urejati. Tedaj se bo razblinila komunistična svoboda kot slabo zapeta pesem po napačni melodiji.
Thdi prof. dr. Lothar Bossle iz Mainza je govoril o mejah svobode na vzhodu in zapadu. Dano je že z vsebino svobode, kot jo kažeta krščanstvo in komunizem.
Ob koncu je še govoril prelat prof. dr. Gerhard Fittkau iz Essena „o svobodi kot milosti in poklicu.“
Vmes so bila poročila iz posameznih držav, kot Slovaška, češko-morav ska, Poljska, Indo-kina, Madžarska in Jugoslavija.
Obširno poročilo o Jugoslaviji je podal dr. R. Grulich iz Regensburga. Posebnost se kaže tudi v odnosih med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Izšel je obširen šematizem, ki pove, da je 8 nadškofij, 13 škofij in 4 apostolske administrature, ki so vse zasedene po hierarhih. Dostop v semenišča ni preprečen, ima nad 2.800 redovnikov in nad 9.000 redovnic. Tudi zunaj ima Cerkev nad 100 krajev, kjer ji je omogočeno delo za delavce v zdomstvu. Zanje skrbe vrste duhovnikov, socialnih delavcev, katehetov in pastoralnih pomočnikov. Na drugi strani je drugačna slika. Cerkev ne sme biti v javnem življenju, veren človek ne more biti na vodilnem mestu, veren učitelj ne more učiti. Otroci, ki obiskujejo verouk, so zapostavljeni. Tudi zunaj skušajo konzulati vplivati, da bi starši vzeli svoje otroke od verouka. Knjige so pogosto antireligioz-
ne in proticerkvene. Katoliški tisk je dovoljen v razprodajo le pri cerkvenih vratih.
Ob koncu je kongres soglasno potrdil resolucije, ki se glase: „27. kongres Cerkve v stiski se je zbral od 28. do 31. julija 1977 v „Hiši srečanj“ v Koenig-steinu/Taunus. 450 je bilo udeležencev iz 32 narodov. Kongres je obravnaval „Borbo za človeka“ pod naslovom „Svoboda na vzhodu in zapadu.'1 Ob koncu je izdal naslednjo resolucijo.
1.	Po pripravah je sledeča konferenca iz Helsinki — konferenc za varnost in skupno dobro v Evropi — dospela do kritičnega vrha: razprava o človeških pravicah. Ali se bo posrečilo v Belgra-du nasprotja, ki so nastala med komunističnimi režimi in svobodnimi vladami, preskusiti enotno razložiti, še posebej velja za prakso in teorijo na praktični strani človeških pravic.
2.	Kongres si je osvojil znanstveno spoznanje, ki odloča o človeškem ponosu izbrati vsebino svoje svobode, posebno v tem, ko gre za svobodo vere, vesti, mišljenja in mnenja.
3.	Ne moremo prenašati, da se ljudje, ki si urejajo življenje po veri, družbeno obrekujejo, da duhovnika, ki po
Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je 14. julija umrla slavna slovenska i-gravka Mihaela šaričeva v 86. letu starosti. Saj nismo skoraj vedeli, da še živi, kakor tudi danes ne verujemo, da je umrla: Mila šaričeva je vedno mlad spomin in vedno živa sanja, ki ne more živeti v starosti in ne umreti, v nas živi v svojih neštetih vlogah mladih žena, polne ljubezni in globoke človečnosti in neizrekljivo lepe slovenske besede, dasi je bila po rodu tujka in je stopila na ljubljanski oder prva leta po prvi vojni kot Hrvatica in iz dunajske igravske šole. Nikdar se nismo zanimali za njeno rojstno leto in kraj, za njeno dekliško ime ne za njeno družino, ki jo je imela, moža in otroke, za nas je bila vedno Mila šaričeva igravka slovenskega gledališča v Ljubljani, najboljša naših igravk, resnično večno mlada „princesa s krono“ našega najvišjega gledališkega hrama. So ženske vloge v svetovni literaturi, za katere si ne moremo misliti drugih interpretk na deskah življenja kot našo Šaričevo: tako je ona zaživela iz njih, da so nato one rastle v svojo polno krvnost iz nje. Kdor je videl Shakespearja Ofelijo v Hamletu v njeni kreaciji, je videl Ofelijo za vse življenje in se je ni hotpl in tudi ne mogel predstavljati drugačne. Ali Des-demono v Othelu! Tisto belo, krhko nasprotje divji strasti in strastni vihravosti črnčeve ljubosumnosti. Veronika v Župančičevi pesniški drami je morda bila pisana prav za njo, če pa ne, ji je gotovo ona dala svojo najbolj živo podobo. In tako bi lahko naštevali še in še njenih vlog, ki so nam nepozabne, kakor Goethejevo Ifigenijo, Ibsenovo Noro, Cankarjevo Jacinto ali učiteljico Lojzko itd. itd. tako iz klasičnega kakor tudi najmodernejšega repertoara. Plemenite ženske osebnosti so našle v njej resnično plemenito oživljenje, njena tiha beseda je bila govorjena iz srca in duše, in pred nami je trepetala na odru živa lučka v človeškem telesu in
naročilu Cerkve in svojega božanskega ustanovitelja služijo, označujejo kot državne zločince. Da hočejo po metodah policijske države zatreti Cerkev, kaže le na slabosti partijske ideologije.
4.	Nezavisno je od tega, kakšne sile bodo obravnavale pri konferenci in manipulirale, prav gotovo je, da je vprašanje človeških pravic stalno v razpravi tako na vzhodu kot na zapadu. Nasilno oviranje bo spet vodilo k večjemu odporu. Kongres se tudi v bodoče ne bo utrudil nastopati za človeške pravice.
5.	Ni zadeva evropskih politikov, da bi vplivali na prezidenta Zedinjenih držav, naj svoje inicijative in osnove za. človeške pravice izmeri. Ali se je pozabilo, da zahteve po izpolnitvi človeških pravic pripadajo osnovam in začetku ameriške države in neodvisnosti. Prezi-dent Carter ravna po takem izročilu. V zgodovinskem letu 1848 je ameriški kongres v Philadelphiji v poslanici nemškemu narodnemu zboru zaprisegel v skupni izjavi o človeških pravicah. Narodni zbor je sklenil vse etične pravice, katere danes spet najdemo kot osnove naših zakonov. Kongres je prepričan, da je odkrita in pogumna borba za človeške pravice predpostavka vsake trajne rešitve.“
ugašala v burji dramatskih viharjev. Taka je bila Mila šaričeva, kot je živela z odra in kot zdaj živi v nas, ki smo jo videli in jo občudovali in jo imeli radi... in bo živela večno mlada v slovenski gledališki zgodovini.
Kot sem rekel: bila je Hrvatica po rodu, pa je njena slovenščina postala ena najžlahtnejših slovenskih govoric. Njene recitacije so bile mojstrske: po izgovorjavi, melodiji in barvi glasu, pa globini duše. Kako je brala Prešerna z ljubljanskega odra! In Balantiča!
Da, Balantiča! Tudi tega se spominjamo danes ob njeni smrti. Bila je Balantiču — učiteljica v gledališki u-metnosti in besedni deklamaciji. Za u-metnost navdušena srednješolska skupina Krog, v kateri so bili Balantič, Jeločnik, Rakovec, F. Ki'emžar in drugi so jo naprosili, naj jih uvaja v gledališko umetnost, kar je z veseljem storila. Pa o tem bodo verjetno pisali drugi, ki so bili tedaj ob njej in so zdaj med nami. Ko pa smo v Ljubljani v 1. 1944 priredili prvi Balantičev pesniški večer v Narodnem gledališču, sta poleg opernega tenorista Janeza Lipuščka nastopili tudi recitatorki Ukmarjeva in šaričeva.' šaričeva še s prav posebno zbranostjo in spoštljivostjo, kajti — bil je njen učenec in visoko ga je cenila kot pesnika. Pa tudi — kako ga je recitirala! Tako da je prišla zaradi tega sodelovanja takoj po „osvobojenju“ pred sodišče zaradi „prestopka“ zoper narodno čast. Bila je obsojena na eno leto izgube državljanskih pravic, o čemer pa danes listi doma molče. Mi pa vemo od prič iz tistih dni, da je po obsodbi glasno in ogorčeno in s prepričanjem povedala sodnikom v obraz: „Kakor recitiramo Prešerna dane« in ga bomo še stoletja, tako bodo tudi Balantiča-pes-nika še dolgo potem, ko vas ne bo!“
Naj bo tudi to zapisano sedaj ob smrti v njen spomin in v njeno narodno čast.

Una nueva imagen
Reciéntemente visitò nuestro pais un grupo de parlamentarios norteameri-oanos. Al término de su estadia dieron a conocer una declaración, en la que expresan, también, los siguientes conceptos:
“Querria expresar aqul al pueblo argentino algo que hemos repetido a toctos y cada uno de aquéllos de vuestros compatriotas con los cuales nos hemos reumdo durante nuestra breve estadia. Hemos venido a Buenos Aires, no a dictar càtedra sino a aprender. En nuestras conversaciones aqui, nuestras preguntas superaron con creces a nuestras declaraciones. Hemos venido a la Argentina corno estudian-tes àvidos de aprender.	.	,	,
“Otra àrea en. la cual pienso que he ampliado mis conocimientos en los ulti-mos dos dias, es la de los derechos humanos. Mi impresión ha sido que no podemos imponer nuestras creencias en ese campo a otras naciones. No obstante, expre-sando nuestra preocupación en forma diplomatica, podemos promover el respeto por los derechos humànos y económicos. Es lamentable que poco se diga en los Estados Unidos del desprecio de los terroristas por el mas fundamental de los derechos humanos: la vida mišma. Pienso que la Argentina ha encarado construc-tiviamente muchas de las criticas sobre derechos humanos que fueron lanzadas contra el Gobierno en los Ultimos meses. Como ser humano, tengo esperanzas de que este esfuerzo continue.”
I. Kunstelj
f Mihaela Šiariceva
Tito v Moskvi, nàto v Poking in Severno Korejo
NOVA VLOGA JUGOSLAVIJE: POSREDNIŠTVO MÈI) EVROKÖMÜNIZMOM
IN MOSKVO
Bogastvo dò tretjega roda ne pride rado.
Slovenski pregovor
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Ob obisku jugoslovanskega komunističnega diktatorja Tita v Moskvi prejšnji teden, kjer je imel dvodnevne razgovore s 'sovjetskim diktatorjem Brež-njevom, so se svetovne časopisne a-gencije v glavnem omejile na ponavljanje vsakdanjih mnenj o pomenu in o-zadju tega obiska.
Poročali so, da je Tito vrnil obisk Brežnjevu, ko je bil ta lanskega novembra v Beogradu in da je Brežnjev zagotavljal Titu, da ZSSR „spoštuje jugoslovansko neodvisnost“, da pa „morajo komunistične partije v drugih državah tudi stremeti za medsebojno solidarnostjo.“
Titov in Brežnjev da sta v glavnem razpravljala o vprašanju tkim. evroko-munizma, ki da ga vpeljejo nekatere zahodnoevropske komunistične partije, predvsem španska, francoska in italijanska. Brežnjev da je „zlasti nejevo-ljen‘‘ na španskega komunističnega diktatorja Cariba, ki da „se je najbolj izneveril pravilni komunistični liniji.“ Po poročilih tiskovnih agencij je Tito Carilla zagovarjal, češ da ima „španska KP prav takšno pravico hoditi svojo pot v socializem, kakor jo ima jugoslovanska KP.“ Po Titovem mnenju, kakor poročajo tiskovne agencije, imajo vse komunistične partije isto pravico, se pravi, smejo same izbirati „svojo pot v socializem,“ brez zunanjega vmešavanja, se pravi, brez direktiv iz Moskve.
Oba komunistična diktatorja sta govorila tudi o oktobrskem zasedanju prve pohelsinške konference zunanjih ministrov 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade, o razmerah v Afriki, predvsem okoli Abesinije na tkim. afriškem rogu ter o položaju na Bližnjem vzhodu.
Dasi je iz poročil tiskovnih agencij na prvi mah razvidno, kakor da sta si bila Tito in Brežnjev v razgovorih daleč narazen in močno navzkriž, pa je iz poročil sovjetske uradne agencije Tass in jugoslovanske uradne agencije Tanjug povsem jasno, da sta si oba komunistična diktatorja v pogledih na svetovno vodstvo komunizma povsem blizu. Obe agenciji sta namreč o razgovorih zapisali, da so bili vodeni „v toplem in prijateljskem ozračju“. Navrh vsega sta oba diktatorja izdala tudi končno skupno izjavo, v kateri pozivata vse komunistične partije na svetu k „medsebojni solidarnosti“.
Opazovalci, ki v svojih analizah Titovih potovanj in nastopov pobrskajo globje v ozadje, pa že tudi ugotavljajo, da so 85-letnemu jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju njegovi najožji sodelavci, med njimi Kardelj in Dolanc, nasvetovali, naj bi si Jugoslavija za zu-
Vodilni slovenski slavist v USA, profesor na Columbia univerzi v New Yor-ku prof. Rado Lenček, je letos izdal tudi dve posebni brošuri o slovenskih jezikovnih problemih in sicer On Dilemmas and Compromises in the Evolution of Modem Slovene (40 str.) in Jan Bau-douin de Courteney on the dialects spoken in Venetian Slovenia and Rezija (42 str.).
Prva razprava O odločitvah in sporazumevanjih v razvoju modeme slovenščine, ki je ponatis iz offset-tiska-nega učbenika Slavic linguistics and Language (teaching), je za nas zanimi-miva razprava o razvoju slovenskega knjižnega jezika.
Takoj spočetka poudari svojo izhodno točko: slovenski knjižni jezik je u-metna tvorba in se kot tak ne govori nikjer. Pač pa se je v stoletjih izkristaliziral v to enotnost in stalnost eblik in sintakse, kar danes imentijemo slovenski knjižni jezik. Ta je večkrat stal na preizkušnjah, ali naj bi ga pisäli ali ne, pa je po sporazumnem sprejetju oblik iž raznih dialektov (slovenski jezik ima 44 dialektov, največ izmed vseh slovanskih jezikov!) postal to, kar danes je. Prof. Lenček se ozre z več vidikov na ta razvoj. Doba od Brižinskih spomenikov in kratkih zapisanih fragmentov pred Trubarjem, ni ustvarila literarne tradicije ter jo imenuje predliterdr-hi jezik. Trubar, ki je Stal parkrat pred odločitvijo, ali naj piše slovensko ali hrvatsko, se je odločil za slovensko, ker je hotel svoje ljudstvo pridobi-
nanji svet priborila novo vlogo „posrednika med zahodnoevropskim evrokomu-nizmom in sovjetskim komunizmom“, ko je izgubila vodstvo tkim. tretjega sveta, ki si ga je v nedavni preteklosti skovala z Egiptom in Indijo. Tito je brez dvoma dokazoval Brežnjevu, če mu je to sploh bilo treba dokazovati, da je evro.komunizem najizvrstnejši trojanski konj svetovnega komunizma za zavoje-vanje „kapitalistične“ zahodne Evrope. Jugoslovanski komunizem, ki so mu po letu 1948 nadeli vzdevek „titoizem“ je sedaj prav lahko istovetiti z zahodnoevropskim evrokomunizmom in je Titova partija z veseljem pripravljena igrati vlogo „posrednika“ pri Kremlju, vse za zavajanje svetovnega javnega, mnenja. Takšno vlogo lahko tu,di znova zaigra za afriške komunistične režime, ki se v svojih odnosih z Moskvo ohlajajo zadnje čase 'za sovjetski (se pravi a-zijski) način komunizma. Nov pojem „afrokomunizma“ se je namreč že pojavil med afriškimi komunisti in dasi še kakšna nova „veja“ komunizma more na prvi hip izgledati kot vedno večja drobitev svetovnega komunističnega gibanja, je vsako možno usmeriti v končni cilj komunističnih partij in vodstva v Kremlju: svetovne nadvlade komunistične ideologije. Za igranje takšne vloge pa je trenutno najprimernejša komunistična Jugoslavija.
Takšen da je bil razgovor in dogovor med Titom in Brežnjevom, ugotavljajo zgoraj omenjeni opazovalci.
V potrdilo je kot nalašč prišla tudi novica Tanjuga, da bo jugoslovanski diktator Tito po obisku Moskve obiskal tudi kitajski Peking in Severno Korejo. V Pekingu da bo verjetno ponudil svoje „posredniševo“ za ureditev odnosov med kitajskim evropskim satelitom Albanijo in Kitajsko, ki so se baje v zadnjih mesecih močno ohladili, dasi je zadevna poročila Peking zanikal. Opazovalci ugotavljajo, da Tirana teh poročil ni zanikala.
ANGLEŠKA KRALJICA Elizabeta II. je Vendar šla na Irsko. Obisk je potekal v strogo zastraženem okolju. Kraljica se je vozila v avtomobilu, ki je bil zaprt s plastičnimi stekli proti kroglam. V Belfastu je pozvala tako protestante kot katoličane, naj si medsebojno odpustijo in pozabijo na pretekle razkole in boje. Hvalevreden poziv, ki je pa seveda naletel na gluha ušesa. Medsebojni spopadi in atentati na severnem Irskem se nadaljujejo in angleška vlada večkrat ne ve, kaj storiti, in sploh ne vidi dokončne rešitve tega problema.
vati za svojo vero. Ta je vzel za osnovo —■ kot je zadnji čas dokazal Riegler — ljubljanski pogovorni jezik, , toda Lenček poudarja, da je bil ta tedaj pretežno dolenjščina in je ta ostala baza ves čas za protestantsko književnost, čeprav so jo bogatili drugi pisci tudi z vzhodno slovenščino (Dalmatin) in z notranjščino (Krelj). Ta je prvi uvidel, da mora knjižni jezik dobiti širšo bazo. Zasluga katoliške protireformacije je, da se je tradicija protestantskih piscev ohranila vse do prepo-roditeljev. Tedanji pisci (Linhart, Japelj, Vodnik), zlasti Kopitar so postavili zdaj jezik na gorenjsko bazo.
Toda Kopitar je S svojim poudarkom po potrebi hove abecède dal svojim u-Četicem pobudo za razvoj v regionalne jezikovne khjižne jezike (Danko, Metelko), Majar je celo hotel sprejeti ruščino, drugi pa so uhajali v ilirščino (Vraz). V zmedi te abecedne vojske sta čop in zlasti Prešeren s Poezijami potrdila gorenjščino kot knjižni jezik, ki mti je pomagal tudi Bleiwèis. Tako se je slovenski knjižni jezik nekako ustalil okrog 1. I860. Da so Štajerci (A. Murko) tedaj sprejeli ta gorenjski jezik za centralni knjižhi jézik, ni njihova „žrtev nič manjša, kakor je bila kajkavcem po 1. 1850 sprejeti štbkavšči-no“ po dunajski razglasitvi slavistov o „enem srbo-hrvatskem jeziku.“
Nato Lenček spremeni pogled od druge Strani. Ko potrdi Trubarjevo odločitev za slovenščino, in poraz Ilircev,
MEDHARORm TÉDEN
NA ČEŠKEM PREGANJAJO POD-PISNIKe „PISMA 77“. Jan Princ, eden podpisnikov znanega Pisma 77, je priredil v Rychomi, na severnem češkem, ob odhodu kanadskega prevajavca iz češčine Paula Wilsona odhodnico in nanjo povabil okrog 80 oseb. Med njimi je bilo tudi nekaj podpisnikov Pisma 77, več pa njihovih simpatizerjev. Med večerjo je vdrla v stanovanje policija in aretirala devet oseb ter jih imela zaprtih 24 ur, nato pa jih izpustila, razen Jana Princa. Zdaj je v zaporih vsaj sedem podpisnikov Pisma 77. Proces proti prej zaprtim Jiriju Ledererju in Otu Ornestu, bivšim dierektorjem gledališča, se bo začel v bližnji bodočnosti. Prav tako čakajo na sojenje pisatelj Vaclav Halek in bivši zastopnik KPČ v Centralnem komiteju Pavliček;; toda njuno zadevo so ločili od prejšnje in ju bodo sodili posebej.
Opazovalci razvoja v Afriki, zlasti okoli tkim. afriškega roga (Abesinija, Somalija, Eritreja ter Sudan in Egipt) ugotavljajo, da vse kaže, kakor da bi ZSSR hotela na vsak način zrušiti režim egipčanskega diktatorja Sadata in postaviti sebi naklonjeni režim, če že ne naravnost komunističnega. To sklepajo iz naslednjih dogajanj:
1)	ZSSR se je odpovedala svoji trdni poziciji v Somaliji, ki je smrtni sovražnik Abesinije, ter je poslala vojaško pomoč Adis Abebi. Istočasno je Moskva imenovala svojega vojaškega delegata, ki je prej načeloval sovjetski vojaški misiji v Somaliji, za vodjo sovjetske misije v Abesiniji. Ta je tako lahko izdal Abesiniji sleherno tajnost Somalije.
2)	ZSSR vztrajno utrjuje svojo pozicijo v Libiji, tako politično kakor vojaško. Navozila je tja veliko večjo količino orožja, kakor pa jo morejo uporabiti skromne Gadaffijeve oborožene sile.
3)	Odkar se je Moskva ugnezdila v Libiji, je ta država poskušala napasti Sudan (leta 1976), preko Sudana so bile iz Libije poslane' velike količine o-rožja v Abesinijo, v nedavnem nekajdnevnem vojaškem spopadu med Libijo in Egiptom pa so v svet prišla tudi poročila, da je bilo v spopadih ubitih tudi več sovjetskih vojaških strokovnjakov, zlasti ko so egipčanska letala napadla libijske radarske postaje.
Kazalo je, da je bila prvotna sovjetska strategija doseči kontrolo Sudana, Somalije in Libije z idejo, da bo preko somalijskih oporišč Moskvi možno kontrolirati tudi Indijski ocean, medtem ko bi Libija in Sudan skupaj mogla u-ničiti egipčanskega Sadata.
ki so hoteli žrtvovati slovenski knjižni jezik za ilirskega, se ozre sedaj na notranje kompromisne načine, kako prilagoditi knjižni jezik raznim dialektom, da se ustvari knjižni jezik, ki „bo vzel od vsakega dialekta nekaj, pa ne bo sam noben dialekt“. Tu omenja Kopitarjevo „pokmetenje“ jezika, pa Levstikovo arhaiziranje na podlagi starocerkve-noslovanščine (ki so jo tedaj smatrali za staro slovenščino!), sprejemanje dolenjskih oblik, pa štajerskih s Svetčevo reformo, sposojanje besed iz slovanskih jezikov, pa zopet reakcija na to: proti-germanski kakor protislovanski purizem, ki je to, kar je bilo „v prejšnji dobi smatrano za napredek, zdaj ovira.“ — Omenja zasluge za rast knjižnega jezika predvsem p. škrabca, Breznika in Ramovša). Zunaj skupnega knjižnega jezika so do 1. 1945 ostali samo prekmurski, porabski in beneški Slovenci, ki so imeli svoj knjižni jezik v svojih pisavàh. Dò tedaj je veljala taka lestvica vrednot: gledališka slovenščina (idealno govorjeni jezik), leposlovje (zgledno pisana slovenščina) časnikarska slovenščina in pogovorni žargohški govor. —
Vrednost razprave poveča to, dà se ozirà tudi na povojni khjižni jezik. Zopet Stoji narod pred hoVo odločitvijo. Socialna sprememba vpliva tudi na spremembo knjižflega jezika, prav tako selitev ž dežele v mèsta, urbanizacija vódi V nèki méddialekt, maloizobraženi učitelji, pisatelji, govorniki, pa industrializacija, intelektualizem vnašajo nove oblike, nove izposojenke, ki jih jernljo iz komunikacijskih naprav (radio, časopis...) Tako se je spremenila lestvica jezikovnih vrednot v pravo nasprotje prejšnjemu: najprej komunikacijska slovenščina (radio... televizija),
Pretekli teden je Argentina prejela še dvoje obiskov iz ZDA. Za Todma-nom (gl. zadnjo številko Sv. Sl.) je najprej prišla skupina poslancev, nato pa še skupina senatorjev. Izjave vseh so bile kaj slične: Argentina je ena najprijaznejših držav, ki je sicer res imela problem z uveljavljanjem človečanskih pravic, pa je bila zunaj preveč očrnjena. Nič se ni zunaj govorilo o zločinstvih teroristov, marveč le o preostrem nastopanju varnostnih organov. Gostje da bodo v svoji deželi vse storili, da bo slika Argentine v inozemstvu bolj . odgovarjala dejanskemu položaju. Kakšna je bila 'doslej ta slika lahko razberemo iz časnikarskih izjav obiskovalcev, ki so povedali
Toda Sadat je medtem izgnal sovjete iz Egipta, istočasno pa tudi ugotovil, da so sovjetski radarski strokovnjaki namenoma pustili luknje v sudanskem radarskem sistemu, da je bilo sovjetom možno nekontrolirano z letali voziti orožje iz Libije čez Sudan v Abesinijo.
'Somalijski diktator gral. Barre je protestiral proti tej moskovski dvojni igri, ko je Moskva krepila Abesinijo, i-stočasno pa kontrolirala oporišča v Somaliji. Postopoma je začel izganjati sovjetske „strokovnjake“, tako da je končno dobil kontrolo nad Somalijo spet v svoje roke, ne da bi povzročil krizo med Somalijo in ZSSR.
Toda kljub tej igri opazovalci ugotavljajo, da sovjetom strategija po vsej verjetnosti ne bo uspela. Ko so že imeli skoro vso kontrolo nad Indijskim oceanom, je v Indiji izgubita položaj njim naklonjena Indira Gandhi, v Somaliji pa so si sami zapravili vpliv.
Sovjeti so se nato oprli na Abesinijo, kjer je stalni sedež Organizacije a-friške enotnosti ter preko province E-ritreje kontrolirala del ožine v Rdeče morje. Toda, dasi je Abesinija večja od Somalije, tako po površini kakor po prebivalstvu, vsa država neprestano vre ter se zato lahko zgodi, da bo Eritreja nekega dne oklicala neodvisnost in odrezala Abesinijo od Rdečega morja. In odkar je v Addis Abebi zavladal Mangistujev rdeči režim, Organizacija afriške enotnosti ni imela tam več svojih zborovanj.
Sudan pa medtem poskuša razširiti svoj vpliv nad Rdečim morjem z u-stanovitvijo tkim. „kluba revnih“: štirih arabskih držav, ki so najrevnejše med 25 najrevnejšimi državami na svetu:
administrativna in socialna, pogovorni jezk, časnikarsko pisanje, nato leposlovje in nazadnje gledališki jezik. Ta novi jezik teži po preprostosti, ne uporablja gibljivega naglasa, se zadovoljuje z e-nim samim (.n pr. — žena, ženo, ne žena, ženo; ali tèmeh, tèmno — ne več: tèmen temnò; ali: kažite, kazala: ne več: kažite, kazala... itd.). Ne poznajo dvojine, ne srednjega spola, ne participov, ne infinitiva na i. .. itd. Standarni jezik, gibljiv, brez pravih pravil... žargon........Je samo vpraša-
nje časa, da bo ta jezik tudi vstopil v knjižni leposlovni jezik“, in seveda v gledališče.
Ko govori o novih oblikah, se ustavi tudi ob načinu pisanja: „1“ ali „v“. Na pr. : bralec, bravec... letalec, letavec itd. Kakor vemo, Slovenski pravopis iz
1.	1950 dovoljuje edino: bralec, letalec... Pravopis iz 1. 1962 pa ima predpisano obliko: bravec, bravca... leta-vec, letavca... In td je zadnji dozdaj izdani pravopis. Komentar: „Do odločitve je prišlo, ker se je hotelo (nacionalizirati1 to obliko, ki jè šla predaleč z ozirom na južnoslovansko enotnost v času, ko to ni bilo ravno zaželeno. Poziv je bil narejen v Smislu .ljudskega jezika“, to je dialekta, kar je bilo tedaj naravnost v nasprotju s tradicionalno rabo in proti knjižnemu jeziku kot takemu. Ko je Pràvopis 1. 1962 izšel, je sprememba oblike ,bralec -— bravec“ samo del debate; glavno je šlo za stalnost knjižnega jezika. Končno se je namreč .vse izkristaliziralo v vprašanje: ali ima slovničar pravico, da posega v razvoj literarnega jezika, ki je že dosegel stalnosti Danes je jasno, da je deset let diskusije, ki je sledila z vštetim priznanjem slovenske 'literarne dozorelosti razčistilo vprašanje in prispevalo s tem
da so pričakovali, da bodo na bue-nosaireških cestah naleteli na tanke, našli tlačen in ustrahovan narod, in sploh ozračje preganjanja in zatiranja človečanskih pravic.
So se pa obiskovalci dotaknili še drugega polja. Pohvalili so napor ki ga izvaja Argentina, da bi izšla iz gospodarske krize. Pot, ki jo je zavzela, da je pravilna; in so seveda želeli mnogo uspehov. Nato so odšli. Kakšen bo dejanski rezultat teh obiskov, ne vemo. Verjetno bodo ugladili razmere med obema državama. Izboljšanje teh razmer so imeli pred očmi tudi, ko so iskali novega poslanika Washingtons v Buenos Airesu. Končno je bil na to mesto imenovan Raul Castro (nima nič opraviti z istoimenskim bratom kubanskega diktatorja), arizonski guverner mehiškega pokolenja, ki se bo kmalu nastanil v argentinski prestolnici. Opazovalci menijo, da bi si v ZDA sedaj kaj radi pridobili naklonjenost argentinskega režima, zlasti še, ko so se razmere med Washingtonom in Brazilijo v zadnjih časih precej ohladile. Prav tako pa Argentina, kjer je vedno večji red in kup prilik za razna podjeltjp, privlači, poglede ameriških financistov.
Kar se tega tiče, je prav ta teden •vlada objavila, da bo razpisala licitacije za raziskovanje in izkoriščianje raznih petrolejskih ležišč na jugu države in sploh na atlantskem obmorju. Kot znano, se bodo tega dela lahko lotile tudi tuje družbe, kar spet pomaga k boljšim medsebojnim razmeram.
Kjer pa razmere še niso popolnoma tekoče, je med Argentino in Brazilom. Kar se tiče elektroenergetskega izkoriščanja vodovja reke Parana, raste tudi v sosednji državi zavest, da je najboljša rešitev odkrit medsebojni pogovor. A cilji tega pogovora so seveda različni pri enih in drugih. Prvi konkretni koraki so bili storjeni V teh dneh, ko so se razgovarjali o pogojih obmejnega trgovanja, ki je bila ena spornih točk. Kar se tiče vodovja, bodo o njem razpravljali v bodoče in na majvišjih nivojih.
Somalije, Sudana, Severnega Jemena in Južnega Jemena. Letos septembra bodo imele prvo konference svojih zunanjih ministrov v sudanskem Karthou-mu. Gre jim za nevtralizacijo Rdečega morja, izmotati področje sovjetskemu vplivu ter se rešiti oboroževalne in a-tomske tekme, istočasno pa doseči, da se bo Somalija povsem odtrgala od Moskve.
■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■□■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■D
k boljšemu razumevanju mnenja o e-notnosti in stabilnosti za funkcioniranje modernega jezika. „Kot razumem, se s tem prof. Lenček odloči za predpisano obliko „bralec — bralca“. In mi? Jaz osebno se nagibam k pisanju „bravec — bravca“. Če se bo ta oblika splošno uveljavila v knjižnem jeziku, jo bo prihodnji Pravopis moral (če jezikoslovec nima pravice, posegati v razvoj!) spet sankcionirati, kot jo je v 1. 1962? Sicer pa: ali je J. Vidmar določil obliko „bralec — bralca“ kot „slovničar“, ali kot funkcionar oblasti? In če nima prvi pravice odločati, ima to pravico morda drugi? Jezik gre preko dogovorov, še bolj pa odlokov.
Druga brošura: Jan Baudouin de Courteney o slovensko beneških in rezijanskih narečjih, je založilo Slovenistično društvo (1977) in je delo prof. Lenčka ha Sovjetski akademiji znanosti in u-hietnosti v Leningradu, kjer je kot štipendist pregledaval rokopisno ostalino Velikega poljskega profesorja s fran-ćoskim imenom. Ta je večkrat obiskal beneške Slovence in mnogo pisal o njih. Zastopal jè težo, da je Rezijanski dialekt ostänek slovanske-turanske (avarske) skupne naselitve teh krajev. Prof. Lenček karakterizira ta narečja (tersko, rezijanske, nadižko in briško) in ob Ramovšu dokazuje, da so tb pristno sloveiiSki dialekti. Tudi poljski jezikoslovec sam je končno odstopil od svoje teze. Brošura je odlično strokovno delo na podlagi gradiva, nabranega v Leningradu in v Benečiji. Posebne vrednosti je iz rokopisa faksimilno reproduciranih enajst strani 1. 1890 fonetično zapisane pravljice o Treh bratih in čudežnem ptiču. Brošura ima velik pomen za poznavanje narečij beneških Slovencev.
Tine Debeljak:	(46)
Med Iknjigami in revijami
DVE RAZPRAVI IZ SLOVENSKEGA JEZIKOSLOVJA V ANGLEŠČINI
Sovjetska igra v Afriki
^rl
HlowMCC ix Sglow^yigj^B
18. Slovenski dan v Kanadi
POSVEČEN RAJNEMU PISATELJU KARJLU MAUSER JU
GORNJA RADGONA — Župnijska cerkev sv. Petra je dobila novo zunanjost. Pri prenovitvenih delih je delalo le nekaj strokovnjakov, toda večino del so opravili farani sami. Ob večjih potrebah je delalo kar 20 mož in fantov. Cerkev so prenovili do praznika farnih patronov 29, junija.
RAZKRIŽJE — Nestrpnost raz-križkega župnika Slavička je spet neprijetno odjeknila med Slovenci. Kot je znano, spada Razkrižje pod zagrebško nadškofijo, župnikuje pa Slaviček, ki ne priznava slovenščini pravice pri obredih, čeprav se med mašo pojejo — slovenske pesmi in večina prebivalcev se priznava za Slovence. Do neprijetne-, ga vzdušja je prišlo ob smrti mladega 23-letnega Štefana Žabota, ki je izgubil življenje pri prometni nesreči. Pokojnikov oče je prosil župnika za pokop v slovenskem jeziku. Zato je pogrebni obred opravil ob asistenci dveh duhovnikov ljutomerski kaplan dr. Karel Bedem jak. Na pogrebu je umrlemu zapel Vigred se povrne župnijski cerkveni zbor. Pokojni Zabqt je bil absolvent hotelirske fakultete v Opatiji, poleg tega pa je obiskoval glasbeno šolo, ponesrečil pa se je 14. julija. Pogrebu je sledilo slavje ■—■ nova maša v slovenskem jeziku domačina Štefana Vozliča.
SLADKA GORA — Sladkogorska cerkev je bleščeča galerija slovenskega baroka. Nad 200 let stara cerkev ohranja v sebi umetnost stavbarstva, slikarstva in kiparstva. Ves strop je prekrit s freskami, kiparska govorica ima v sebi čar podeželjske umetnosti izpred 200 let. Etiketo „prvorazrednega spomenika“ je cerkvi prilepilo celjsko spomeniško varstvo, dež in neurja pa bodo skozi razpadajočo streho ob nakrhanih zunanjih stenah cerkve to zvenečo etiketo odlepilo.
DOBRNIČ — Slavje ob 180 letnici Baragovega rojstva je v Dobrnič priklicalo nad 3.000 ljudi, med katerimi je bilo nekaj Slovencev in gostov iz ZDA. Bogoslužje je vodil nadškof Jože Pogačnik, somaševalo je 20 duhovnikov, med njimi so bili pomožni škof Stanko Lenič, p. Daniel Rupp, zastopnik škofa Salatke iz Marquetta in tajnik clevelandskega škofa Kosem. Po maši su združeni pevski zbori zapeli več pesmi, vmes so prebrali pozdrave faznih osebnosti iz domovine in tujine. S slavja so poslali brzojavke Papežu Pavlu VI., Kongregaciji za zadeve svetnikov in Baragovi zvezi v Marquette.
LJUBLANA — Na mednarodnem kongresu za magnetne resonance v Ban-ffu, Kanada, so podelili članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Robertu Blincu, ki je vodja odseka za fiziko trdne snovi instituta Jožef Štefan
v Ljubljani, nagrado mednarodne unije za resonance (ISMAR). Nagrado podeljujejo za izjemne dosežke na tem področju fizike.
PTUJ — Dvajset prireditev v mestu in okolici so pripravili v Ptuju, ki se bodo končale konec septembra. Prva prireditev je 4. avgusta bila retrospektivna razstava slikarja Janeza Meža-na, ki je bil dolga leta likovni pedagog v tem mestu; poleg drugih prireditev bo tudi razgovor o ptujskih arheoloških vprašanjih in o vlogi Ptuja v slovenski kulturi.
LJUBLJANA — Gostinci tarnajo, da je vsako leto manj natakarjev-Sloven-cev. Za gostinsko šolo se Slovenci neradi odločajo in malo jih je, ko po končani srednji gostinski šoli nadaljujejo študij, najraje se odločajo za zaposlitev v negostinskih delovnih organizacijah, vrtcih in šolah. Bolj jih pač mikajo proste sobote in osemurni dopoldanski delavnik.
BORL — Na tem gradu so mariborski in ptujski „sindikati** organizirali letošnje prvo srečanje z zdomci-delavci na začasnem delu, ki prihajajo na počitnice. Pravijo, da se je srečanja 31. julija udeležilo .lepo število zdomcev in da upajo, da bodo zdomci na prihodnja srečanja prišli v vsaj tako velikem številu. Za vsak slučaj pa niso povedali števila udeležencev. . .
Umrli so od 23. julija do 1. avgusta 1977 :
LJUBLJANA — Maks Pajenk; Antonija Kristan r. Jež; Alojzij Mav, duhovnik in slovenski skladatelj; Olga Turk, poštna uprav, v pok.; Albin Hudnik, up. bančni direktor, borec za sev. mejo, 83; Marjeta Bida r. Vidic; Marija Kozlevčar r. Suša, 81, up.. Pepca Tomšič, up., 90; Olga Pečnik r. Koprivc; Veljko Oražem, up. b. prokurist; Bariča Blazina roj. Jerebič; Anica Babnik r. Klevišar; Ivan Zakrajšek, up.; Angela Peršolja r. Križnik; Anton Woe-Ifing; Marija Grünfeld r. Repotočnik; Fini Stiene, 79, up. učit.; Franc Špindler, up., 79; Franjo Novak, b. trgovec; Jerica Dešman r. Varl, 76; Marija Vrtačnik r. Hribar; Štefka Vrančič r. Gaberšek; Antonija Urh r. Žižek; Frančiška Gregorčič, 81; Jože Šalamon, mes. mojster; Marija Kren; Ivanka Majerič r. Rožič; Anica Vraničar r. Tonin.
RAZNI KRAJI — Hanca Štravs, 83, Logatec; Ivanka Vuga, 96, Kopriva; Jože Delatut, Ravne na Koroškem; Katarina Jacenko r. Koblar, Stožice-Lj.; Ivan Kopitar, sup., Kamnik; Frančiška Skvarča r. Petrovčič, 81, Dol. Logatec; Ivanka Starc r. Vakselj, Leskovec pri Krškem; Anton Žgajnar, Sele pri Lavrici; Marija Mlakar r. Kamnikar, Vel Trebeljevo; Ivan Kreč, Ježica; Dr. Stanko Kovačič, 79, Koper; dipl. med. vet. Aleš Lešnik, Ptuj; Janez Ogrin, Vrhnika; Marija Sartory r. Vidmar, 85, Bled; Anton Ručigaj, 81, posestnik, kor. borec, Jarše; Frančiška Jamnik r. Godec, Čatež pri Turjaku;» Franc Avbelj, 90, Nožicd; Ivan Horvat, Beltinci;

Zborovski festival
V soboto 20. avgusta zvečer je veža pred dvorano Slovenske hiše izgledala kot ob naših vsakoletnih velikih skupnih prireditvah. Rojaki so v skoro nepretrgani vrsti prihajali in napolnili vežo pred dvorano in tudi del dvorišča, dokler se niso odprla vrata v dvorano. Hitro so bili zasedeni vsi sedeži in prireditelji večera so z zadovoljstvom lahko ugotovili, da je bil odziv na njihovo vabilo res odličen.
SDO in SFZ sta za ta večer pripravila letošnji, sedaj že kar tradicionalni zborovski fèstivàl (ime pevsko-zborov-ski je pleonazem!). Naša publika je nanj prišla od vseh strani, napolnila dvorano in tako jasno izpovedala, da svojo mladino ljubi, ceni njena prizadevanja za Vzdrževanje naših slovenskih narodnih vrednot in jim s svojo navzočnostjo daje polno priznanje. V tej zavesti naj obe mladinski organizaciji gresta naprej po Začrtani poti, vedoč; dà je njuno delo sestavni del slovenske narodne dejavnosti v svetu, ki ne sme pojemati, ampak se vzdrževati v stremljenju za vednim napredkom.
Na letošnjem zborovskem festivalu se je predstavilo šest pevskih skupin. Od teh dve novi, za kateri je bil večer krstni nastop pred našo širšo publiko. Kot z veseljem pozdravljamo ti dve novi celici našega pevskega življenja, nas navdaja žalost ob ugotovitvi, da tokrat nismo slišali kar štirih skupin, ki so lani še pomembno sodelovale. Upamo in
želimo, da se ob letu vsaj nekatere spet postavijo vštric z letos nastopajočimi.
Pisati oceno o nastopajočih skupinah ni lahko in tudi ne namen tega poročila. V različnih okoliščinah delajo in z različnim glasovnim materijalom razpolagajo. Eno pa jim je skupno: Ljubezen do petja, požrtvovalnost, ki jo zahteva sodelovanje v skupinskem petju in predvsem lep zgled vsem tistim, ki pri takem delu stoje ob strani, čeprav so od Boga dobili enake ali boljše talente. Napisano naj torej velja v priznanje in vzpodbudo, morebiten nasvet pa kot dobrohoten napotek za naprej.
Prvi iz trojice v prvem delu večera nastopajočih skupin je bil Dekliški zbor „Zarja“ iz Slovenske vasi, ki ga vodi izkušena voditeljica ga. Zdenka Janova. Skupino sestavlja 16 dekliških glasov, ki so se začeli zbirati k vajam pred poldrugim ietom in je bil sobotni nastop njihov prvi nastop pred nelokalno publiko. Odlikuje jih disciplinirana ubo-bogljivost pred dirigentko. Dekleta so zapele Tomčevo priredbo gorenjske Po gorah grmi, Simonittijeve dokaj zahtevne Zvončke, Gerbičevega Pastirčka ter Flajšmanov Triglav, prirejen za ženske glasove. Pohvalo zasluži korajža, s katero se je zbor lotil sodobnejše skladbe. Res je za to treba več dela, a pevci sami lahko priznajo, da je ta trud na poseben način poplačan. Triglav v ženski zasedbi pač ne zazveni tako mo-
Društvo Slovencev „Baraga“ s pomočjo drugih organizacij in posameznikov že 18 let vsako leto pripravi Slovenski dan. Na ta dan se zbere veliko rojakov na Slovenskem letovišču pri Bolto-nu, kjer skupno praznujejo in obnovijo vezi in utrde slovenstvo. Tudi to pot se jih je zbralo veliko število (po sodbi nekaterih do sedaj največ), da se spomnijo prijatelja in vsem dobro znanega pisatelja Karla Mauserja, ki je 21. januarja letos v Clevelandu umrl po težki operaciji na srcu.
Kmalu po 10 uri zjutraj so pričeli, prihajati Slovenci iz vseh krajev, da se poklonijo spominu priljubljenega pisatelja Mauserja, ki je bil s svojo besedo vsem tako blizu in jim znal vliti v srca tisti pristni duh, ki naj . bi ga vsi v sebi čutili in nosili.
Ob 11,30 je pri letoviški kapelici opravil daritev sv. maše g. Jože Božnar, dober prijatelj pokojnega Mauserja ob asistenci g. Janeza Kopača, župnika Brezmadežne v New Torontu, za vse žive in mrtve Slovence. Recitator je bil g. Lojze Rigler. V svoji pridigi je g. Božnar poudaril, da smo kot Slovenci dolžni ne samo ohranjati svojo vero, temveč tudi podpirati svoje kulturne ustanove in dober slovenski katoliški tisk. Vse to nas druži in dela Slovence, ker smo bili po božji volji rojeni kot Slovenci.
Popoldanski program je pričel mladi Andrej Markež, ki je pozdravil in tudi vodil spored dneva. Po narodnih himnah Kanade in Slovenije, je predstavil goste, ki so zasedli častno tribuno. Moški zbor, ki ga vodi g. Dušan Klemenčič, je nato občuteno zapel dve pesmi. Sledili so kratki nagovori častnih gostov, med njimi g. Kopača, g. Bož-narja, g. Melaherja ter g. M. Kaplana, člana federalnega parlamenta, ki je zastopal predsednika vlade g. P. E. Tru-deau-a. V imenu Budburskih rojakov pa je navzoče pozdravil g. Zimmer, ki je vse povabil, naj se udeležijo njihovega Izseljenskega dneva v Sudburyju 14. avgusta. Gg. Kopač, Božnar in Melaher so se v svojih nagovorih spomnili pokojnega pisatelja Mauserja in ga v izbranih besedah prikazali kot umetnika, človeka z močno vero, ter preprostega ih skromnega moža, ki je dal od sebe vse, kar je imel, da bi Slovencem v srcih vžigal ljubezen do Slovenske besede in po njej kazal pot do večne Resnice.
Po zvočnikih se je nato zaslišal glas pokojnega Karla, posnetega na magnetofonski trak, ki nam ga je za to priliko posodil g. F. šega iz Clevelanda. Na njem je bil govor pisatelja Mauserja, ki ga je imel v Clevelandu pred božičem leta 1967 o slovenski knjigi. Samo kratek odlomek smo slišali, a je vse navzoče globoko ganil in pretresel. Slovenska deklica, Ingrid Klemenčič, ki
gočno in navdušujoče kot v originalni Flajšmanovi skladbi, a so ga dekleta zapela s potrebnim zanosom.
Posebnost letošnjega pevskega večera je bil nastop fantovskega seksteta iz Mendoze. Mendoški sekstet, ki ga vodi g Marko Bajuk ml., vnuk pok. ravnatelja Markota Bajuka, nam je' prinesel toplino našega petja daleč izpod zasneženih Andov. Rdeči nagelj z rožmarinom, pripet na bele srajce, je bil znak njihovega slovenskega fantovskega pevskega navdušenja, s katerim so se pojavili pred publiko kot druga nastopajoča skupina, prijateljsko sprejeta z navdušenim aplavzom. Prav po fantovsko so nam zapeli najprej Schwabovo Sinoči sem na vasi bil, narodni v Bajukovi priredbi Dve let‘ in pol (solo Jernej Bajda) in Oj, kam bova vandrala ter Kozaško uspavanko v harmonizaciji ravn. Bajuka in z lepo predvajanim altovskim solom gdč, Danijele Bajuk. Solistka ima prijeten, žameten, lepo oblikovan glas in so Mendoščani nanj lahko ponosni. Radi bi jo še kdaj slišali ob drugačni zborovski zasedbi. Mendoš-čanom se zahvaljujemo za obisk. Aplavz publike naj jim bo dokaz, kako bratsko jih je sprejel slovenski Buenos Aires.
Dekliški sekstet iz Slovenske vasi je že znanec S pevskih festivalov. Vodi ga marljivi g. Ivan Mele. Zapel nam je v priredbi Mozartovo Uspavanko, prav tako v priredbi Ipavčevo Danici s solom gdč. Celare (o učinkovitosti podobnih priredb velja zgoraj napisano o Flajšmanovem Triglavu), Adamson -Youngovo Okrog sveta ter prijetno in živahno Filejevo Ko veseli mesec maj.
je prav tiste dni bila tu na obisku iz domovine, je nato zelo lepo recitirala pesem, ki jo je pisatelj Mauser za neko priliko napisal v špitalskem taborišču in katero je po spominu tu zapisal g. Drago Cerar, še nikjer ni bila objavljena in bi gotovo bila izgubljena, če bi jo Cerar ne znal na pamet.
Nastop folklorne skupine iz Sudbu-ryja je program poživil, ko so mladi fantje in dekleta v pisanih narodnih nošah zaplesali nekaj izvirnih plesov.
Sledil je glavni govor, ki ga je imel Jože Likozar iz Clevelanda.. V zgoščenih in klenih besedah je govoril o slovenstvu, slovenski besedi in boju za slovensko svobodo. Zaradi dežja, ki je pričel padati, je moral , svoj govor prekiniti. Ljudje so se razbežali pod streho, toda ko se je prvi naliv unesel, so se vrnili na svoja mesta in vztrajno poslušali govor do konca.
Slovensko gledališče pod vodstvom g. Vilka čeku te je nato kot radijsko igro podalo nekaj odlomkov iz Mauser-jeve drame Kaplan Klemen. Na žalost je spet pričel nagajati dež in se ?e vlil z vso silo, tako da so se ljudje spet morali razbežati na vse strani. Kar je bilo podanega pa je bilo odlično in želja mnogih je, naj bi gledališče to enkrat ponovilo v kakšni dvorani. Dež ni hotel pojenjati in se je moral ostali program dneva prekiniti. Mlada folklorna skupina iz Toronta bi morala še nastopati in Slovenska telovadna zveza pod vodstvom g. ing. Grmeka. Težko je videti mlade ljudi, ki se vestno pripravljajo za nastop dolge večere, pa jim potem slabo vreme prepreči žeti sadove svoje-
SLO VENCI V
Osebne novice:
Nova slovenska diplomantka: Na filozofski fakulteti mendoške državne u-niverze je uspešno končala študije (profesuro in licenciat iz španščine in književnosti) mendoška rojakinja gdč. Majda Nemanič. Naše iskrene čestitke!
MENDOZA
Fantovski sekstet poje
Sami so se nam predstavili na svojem prvem lastnem pevskem nastopu z besedami :
„Tu smo. Mala skupina fantov, ki se je odločila, da se bo vadila predvsem v slovenskem petju, katerega smo podedovali in ga nosimo prirojenega v srcu. Naj bo predvsem v zahvalo starejšim, ki ste nam pomagali, da še nosimo slovensko zavest in ponos. Naj bo to naše petje tudi prispevek slovenski izseljenski kulturi. In naj bo tudi potrditev gesla, ki ga je nekdaj izrekel ravnatelj Marko Bajuk: še bomo peli!“
To svojo voljo so nam pokazali v nedeljo, 14. avgusta, popoldne v Domu.
Pripravili so nam za svoj nastop 11 pesmi. V prvem delu so odpeli: Sinoči sem na vasi bil (Schwab), Dve let* in pol (nar. — M. Bajuk), Koroška u-
r MlllimilllSIIIIIIflIllllllllIEIIIBIBIIIIIIBIlllllllll
Drugi del sporeda je odprl Mladinski zbor San Justo, ki ga nadvse uspešno vodi g. Andrej Selan. O njem smo že dostikrat brali in sobotni nastop vse že napisano samo potrjuje. San Justo ima v zboru močno slovensko pevsko postojanko, ki bi lahko dosegla še lepe uspehe, če bo z voljo, resnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo delala naprej. Zbor je zapel Foersterjevega Pevca, Tomčevo priredbo Dolenjske napitnice, Pregljevo Venite, rožce moje in Hubadove škrjančke.
Svoj krstni nastop je dobro prestal Dekliški zbor „Gallus“, ki ga vodi ga. Anka Savelli-Gaser. Malo nervoze je bilo čutiti v skupini deklet, ko so se pojavila prvič pred toliko publiko. A so se kar postavile in lepo odpele svoj delež. Po Adamičevi Koroškim fantom, kjer se je čutil začetni nemir, So lepo izvajale istega avtorja Uspavanko, prekmursko narodno v Adamičevi priredbi Po vodi plava in končale s koroško Kmetovski ovčar v Kraniolčevi priredbi. „Gallus“ bo imel v nastopajočih v nekaj letih dober podmladek svojega ženskega dela zbofa.
Za konec je nastopila „Karantanija“, skupina, ki jo vodi ga. Marija
Fink-Geržiničevla. Zbor ima že lepo pevsko tradicijo in je iz svoje zakladnice izvajal z njihovih nastopov že znana dela : Gallusov Laetitia sempiterna, Ipavčevo Domovini, Gerbičevo Gondoli r j evo pesem in spet Tomčevo Kolo. Zbor ima svoj najdražji glasovni kapi tal v štirih moških glasovih (v skupini je nastopilo 15 sodelujočih), od katerih sta dva (gg. Vasle in Fink) žela priz
____________________________Etr. S
Karel Mauser
MEDITACIJA
Ulil duha si nam kot drago olje v posodo prhko zemeljskega ila, gorim zdaj tiho, kot da bi svetila z oltarja večna luč na vdano polje.
Pred mano prvina sveta razodeta beseda sleherna kot Tvoja rana; iz naukov modrega Kempčana te iščem kot ršica v tuje ujeta.
Vse dal Si, kar si mogel dati:
noči in polja, dneve in živali;
noči, da v njih bi kot v zibelji spali,
in dneve, ki vrste se kakor svatje.
Ko boš, o Bog, razsul telesa ilo, ko bom v prsti gnil kot drobna plast, ko bom gnojil ztìmljó za novo rast, bo duh objel Te kot sladko plačilo.
To pesem je Karel Mauser napisal v špitalskem taborišču, jo po spominu zapisal v Torontu Drago Cerar, recitirala pa na 18. slovenskem dnevu v Torontu Ingrid Klemenčič.
ga vztrajnega dela.
Ves dan so tudi prodajali slovenske knjige, zlasti Mauserjeve. Mnogi so jih tudi rihročili, ko so druge pošle.
V Baragovem domu je bila nato prosta zabava, kjer so e razdelili dobitke srečolova. Kljub dežju je 18. slovenski dan lepo uspel. Slovenci v Kanadi so pokazali, da so pisatelja Mauserja ljubili in spoštovali in se v tako velikem številu odzvali in prisostvovali počastitvi njegovega spomina.
S tega slovenskega dneva pa naj bi mi vsi odnesli s seboj v življenje nekaj Mauser jevega duha, ki je do zadnjega diha gorel in delal za slovensko stvar.
ARGENTINI
spavanka (nar. ukraj. — M. Bajuk), Oj kod bova vandrala (nar. — M. Bajuk), Pod oknom (A. Hajdrih) in Moj deklič (P. Jereb).
Drugi del je vseboval pesmi: Naš maček (nar. — M. Bajuk), Lastovki v slbvo (nar. — M. Bajuk), Slovo (nar. — M. Bajuk), Potrkali na okno (Fr. Korun) in žabe (V. Vodopivec).
Sekstet vodi g. Marko Bajuk ml., ki se je posvetil študiju glasbe. V prvem delu sporeda so pokazali ubrano enotnost v interpretaciji in veliko mero čistosti v informaciji, tako da so za svoj prvi samostojni nastop z uspehom lahko zadovoljni, V drugem delu so jim morda „pod ognjenim krstom“ popustili živci in se je intonacija zamajala.
Solista (g. Jernej Bajda in gdč. Danica) sta se predstavila oba s sočnim, mehkim glasom in si zaslužila vse priznanje.
Z nekaterimi od izvedenih pesmi se odpravljajo na festival v Buenos Aires.
Obisk je bil zelo lep. Naša pesem pač vedno pritegne. Udeležila se ga je tudi številna mladina iz San Martina v Bs. As., ki je te dni v Mendozi na obisku.
Mladim pevcem želimo, da bi ostali zvesti^svoji izpovedi o iskreni ljubezni do naše pesmi!
Bb.
'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMMMBB
nanje v vedno lepi Bodi zdrava, domovina. Skupina ima svoj program dobro naštudiran, ga izvaja precizno in korektno, kar je nedvomno rezultat intenzivnega dela vodstva in sodelujočih. Želimo jim veliko uspehov.
Uvodoma je vse navzoče pozdravila predsednica SDO gdč. Groznik, ki je na koncu večera poklonila dirigentom vseh nastopajočih skupin lepe* šopke rdečih nageljev. — Program sta izmenoma povezovala gdč. V. Fajfar in g. M. Mele, lepo sceno odra je nastopajočim pripravil M. Jerman, lučni in glasbeni efekti pa so bili v spretnih rokah L. Kinkel-a.
Malo „kritike“ še! Konec večera bi si ždeli učinkovitejši. Ali ne bi kazalo prihodnje leto misliti na skupen nastop vseh nastopajočih z mogočna, večglasno izvajano himno slovenske mladine ali pa n. pr. z na festivalu izvajano Filejevo in še katero?
Ob tem nastopu naše mladine ae nam znova pojavi vprašanje, kaj je z našo moško mladino pri te vrste delu. Ti fant iz naše skupnosti, ki si poln idealov, ki v tebi morda tli skrita iskrica ljubezni do lepe pesmi, ki imaš za to potrebne talente (odgovor boš moral dajati za nje; če jih boš zakopal!), se ti je morda oglasila vest ob tem festivalu? Si videl pevsko korajžo men-doških fantov, si na tihem morda občudoval požrtvovalnost šanjuških fantov-pevcev? še misliš, da je tvoje mesto le pri odboiki, nogometu in zabavi? Ne dovoli, da bo to delo bremenilo le dekleta in nekaj izbranih fantov. Zamisli se in se odloči !
j us
SLOVENCI
ZDA (Cleveland)
Osemdesetletnica Mauserjeve mame
Praznovanje osemdesetletnice Mauserjeve mame so na željo sinia-pisatelja Karla Mauserja preložili na čas po njegovi operaciji. Toda Bog je odločil drugače in ga poklical k sebi 21. januarja. Tako so Mauserjevi praznovali mamin osemdesetletni rojstni dan šele 26. junija v Clevelandu. Tam so se okoli ju-bilantke zgrnili vsi živi člani družine: iz domovine sta prišla sin Ivan in hčerka Filipina, iz Toronta pa Otmar in E-mil ter iz Chicaga Julka. Sredi svojih otrok in številnih vnukov je mama praznovala visoki življenjski jubilej. Ni bilo sicer ob njej moža ne sinov Franceta in Karla, a gotovo so se ti iz onstranstva veselili lepe slovesnosti.
Po slavnostnem kosilu je v imenu vseh otrok spregovoril materi sedaj naj-etarejši Mauser, sin Ivan, ki se je v govoru spomnil vseh postaj njenega življenja: Gorje, Podbrezje, Gorenje, Primskovo, Klanec in sedaj še nedonkonča-ne postaje v daljni tujini.
Mauserjevi mami ob njeni osemdesetletnici želi zdravja, sreče in miru vsa zdomska Slovenija. Bog naj jo tolaži v težkih dnevih, saj bo vedno v prijetni zavesti gledala nazaj na svoje poslanstvo: Vzgojila je dobre sinove in hčere
„Ali se vam je izpolnila kaka mladostna želja?“ -
„Seveda se mi je. Kadar me je učitelj vlekel za lase, sem si želel, da jih ne bi imel.“
PO SVETU
in dala Sloveniji pisatelja, ki jim je dal vse, kar je imel: Svojo ljubezen do slovenskega naroda in močno vero v Boga.
Čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija: Bog vas živi, Mauser jeva mama!
Por.
PO ŠPORTNEM SVETE
DEVETČLANSKA slovenska alpinistična odprava v Karakorum v Pakistanu je zavzetje 8068 metrov visokega Gašerbruna (Skritega vrha) plačala z življenjem 25-letnega Draga Bregarja iz Ljubljane. Vrh je zavzela naveza Štrenfelj in Zaplotnik 8. julija po novi „jugoslovanski smeri“. Dva dni kasneje je na isti poti izginil Bregar in ga tudi po desetdnevnem iskanju niso našli.
VELEZ SARSFIELD je 'bil prvi na lestvici argentinskega nogometnega prvenstva po končanem prvem delu tekmovanja. V prvih 22 kolih je zbral 32 točk, eno več kot River Plate in dve več kot Boca Juniors.
NA CERRO GATED RAL v Bariloče se je prejšnji teden pričel Mednarodni smuški teden s tekmovanji v alpskih disciplinah, ki se točkujejo za svetovni pokal. V slalomu je zmagal Svisar Peter Mueller, v veleslalomu pa Slovenec Peter Križaj iz Tržiča. V slalomu se je argentinski prvak Luis Rosenkjer u-vrstil na odlično sedmo mesto, v veleslalomu pa je osmo mesto zasedel Carlos Martinez, argentinski prvak v tej dsiciplini. V veleslalomu so se uvrstili
na vidna mesta tudi ostali slovenski smučarji, ki so prišli na trening v Argentino: Jože Kuralt je bil četrti za Križajem, Herbertom Plankom (Iti.) in Bolgarom Popangelovim, peti Andrej Koželj, 7. Boris Strel.
V MARIBORU je bilo evropsko prvenstvo v tenisu. Lanska prvakinja Slovenka Mirna Jaušovec ni imela sreče in je iz tekmovanja izpadla že v drugem kolu, prav tako tudi druga favoritinja Marsiicova (ÖSSR). Bolje je šlo Mimi v tekmovanju mešanih parov, kjer je skupno z Bolgarom Pampulovim osvojila zlato medaljo, v finalu sta premagala sovjetski par Metrereli-Morozova. V tekmovanju damskih dvojic pa je z Romunko Mihai zasedla tretje mesto. Evropski prvak med posamezniki je postal Aleksander Metreveli (SZ), ki je v finalu premagal lanskega prvaka Kaku-lja (SZ), pri damah pa je zmagala Kro-sina (SZ) rojakinjo Granaturovo. — Ker je bilo to „amatersko“ prvenstvo brez denarnih nagrad, so seveda manjkali najmočnejši evropski igralci, ki so vsi „profesionalci“. Nastopili so v glavnem igralci iz Vzhodne Evrope ter nekaj Švicarjev, Francozov in Zahodnih Nemcev.
OBVESTILA
PETEK, 26. avgusta:
SKA: IV. kulturni večer: O Ivanu Meštroviču, enem največjih svetovnih kiparjev. Govori o svojem očetu ga. Marica Meštrović. — Ob 20. uri v Slovenski hiši.
SKAD vabi na zaključno debato seminarja o krščanskem socialnem nauku, preko okrožnic in koncila ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 27. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
Na Slovenski Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30 uri.
SKAS — predavanje prof dr. Milana Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 17 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
V	Slomškovem domu po sv. maši predavanje podjetnika g. Hermana Zupana
0	razmerah v Evropi.
II. obletnica blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
Mladinski športni dan v Slomškovem domu. Začetek ob 15. Zvečer prosta zabava.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10. uri poročilo o poslovanju Zadruge	5
Zvezna odbora SDO-SFZ vabita k mladinski maši in na zvezni sestanek, na katerem bo govoril univ. prof. dr. Vinko Brumen. Začetek ob 9.30.
ČETRTEK, 1. septembra:
Na Pristavi v Castelarju sestanek ženskega krožka ob 15. uri. Ga. Mira Eckerjeva bo podala kratek obris o moderni prehrani.
PETEK 2. septembra:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
SOBOTA, 3. septembra:
V	Slovenski hiši ob 17 in 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
SKAD vabi na likovna razstavo, ki bo ob 19,30 v mali dvorani Slovenske hiše. Vsi lepo vabljeni.
V	SLOGI, Bmé. Mitre 97, Ramos Mejia, ob 20. uri govori lic. Pavel Fajdiga: Sodbe zunanjega sveta o argentinskem gospodarstvu.
Na Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30.
iiiinaasBaiMiiiiiisiaiiMaiiiisaiainaiiiiMiiiiacj
1	j
j S D G — Slovensko državno gibanje : S — se zahvaljuje vsem, ki so pripo- ■
■	mogli k lepo uspelemu družabnemu !
■	sestanku dne 14. avgusta 1977 v Slo- i j venskem zavetišču dr. Gregorija Rož- [ ; mana. Posebna hvala ge. Mariji Pod- !
■	logarjevi in njenima pomočnicama : S za prevzeto delo,
: :
!	Predsednik !
: :
JAVNI NOTAR
FRANCISCO HAUL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
T
- i
i. Prof. dr. JUAN
JESUS BLASNIK
j	:
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
■	:
■	Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ;
Capital Federai Tel. 41-1413
■
■
! Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
NEDELJA, 4. septembra:
Čajanka Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 16. uri.
Počastitev spomina generala Leona Rupnika v Slovenski hiši ob 9.30.
Na Pristavi v Castelarju 7. mladinski dan.
SOBOTA, 10. septembra:
V	Slomškovem domu DRUŽINSKI VEČER pri pogrnjenih mizah. Pester kulturni program prične točno ob 20. Vstopnice v predprodaji. Vabi odsek Zveze slov. mater in žena — Slomškov dom.
NEDELJA, 11. septembra:
Mladinski d»n v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 18. septembra:
V	Slovenski vasi 26. mladinski dan.
SOBOTA, 24. septembra:
Proslava šolskih otrok v Slovenski hiši ha čast škofu Antonu M. Slomšku, očetu slovenske šole.
NEDELJA, 25. septembra:
Celodnevno praznovanje obletnice SLOMŠKOVEGA DOMA.
NEDELJA, 2. oktobra:
Na Pristavi kronanje podobe Marije Pomagaj.
DRUŠTVENI OGLASNIK
,Seja šolskega odbora ZS bo v sredo 31. avgusta -ob 20. uri v društvenih prostorih. Vse učiteljstvo lepo vabljeno!
Pisarna in knjižnica ZS sta odprti vsak dan, razen ob sobotah od 16. do 20. ure.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.362.266	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977 za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA doli; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Slovensko gledališče Buenos Aires
MARJAN WILLEMPART
VNUKINJA
igra v 3 dejanjih REŽISER: MAKS BORŠTNIK
Slavnostna premiera : sobota, 27. avgusta ob 20.30 Ponovitev:	nedelja, 28. avgusta ob 17
petek, 2. septembra ob 20.30 sobota, 3 septembra ob 17 sobota, 3. septembra ob 20.30
Začetek točno ob napovedani uri
Dvorana Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Bs. Aires
Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni
S D O
PRISTAVA
S F Z
vabita na veseloigro
"Namišljeni bolnik"
Avtor: Jean B. Molière
Režija: Miha Gaser
V	soboto, 27. avgusta 1977 ob 19.30 uri
V	soboto, 3. septembra 1977 ob 19.30 uri
Pričakujemo vas!
Odlično se boste zabavali!
Ob četrti, žalostni obletnici smrti našega ljubljenega soproga, dedka, pradedka, tasta in brata
dr. Alojzija Voršiča
bivšega župana celjskega in odvetnika
prosimo prijateljskega, skromnega spomina v molitvi.
Rezka Voršič z družino
Vabimo vse slovenske protikomunistične borce na počastitev spomina
Generala Leona Rupnika, dr. Lovra Hacina In soborcev
ob 31-letnici njihove nasilje smrti v nedeljo, 4. septembra 1977 v Slovenski hiši
ob 9.30 sv. maša zadušnica
po sv. maši pred spomenikom junakov molitve in spominska beseda.
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
II. GOSPODARSKO-PROSVETNI VEČER lic. Pavle Fajdiga
Sodbe zunanjega sveta o argentinskem gospodarstvu
V soboto, 3. septembra, ob 20. uri v zadružnih prostorih.
Lepo vabljeni!
■ ('■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
DAN SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
4. SEPTEMBRA 1977
ob 16 sveta -maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse Slovenke, poje otroški zbor iz Slovenske vasi
ob 17 v veliki dvorani Slovenske hiše prireditev:
1.	pozdrav
2.	poje otroški zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Janove
3.	govor dr. Vinka Brumna: „Vidni in nevidni del človeške veličine“
4.	prizor: „Pegam in Lambergar“ — izvajajo otroci iz Slovenske vasi
Sledi čajanka z žrebanjem avbe in prta.
Prireja ZVEZA SLOVENSKIH	kraj: sìovdnska hiša
MATER IN ŽENA
R. Falcón 4158, Bs. As.
NEDELJA, 28. AVGUSTA
Druga obletnica blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana
Martin Fierra 4246 — Barrio Pelufo — San Justo
Ob 11.00 sv. maša, po maši nekaj besed o ustanovi govornik: g. Avgust Horvat Ob 12.30 skupno kosilo, „asado“
Prinesite s seboj jedilni pribor!
S D O - PRISTAVA - SlFZ
VABITA NA
7. MLADINSKI DAN
4. SEPTEMBRA, 1977.
s sledečim programom:
8.00 tekmovanje v odbojki in nogometu 11.15 dviganje zastav
11.30	sv. maša
12.30	kosilo
13.30	nadaljevanje športtnih tekem
17.00 kulturni program — nato prosta zabava
Vaš pričakujemo!
SFZ - SDO RAMOS MEJIA
vabita
v nedeljo, 28. avgusta, takoj po zveznem sestanku v Slov. hiši
na
Športni dan
ki bo v SLOMŠKOVEM DOMU
Za kosilo bo poskrbljeno	Zvečer bo prosta zabava
SLOGA INFORMIRA
V nedeljo, 28. avgusta, ob 10 dopoldne (takoj po sv. maši)
V SLOVENSKEM DOMU
Cordoba 129, San Martin
Poročila o poslovanju Zadruge in polletni bilanci.
Članice in člani Sloge in vsi, ki vas zanima naše delo, lepo vabljeni!