NA KRATKO »DRAVINJSKI DOM« V ZRECAH Trgovsko podjetje »Dra­ vinjski dom«, ki v Sloven­ skih Konjicah skrbi za pre­ skrbo prebivalcev, bo letos nadaljevalo gradnjo nove tr­ govine — samopostrežnice — v Zrečah. Trgovski objekt bo zelo sodoben, saj bodo v njem i>oleg prehrambenega oddelka uredili še oddelek za prodajo tehničnega in tek­ stilnega blaga. Trgovina dobi tudi svoj bife. Račimajo, da bodo gradbena dela veljala precej denarja, toda Zreče in okolica bodo dobile trgo­ vino, kakršne ne bo daleč na­ okoli. »(Dravinjski dom« razmiš­ lja tudi o novi trgovini v Slovenskih Konjicah. Tudi tokrat bi šlo za veliko trgov­ sko hišo. Toda to so res sa­ mo še le razmišljanja, saj ni določena niti lokacija, če so­ dimo po dosedanjih prizade­ vanjih, je upanje, da tudi ob­ čani občinskega središča do­ bijo veliko in sodobno trgo­ vino. KDO BO VZDRŽEVAL KULTURNI DOM? - Prosvetno društvo v Vita­ nju je eno izmed tistih v ko­ njiški občini, ki vztrajno de­ lujejo na dokaj širokem ob­ močju. Njegove sekcije vsa­ ko leto pripravijo več samo­ stojnih prireditev, iger in na­ stopov, kinosekcija pa vsak teden predvaja dva filma. S prostori v tem kraju nimajo težav, saj imajo na razpola­ go velik kulturni dom, več problemov pa je z vzdrževa­ njem te zgradbe. Samo v te namene bi letno potrebovali več sto tisoč starih dinarjev, njihova blagajna p>a dosti­ krat komaj krije le najbolj nujne izdatke. Popravila pre­ našajo tx>rej iz leta v leto, če­ sar pa seveda ne bo mogoče delati v nedogled. KOMUNISTI O DELU SKUPŠČINE Komunisti konjiške teren­ ske osnovne organizcije bo­ do v tem mesecu na dveh se­ stankih obravnavali delovni program občinske skupščine in krajevne skupnosti Slo­ venske Konjice, želijo, da bi na tak način aktivneje vklju­ čili komuniste tako v načrto­ vanje kot sodelovanje pri uresničevanju pomembnih de­ lovnih nalog teh dveh orga­ nov. SKUPŠČINA V LETU 1967 V minulem letu se je ob­ činska skupščina Slovenske Konjice sestala osemkrat. Občinski zbor je imel poleg tega eno sejo, zbor delovnih skupnosti pa tri. Po podatkih sodeč, so se odborniki ob­ činskega zbora redne je udele­ ževali skupščinskih sej — po­ vprečna udeležba je bila 77- odstotna. Zbor delovnih skupnosti pa je dosegel 71- odstotno udeležbo. Ce te šte­ vilke primerjamo s tistimi iz leta 1966, potem lahko ugo­ tovimo, da se je disciplina med odborniki precej izbolj-. šala. V povprečju je pri obli­ kovanju določenih stališč skupščine sodelovalo po 15 do 20 odbornikov. Osemnajst med vsemi pa jih je skupšči­ ni postavilo tudi določena vprašanja. Splošna ocena je, da se je kvaliteta dela občin­ ske skupščine izboljšala. Konjiška zimska razglednica... Kakor povsod so imeli tudi v Konjicah nemalo težav z odstranjevanjem letošnje olHlne snežne »letine«... Foto: I. BURNIK Zaledno sodelovanje V Rovinju že deset let de­ la otroško letovišče občine Slovenske Konjice. Ustanovili so ga z namenom, da bi so­ cialno in zdravstveno ogrože­ nim otrok»m omogočili pet- najstdnevno poceni bivanje ob morju. Zdaj je kapacite­ ta letovišča 86 postelj v vi­ kend hišicah, ki stoje v bo­ rovem gozdičku ob morski obali. Lani je tu letovalo 460 otrok in sicer iz Slovenskih Konjic 238 malčkov, iz laške in šmarske občine pa 110 otrok. Zanimivo je, da je v zadnjih letih med malimi le- toviščarji vedno več otrok kmetov, medtem ko so prej prevladovali otroci delavskih družin. Gre torej za lep primer medobčinskega sodelovanja. pri čemer so si občine nul delile tudi obveznosti do vlfl ganja v vzdrževanje in obmM vo letovišča. Tako je obči« ska skupščina Slovenske K« njice dala v te namene v pr« teklem letu 37 tisoč novih cH narjev, šmarska 12 tisoč, U^P ška občina pa prav tako 12 tisoč novih dinarjev. Tudi upravljanje kolonije je skup^ no. Za to je pristojna kon^lj sija za letovanje otrok, ki jo je imenoval svet za zdrav­ stvo in socialno varstvo skupščine občine Slovenske Konjice, v njej pa so tudi predstavniki Laškega in Šmarja. Začeto in dobro so­ delovanje bodo nadaljevali tudi letos, ko se bo v letovi- šču zvrstilo veliko sonca in rekreacije p>otrebnih otrok. PO ZBORU PROIZVAJALCEV V KOVAŠKI INDUSTRIJI ZREČE Zdaj je potrebna enotnost v Kovaški industriji kovanega orodja v Zrečah v no­ vembru in decembru niso izplačali polnih osebnih do­ hodkov. To je med zaposlenimi povzročilo veliko sla­ be volje, dvomov in vrsto očitkov. Z namenom, da bi stvari razčistili, so preteklo nedeljo sklicali zbor pro­ izvajalcev. Ob tej priložnosti je direktor podjetja Mar­ tin Kolenc podrobno razložil položaj, v katerem se je delovna organizacija znašla po gospodarski refor­ mi. Ta položaj je seveda tudi neposreden vzrok za zmanjšan,ie osebnih dohodkov. Nekaj dni za tem smo obi­ skali Kovaško industrijo Zre­ če tudi mi. Direktor pa nam je povedal naslednje: »Kovaška industrija Zreče je v zadnjih treh, štirih letih približno za 100 odstotkov po­ večala svojo proizvodnjo — pri približno enakem številu zaposlenih. V tem obdobju je bila na tržišču za naše proiz\'Ode konjuktura. Kljub dobremu plasmanu doma pa smo vendarle 10 do 20 odstot­ kov proizvodnje izvozili. Ob reformi nas je najprej moč­ no prizadelo povišanje cen surovin — za približno 40 od­ stotkov. Prodajne cene so namreč ostale iste, celo ne­ koliko znižale so se. Kritič­ no pa je pravzaprav postalo šele pravkar minulo leto in to predvsem zaradi izredno velikega uvoza orodja iz tuji­ ne. Računamo, da je bilo uvo­ ženo za skoraj celoletno do­ mačo proizvodnjo teh izdel­ kov. To je povzročilo delni padec prodaje naših izdelkov na domačem tržišču, zato pa smo nekoliko iK>večali iz­ voz v Sovjetsko zvezo in če­ ško. Nekoliko smo povečali zaloge. Medtem ko smo pred leti vso našo proizvodnjo prodali vnaprej, pa smo zdaj — v težnji, da bi imeli v zalogi kompleten asorti- man — prodajali iz zalog. Težji, kot pri orodju, pa je položaj pri proizvodnji in prodaji odkovk, ki sestavlja­ jo 60 odstotkov naše proiz­ vodnje, Odkovke smo na do­ mačem tržišču dobro plasi­ rali in tudi kupci so bili za­ dovoljni z našo kvaliteto. To­ da zaradi težav v rudarstvu se je zmanjšal tudi obseg proizvodnje rudarske opreme. Enak pojav smo opazili tudi pri motorni industriji. Ce k temu dodamo še zaostrene gospodarske razmere, ki so povzročile v delovnih organi­ zacijah večjo previdnost pri zalogah polizdelkov, potem razumemo, zakaj se je tako občutno zmanjšal interes na­ ših standardnih kupcev za naše izdelke. V letu 1967 to­ rej nismo imeli povsem iz­ koriščenih kovaških kapacitet. Preorientacija proizvodnje pri okovkih je dolgotrajen pro­ ces, zaradi majhnega vložene­ ga dela, velike carine, dragih prevoznih stroškov, in zlasti razlike v ceni, pa se tudi v izvoz nismo mogli dovolj hi­ tro vključiti. Zaradi vsega te­ ga ne smemo pričakovati, da se bo položaj izboljšal že v prvem četrtletju letos, nekaj več obetov pa imamo za dru­ go polovico leta. Možnosti imamo za boljši izvoz od­ kovk in nekaterih vrst orod­ ja, kjer smo že uvedli — po­ nekod i>a še bomo — večjo serijsko proizvodnjo. Druga smer je nekaj novih prije­ mov v prodaji orodja doma in v tujini, boljša raziskava tržišča in podobno.« Ti razlogi so povzročili, da je bil dohodek podjetja lani enak dohodku iz leta 1966. Zaradi nepopolne zasedenosti kapacitet pa so narasli stro­ ški proizvodnje, tako da se je čisti dohodek zmanjšal za približno 13 odstotkov. Raz­ merje med skladi in osebni­ mi dohodki — 90:10 — je de­ lavski svet sklenil obdržati in ni preostalo drugega, kot zmanjšanje osebnih dohod­ kov. O tem in o mnenju ko­ lektiva pa smo govorili s se­ kretarjem osnovne organizaci­ je Zveze komunistov ing. Bo­ janom Leskovarjem: »Zmanjšanje osebnih do­ hodkov je sprožilo vrsto očit­ kov strokovni službi, češ da si ni dovolj prizadevala za to, da bi dosegli plan. Tega v celoti ne moremo zanikati, čeprav je prav tako res, da se je na zboru F>okazalo, da del kolektiva ni povsem pra­ vilno informiran. Premalo se zavedamo, da bo FK>trebna velika delovna disciplina, enotnost in gibčnost, če se bomo hoteli kmalu izmotati iz sedanjih težav. Tako je na primer jasno, da bo treba pritegniti v kolektiv več stro­ kovnjakov — 800-članski ko­ lektiv ima samo tri inženir­ je—ki jih bomo morali tu­ di pošteno plačati, če jih bo­ mo hoteli imeti. Tudi na mo­ dernizacijo ne bomo smeli pozabiti, kljub težnjam ne­ katerih, naj najprej poskrbi^ mo za osebne dohodke.« tM V teh besedah je veliko rJ^ snice. Rredvsem od delovndj ga kolektiva je odvisno, če se bodo napovedi o boljšem drugem polletju uresničile. Morah bi se v tej težnji te­ sneje povezati in ne podpiho­ vati nasprotij, ki so gotovo tudi prispevala k slabšim poslovnim uspehom. I. B. Delovne organizacije za potrebe šolstva Delovne organizacije konji­ ške občine so v minulem le­ tu razmnele priporočilo ob­ činske skupščine, naj prispe­ vajo tudi iz svojih sredstev za investicije v osnovno šol­ stvo. Velik del šolskih po­ slopij je namreč dotrajan in popravila potrebujejo tako zgradbe centralnih, kot po­ družničnih šol. Pa ne samo to. Urediti bo treba tudi ogrevanje s centralno kurja­ vo, zgraditi nekaj delavnic, za tehnični pouk, tudi telovad­ nic je premalo, skratka, po­ treb je toliko, da jih prora­ čun sam res ne more finan­ cirati. Tako so v preteklem letu delovne organizacije prispeva­ le v poseben sklad za investi­ cije v osnovno šolstvo 723 ti­ soč 728 novih dinarjev. Naj­ več tega denarja je šlo za gradnjo nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah — okrog 622 tisoč novih dinar­ jev, ostali denar pa so do­ bile osnovna šola Loče, II. osnovna šola v Slovenskih Konjicah za načrte za delav­ nico za tehnični pouk, osnov­ na šola Jernej za notranjo ureditev, osnovna šola 2iče prav tako za notranjo uredi­ tev, 15 tisoč novih dinarjev p>a so porabili še za nov od­ delek varstveno vzgojne usta­ nove. Povejmo še to, da je levji delež tega denarja pri­ spevala tovarna Konus in si­ cer 448 tisoč novih dinarjev. Delovne organizacije konjiške občine že tri leta dajejo v sklad za investicije v šolstvo znaten del denarja iz svojih skladov. Toda to, kot kaže, letos ne bo dovolj, da bi lah­ ko uredili najnujnejše zade­ ve v osnovnem šolstvu. Tudi proračun ne bo zadoščal, za­ to bo morebiti tudi ta občin­ ska skupščina razpisala med občani samoprispevek. Skup­ no bodo gotovo laže urejevali probleme šolstva, ki ne tare­ jo samo prosvetne delavce, temveč posredno prav vse ob­ čane konjiške občine. Letos bodo nadaljevali gradnjo nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah, v katero so vložili že več kot 160 milijonov starih dinarjev. Če bo zagotovljena tudi repub­ liška udeležba, bodo letos končali tretjo fazo gradnje in bo za prihodnje leto ostala samo še dO£;raditev in oprema jedilnice in telovadnice. Foto: I. BURNlK Delovni program sindikatov Za danes je napovedana se­ ja plenuma občinskega sindi­ kalnega sveta Slovenske Ko­ njice. Predlog dnevnega re­ da obeta plodno delo, saj bo­ do člani plenuma sprejemali svoj delovni program za le­ tos, govorili pa bodo tudi o priporočilu zbora delovnih skupnosti občinske skupščine o izobraževanju zaposlenih delavcev. Glede na neugodno kadrovsko strukturo v delov­ nih or<;Anizacijah je skupšči­ na namreč priporočila, naj delovne organizacije v svoje pravilnike in statute vnesejo tudi dopolnila o obveznem dopolnilnem šolanju tistih članov svojih delovnih kolek­ tivov, ki niso dokončali ob­ veznega osemletnega šolanja, oziroma delajo na delovnih mestih, kjer je potrebna viš­ ja izobrazba kot jo imajo sa­ mi. Tokrat bo plenum ob­ činskega sindikalnega sveta razpravljal tudi o šolstvu — ali konkretneje: o uvedbi ob­ činskega samoprispevka za urejanje razmer v osnovnem šolstvu v konjiški občini. PREKRATKA »ODEJA« Po razgovorili predstavni­ kov občinske skupščine Slov. Konjice in gradbenega pod­ jetja Ingrad iz Celja bo sled­ nje verjetno že v prihodnjih tednih nadaljevalo gradbena dela pri gradnji nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Dela so prenehali pred dobrim letom, ker je zmanjkalo denarja. Račimajo, da bi letos vzidali okna in- vra ta, uredili streho in nekate­ re prostore. Sicer pa je zdaj že očitno, da gradnja letos ne bo končana, saj je tudi tokrat »odeja« krajša, kot bi jo potrebovali. OGLASI .riE V CELJSKEM TEDNIKU