M etelko V slovenskem slovstvn. 35. Druga v srednjih šolah potrebna knjiga je bila b) Berilo ali Čitanka. — Perva slovnica Potočnikova ima sicer nekoliko beriva v vezani in nevezani besedi, vondar premalo; še manj ga ima Metelkova v izrekih, pregovorih in basnih. Tedaj ukaže vlada, naj se sostavijo posebne berila slovenske; kar se razglasi, da prof. J. Macun v kratkem spiše knjigo, ktera bi sc v ta namen mogla porabiti, in res pride na svetlo ,,Cvetje jugoslavjansko" s dodanimi cvcti drugih slavjanskih vertov. Zložil Ivan Macun. I. Cvetje slovenskiga pesničtva. U Terstu. 1850. 8. XII. str. 270. — Metelko dobi to knjigo v presojovanje. Kakor slovnica Malavašičcva, ima tudi ta, v kratkem zložena, dokaj poraanjkljivost in napak, ktere je razkazal Metelko v nemško pisani razsodbi. Z ozirom na svoj spis ,,Sloven ali Slovan (gl. IX, 32.), graja koj naslov Jugoslavjansko", napčno rabo predlogov u- in v posebej in v sostavi, krajše in daljše oblike osebnih zaimkov (njega-ga, njo-jo itd.), ncpotrebnib ncmščic ali gerniauizmov (p. za dosegnuti, za izreči, za povedati; za ode derži, za hyrane derži, češ, deržati je halten, ne pa dafiir halten; sem slišijo primeri, ker slišijo je horen, ne pa gehoren; cilj n. namen; se čez nje n. jini smeje itd.) slovnične pomote v naglaskih, v pisavi in drugih jezikoslovnih rečeh (na pr. zmisel n. sinisel, gen. smisla der Sinn; ganenje, uzdignenje n. ganjenje, vzdignjenje; slobodni n. svobodni, ;,denn sloboda u. slobodno ist eine kroatische Volkskorruption", kakor kolonik n. kanonik; ne iraamo, ne so n. nimamo, niso; reka, ki se valja bvez ogleda na bereg n. ki se vali na breg; listom in pismam n. pismom; da ga bravci radi poslušajo n. ber6; vsakdanje djanja, ki nje bravec vsak dan opravlja d. h. alltagliche Handlungen, die der-Leser alltaglich verrichtet, wie tautologisch! S človečjim sercom n. s človeškim sercera; s celim svetom n. z vsira svetoni, ta igra se ljudem manje dopade - dopasti ist kein Reflexivuin - daher ohne so ; služkinja n. služabnica, utemeljeno n. uterjeno; na višjoj izobraženosti današnjoj n. na današnji viši izobraženosti; obudjena po preniišlovanju nadčlovečanskiga n. obujena po premišljevanji nadčloveškiga; da njim ni je časa zapirati nje — ,,der gemeine Slowene wie auch der sich an die slov. Grammatik haltende Literat \vurde es so sagen: da jim ni čat<a zapirati jih itd."). »Ganz verwerflich sind die vielen hior vorkommenden Harten, die den Slowenen theils immer theils schon seit Jahrhunderten fremd und daher unertraglich sind z. B. Gerčki, junački, satirički, dramički, liričkoepički, divjački usf. Die Slowenen in Krain und in den nachsten Nachbarschafti-n sprechen hier immer das š vor k: Gerški, junaški, divjaški itJ.; živečno n. živo, pesničtvo n. pesništvo, človečansko n. človeško, človečanstvo n. človeštvo; on njoj je kazal — gde njoj je težko bilo, da nji dušo ukrepi za dalje — unter den Slovvenen Krains ganz unbekannte Hiirten und Unrichtigkeiten! — Die hier S. 17 bis S. 21 aufgenommenen Lieder sind olnie Einen erbabenen Ausdruck und in jeder Beziehung so werthlos, dass sie kein Padagog in den Handen seiner Schtiler vvflnschen wird. — Von den weiter hier aufgenommenen Gedichten haben melirere zwar in sich selbst einen Werth, den sie aber leider durch fehlerhaften Abdruck zum Theile einbiissen z. B. S. 50.: Alj kadar odtegne — Iz serc jo pobegne st. Alj kadar pobegne — Iz serc jo potegno ; S. 196 — pomoč je revšina — ist nach detn Wortlaute eine Thorhcit statt des erhabenen Sinnes — pomoč je rešivna etc. Endlich sind von S. 215 bis zum Schluss S. 270 serbischc Lieder, die den Slowenen ohne ausfilhrliche in eincr ihnen verstandlichen Sprache verfasste lexikalisclie und grammatische Erklilrungen, die bier ganz fehlen, grosstentheils unverstandlich sind und mithin fiir selbe nicht geeignet. Gefertigter glaubt iibcrhaupt aus vorstehenden Griinden seine Ueberzeugung daliin aussprechen zu miissen, dass das gegenwartige Werk fiir studierende Slowenen ganz unbrauchbar ist«. Morebiti tudi vsled te razsodbe ,,Cvetje slovenskiga pesničtva" ni bilo sprejeto v srednje šole. Lastne slovenske berila pa sta z nekterimi pomočniki sostavila iu vredila za nižo gimnazijo dr. Bleiweis v Ljubljani (I, 1850. II, 1852. III, 1854. IV, 1855.), za višo pa dr. Miklošič na Dunaju (V, 1853. VI, 1854. VII, 1858. VIII, 1865.), s kterimi so si odslej pomagovali gimnazijski učitelji pri razlaganji slovenskega jezika. L. 1850 dobi Metelko v presojo še ,,Kerščanski katolški nauk" za slovenske ljudske šole labudske škofije, ne bi li bil pripraven tudi za ljudske šolc ljubljanske škofije. Tudi ta nemški pisana razsodba je znamenita, in naj posnamein nekoliko iz nje! Čudi se Metelko najprcj, kako je mogla tiskarna tako zmešati nauk o sveti veri, da se nahaja vse križem, na pr. prej o terpljenji in snierti Kristusovi, kot o njegovem spočetji in rojstvu. Koliko zmešnjavo v zapopadkih kaže vprašanje: ,,Je več takih skritih krajev, ki se jim pekel pravi?" — sej še tako priprosti človek ume ločiti vice, predpekel in pekel! — Nauk o zapovedih je prepoinanjkljiv. S. 39 auf die Frage: »Kaj je v sedmi zapovedi zapovedanoga?« wird, was doch den Leuten oft einzuschiirfen sehr nothig ist, mit keiner Sylbe erwahnt, dass uns dieses Gcbot zur Pflicht macht, durch Arbeitsamkeit und Fleiss uns ein Eigenthum zu enverben, das Erworbene durch Sparsamkeit zu erhalten, dasselbe gut zu verwtnden und mit Wenigem zufrieden zu sein. Was doch sonst in unseren Katerhisnien wenigstens mit einigen wenigen Worten gesagt wird. Hinsichtlich der vielen hier vorkommenden unnothigen Harten, Germanistncn und anderen Sprachunrichtigkeiten findet Gefertigter noch weit mehr zu riigen. Der hier so hiiufig zu lesende Genitiv der Adjective auf oga: pravoga, čistoga, drugoga etc. ist nicht slowenisch, sondera serbisch, denn die Slowrnen haben nie so gesprochcn. Dicss, und dass die gegenwilrtig noch iiblichen slowenischen Formen, die man hier in dcr falschen Meinung das Alte herzustellen durch serbische verdriingen will, iilter als die serbischen sind, und dass ferner die slowenischen Urkunden viel tiefer in das Alterthum reichen als die serbisclien, haben Dobrovskv, Vostokov und andere Gelehrte schon liingst erwiesen. Doch sollen Mrir diesen Formen vielleicht dessvvegen den Vorzug geben, weil sie frcmd sind? — Allein sie bringen in unseren sich durcli TVohlklang auszeichncnden Dialekt, wo sie niclit passen, um so mehr eine unertragliche Harte als sie ungemein hiiufig sicb wiederholen. Wenn den Slowenen sclion drugiga zu hart klingt, und es desshalb durcb druziga oder drujiga zu lindern pflogen, so muss ihnen drugoga zum Eckel werden«. Tako je osoba po serbski, kjer pišejo tudi sobe, sobom, po slovenski pravimo sebe, seboj, toraj prav le oseba; do togan. do tega, sercom, delavcom n. sercem, delavcem; davati n. dajati. Napak je vse- veden, vsemogočen n. vsegaveden, vscgamogočen, ali še bolje vsegavedoč, vsegamogoč, kakor je pisal naš Dalmatin že 1. 1584. — Kolikokrat je u in v, Ij in nj ravno na robe, p. sedajno n. sedanje spolnenje n. spolnjenje, alj, nikolj n. ali, nikoli; z ktero, z tem, n. s ktero, s tem; družtvo, ubožtvo n. društvo h drugstvo, uboštvo iz ubogstvo (das gs gehet niemals in i sondern immer in š iiber; nur das einfache g fiir sich, d. i. mit einem darauf folgenden Vokal wird in * venvandelt): nesem, n. nisim, nisem (nejsim, nis'm). Se poslužiti (sich bedienen) vseh pripomočkov, kaj sliši (was gehort) h kerščanski pravici? je bolje po slovenski povedano v našili katekizinih. Tako je nemščica tudi: pod podobami kruha in vina; ker ste le dve, toraj pod podobama ali posebej pod podobo. Čemu pač nenavadne oblike: kde", tote, koji, nego ali marveč, ker imamo kaj poštene (ganz untadelhafte) domače: kje, te, kteri. ampak itd. »Es ist allerdings gut sich dergleichen Worter zu merken, weil sie bei unseren Nachbani den Kroaten ublich sind, allein in einen fiir die Kinder gcschriebenen Katechismus gehoren sie nicht. Man sieht bei mehreren Literatoren lieutiges Tages, dass sie lieber durch Herbeiziehung fremder Elemente in unsere Sprache auffallen als durch Griindlichkeit gefallen wollen. Unmoglich wurden die Kinder einen Religionsunterricht beherzigen konnen, den man ihnen 111 einer theils mit unbekannten \Vortern theils mit fremdartigcn Biegungen bekannter \Vorter gemengten Sprache, wie es die gegemvartige ist, vortragen wtirde. Zweifelsohne wurde eher ein Gelachter, als eiue Beherzigung bei ihnen erregt werden, vrenn man ihnen wortlich sagte, wie es z. B. S. 61 zu lesen ist: »Ako grešnik ne veli samo z besedo, da ga greva, marveč je tudi v serci ginjen«. Oder wem> man aus S. 45 an sie die Frage stellt: »Zakaj opravlja mešnik daritvo svete meše?« Da Gefertigter eines Theils glaubt, dass jedermann, der nur einigermassen mit der alteren und neueren slowenischen Literatur bekaunt ist, einen solchen Kiickschritt der Sprache, wie er sich hierin zeigt, fiir kaum moglich halten wurde; so kann er aucli andern Theils nicht umhin daflir zu halten, dass dieser »Keričanski katolški nauk« fiir die diessdiozesanigen Volksschulen aus obigen Griinden durchans nicbt geeignet sei«. Iz tega se vidi, kako zvčsto in na tanko je presojal Metelko vsaktere pisarije; kako je zahteval, da se lepa resnica kaže tudi v lepi besedi; kako so se mu gnjusili tako imenovani ,,Bucherruacher ali Biicherfabrikanten", kakoršnih je dokaj bilo vzlasti od 1. 1848 prav po nekdanji Prešernovi pesmi: »De zdej, ko že na Krajnskim vsak pisari, Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Ta v prozi, uni v verzih se slepari« itd. —